liorica- izliaja vsnki tt>rek in soboto. Ako pad»1 na ta dneva praznik, dan poprej. Uredništvo se n;i!iaja v „Narodni Tiskanii", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pis ma. Nefraiikirana piNina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez pudpisa. RokopiHi dopisov se ne vrafajo. „borica** stane na lelo 11) K, za pol leta 5 K, za (Jetit leta 250. Tpravimtvo it naliaja v ,,Narodni liskarni" ulica Vetturini St. 9. - Za uhlans iL- plačuje od čvetcrostopnf petit vrsie po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. l*o«saiii«*/.lie fit«* v like stanejo 8 vin. in se prodajajo v razniii ^oriäkili trafikah. 5t, \\m V (iorici, v torck dne S. februvarja 1910. LetO XII. Liberalnemuučifelistvu. V zadnjem casit sc jc „(iorica" parkrat bavila z liberalniinučiteljstvom. Danes se mora spct, dasi jako nerada. V zadnjem člankn jc „Gorica" povedala nckaj bridkih resnic libcralnemu uči- telj^tvu. In komu ni rcsnica ljuba? Vsem je ljuba, le tistemu nc, ki je po resnici razkrinkan. Molčali smo dolgo časa, morda še predolgo. Rodoljubi so silili, naj se kdo oglasi proti početju liberajnega učitelj- stva v deželi, ki hujska ljudstvo proti naši stranki, našim poslancem in nji- liovemu delu. Motili smo se, ko smo mislili, da bodo liberalni učitelji mirni vsaj zdaj, v času zasedanja deželnega zbora, od katerega je odvisno poviša- nje njih plač. Ali še hujše so nastopali. Ljudstvo je pripovedovalo o tern in onem liberalnem učitelju, kako javno „obira" „farje", nase poslance in delo- vanje istih, kako usiljuje svoje liberal- no prepričanje ljudstvu, kako draži in neti razpor v občinah itd. Mera je bila polna. Ko jim je ,,(iorica" povedala par resnic, so jo začeli obmetavati z raznimi „lepimi" naslovi njo in vse pošteno katoliško slovonsko ljudstvo. Po barabsko so se zagnali v „Gorico" in v vse pošteno slovensko katoliško ljudstvo ter metali okoli sebe s takimi besedami, da bi se jih sramoval pijanec v jarku. V „Učiteliskem Tovarišu" so kr- vavo žalili naše zavedno katoliško ljud- stvo ter rekli, da je propalo in zaprav- ljivo, ono ljudstvo, ki s svojimi žulji sklada place njim, ki ne poznajo kmetovega gorja, kmetove be- d e. Ordo je od liberalnega učitelja tako psovanje.' In ker se je „Gorica" potegnila za cast našega slovenskega ljudstva, ker je oprala ž njega niadež, ki je priletel iz nečednih i.st Iibcralnega učitelja, ker so je potegnila za slovensko ljudstvo, obrekovano po liberalnem učiteljstvu, ki ga redi z visokimišolskimi doklada- mi, ki večkrat niso vnobcnem razmerju z znanjem otrok, zato so se liberalni učitelji zatekli v blodno „Sočo" in s kolom uiahnili po „(iorici" — n e p o „(iorici". p ač pa po sebi so mail- nil i tako li u d o, da bod o o b- čulili. V Šolo naj bi se raje skril libe-, ralni učitelj, ki je v „Sočo" pisal, in lam otroke učil krščanske v z g o- je, kakor veleva § 14. šolske postave, na katero je priscgel, ko se mu je izročila deca slovenskega katoliškega ljudstva v vzgojo. Čuj slovensko ljudstvo, kaj vse- buje duša liberalnega učitelja, kateri je prisegel, da bode njcmu v odgojo izro- čene otroke katoliškega slovenskega ljudstva odgojeval v versko-nravnem duhii. Liberalni učitelj piše, da smo udarili po njih s kolom, da bi jih pobili in potem da bi seer no mašo brali, dabijih (liberalne učitelje) h u d i č vzel! — Ali je večja hudobija ali nesranmost tega čvekača! Nadalje : „Nesramna taka duša, ki se drzne pozivati ljudstvo h k 1 a n j u u čitel j s t v a \" — Dokaži, nesramni liberalni učitelj, kje in kdaj je „Gorica" ljudstvo pozivala h klanju učiteljstva ! Tega ne dokažeš, ker lažeš. „Ali te ni sram in strah krvi, božji namestnik, da se drzneš napisati nekak poziv h poboju in klanju ?" Dokaži, brezvestni liberalni učitelj, da je pisal naš članek duhovnik! Sicer če tudi bi ga bil, bi mu ne bilo v ne- čast, ker ni nečastno pisati resnico, ki je Bogn in ljudem ljuba. Leliberalnemu učiteljstvu. ki hoče le grabiti in nialo nčiti pa nič verovati, smrdi resnica. Proti takemu učiteljslvu treba nastopiti, kakor zasluži. „K1 e r i k a 1 e c j e lump, izvr- l e k, zmožen n a j v e č j i h I u m p a- r i j!" Ali slišiš, pošteno slovensko kato- liško ljudstvo, ki si pri ravnokar mi- nulih volitvah pahnilo od sebe one li- beralne elemente, ki ti hočejo ukrasti tvoje prosto inišljenje, zaupanje v tvoje dobrotnike, ki hočejo tudi gospodariti s tvojim žepom, one elemente, ki bi li-' beralnemu učiteljstvu višali place na tvoja ramena, da bi to komodneje ži- velo in lažje zabavljalo proti tebi in tvojim zastopnikom. Torej lump je vsa- ki klerikalec po trditvi liberalnega uči- •telja ! Potemtakem je vseli 12.000 mož poštenjakov volilcev, ki so volili „kle- rjkalne" poslance% toliko lumpov!! In o d t e li 1 u m p o v h o č e j o i m e t i li- beralni u č i t e 1 j i t o I i k o. d a bodo b a r o n e „š p i 1 a 1 i" ! Od lumpov še vinarja bi ne smeli sprejeti! To so cvetke, ki prihajajo iz list in peresa zbesnelcga liberalnega uči- telja: to je nivo (ali gladina) omike in vzgoje, do katere sega naše liberalno učiteljstvo, ki nima poguma, da bi lop- nilo po umazanih ustih takega nesram- nega klofača. Proč s tako propalico, ki je v sramoto učiteljstvu in v škodo ljudstvu. Take prostomavtarje treba po- staviti tje. kamor spadajo po svoji oliki in svojem rnišljenju, v neki hlev, ne pa v solo. — Upamo, da niti libe- ralno učiteljstvo ne bo odobravalo takih izbruhov svojega tovariša, in da ga javno zavrne, kakor zasluži. Deželni zbor in naši liberalci. Koj ko so se dovršile deželno- zborske volitve in so stali pred vrati deželnega zbora naši liberalci s petimi poslanci, so uvideli, da jih je premalo za „resno delo" v deželnem zboru. Sklenili so,.da deželni zbor ne sme delovati, da ga razbijejo z o fa- st rukci jo, s katero so tudi v resnici začeli ob začetku zasedanja. kajti dom- nevali so si, da v slučaju. ako puste deželni zbor zborovati. utegnejo ti „kle- rikalci" vendarle kaj doseči za ljudstvo in potem bode boj proti njim težavnejši. Težko bode ljudstvo po deželi nahuj- skati proti njim in mi (slovenski libe- ralci) bi bili v zbornici le statisti ter bi se klerikalci še norca delali iz nas. Zatorej ne kaže drugega kot da razbijemo de- želni zbor. Na strani so jim stali Faiduttovci, žest po številu. A zdelo se je. da so iiiorala biti neka taktična navskrižja med njimi. kajti Faiduttovci. kakor se je pozneje videlo, niso bili prav goreči za to, da se deželni zbor razbije. kajti nove volitve bi jim najbrže ne prinesle več mandatov. Dru/.ilo je torej sloven- ske lileralce in Faiduttovce sovrasivo na slcnLiiski liberalni strani do dr. (ire- gorčič^na Faiduttijevi strani sovrastvo do dr.yPajerja. V boju proti obema so bili eoMni, le sredstva za strmoglavljenje delavne večine deželnega zbora so se križala. Slovenski liberalci so bili v za- četku gotovi, da bodo Faiduttovci cap- ljali za njimi čez drn in strn v boju proti delavni večini v deželnem zboru. A ti slednji so bili previdnejši kot slo- venski liberalci in so se zavedali ne- varnosti, ki bi jim pretila v slučaju novih volitev. kakor preti sedaj sloven- skim liberalcem. Alislili so si: „Raje drži ga kot lovi ga". Ko so slovenski liberalni poslanci v znani seji divjali ter zapustili zbor- nico. so jih laški klerikalci p u s t i 1 i na cedilu. ker so uže takrat videli. kako se bodo morali slovenski liberalci hudo truditi. ako bodo hoteli priti spe: v deželno zbornico. Previdnost je lepa čednost. so si mislili. Odtegačasa dalje pa so se Faiduttovci hudo zamerili s 1 o v e n s k i in liberalcem. kajti s tern, da so ostali v zbornici. so ne- hote prekrižali račune slovenskim libe- ralcem. ki so nameravali nahujskati deželo proti našim poslancem. ,.Soča" zaradi tega hudo prijemlje Faiduttovce in jih smesi. da igrajo v deželnem zboru jako žalostno vlogo. da jih laški liberalci vlečejo itd. Potem jim očita. zakaj niso sli kot en niož iz zbornice. ko so se iz'rocile volitve iz splošne kurije in furlanskih kmečkih občin verifikacijskemu odseku. Nadalje pravi. da deželni žbor z 18 poslanci bi ne mogel delovati. Tukaj je torej jasno povedano, da liberalce neizrečeno srbi delovanje deželnega zbora. l'aiduttovceni uči- tajo. da so oni krivi. da deželni zbor dela. Saj mi smo to uže kedaj vedeli, da b i slovenski liberalci vi- deli r a d i d e ž e 1 n i z bor z a p r t. r a z b i t. da b i 1 j u d s t v o n i č lie v d o b i 1 o. d a b i s e j e pot e m 1 a ž j e n a h u j s k a 1 o proti SI o- Radi nagrade! (B u r k a v enemdejanj u). Spisa.1: Dragotin Vodopivcc. (Dalje.) Funtek. Seveda, vprašati si ga hotel za delo. ko si zagledal mene! Drugace bi ga vprašal po denarju! Po- znamo takšne ptičkc! Zakaj si ga pa prijel za roko ? T rse k. Sedaj si bova pa nagrado delila! Funtek. Kaj še! Kdo ga je ulo- vil, jaz ali ti ? Trsek. Kaj praviš? Prej je bilo izgovorjeno, da si bova nagrado delila, naj ga ulovi kdor lioče! Funtek. Ni res! Nagrada je moja! Trsek. Le počasi, vsak polovico bova imela ! F u n t e k. Nič! Niti vinarja ne do- bis od mene ! T r s e k. Kaj! Oslepariti me hočeš ? Funtek. Oslepariti tenimam kaj. Nagrado sem jaz poštcno zaslužil ! Kaj tukaj stojiš in samo na ženitev misliš. Vun si imel iti po trgu, kaj misliš, da ti bodo hudodelci sami v roke lezli! Trsek. Kar smo govorili, smogo- \orili, polovica nagrade je niöja! ! Fun t e k. Vpij kar hočeš! Ne do- biš ničesar ! üospoda komisarja pojdi poklicat! Trsek. Ne grem, dokler nisva edina radi nagrade. Flinte k. Budalo neumno, kako mores zahtevati od mene polovico na- graüe, ko nisi niti z mezincem ganil, da bi ga ujel. T r s e k. Kakor je bilo dogovorjeno, tako zahtevam. Polovico nagrade mi daj! Funtek. Takoj dobiS, če hočeš eno preko glave, da boš deset solnc videl. Trsek. Hos dal ali ne? Fnnte k. Ne dam I Trsek. Dobro, potem izpustim morilca zopet na prosto! Komis a r. (Vstopi.) Kaj pomeni to vpitje ? Ta ravs in kavs ? 1; u n t e k. Pokorno javim gospod komisar, da se mi je posrečilo ujeti ubijalca gospoda Buče pri „Belem zajeu". Komi s a r. Vendar enkrat! Takoj ga zaslišim. (Sede k mizi.) Trsek. Ponižno prosim gospod komisar, da bi dobil tudi jaz polovico nagrade. Koniisa r. Tiho sedaj! 0 nagradi se poinenimo pozneje. (Proti üasperju.) Kako se imenujete? (i a š p e r. üasper Robida! Komis a r. (Piše.) Od kod ? (i a š p e r. Iz Žabje Luže! K o m i s a r. Ste oženjeni ali samski ? ü a § p e r. Samski! Komisar. Vi ste obdolženi, da ste pri „Belem zajeu" nbili „Buco". Imate kaj za ugovarjati ? (i a špe r. Nič! Trsek. To je trdovrateu gresnik! Funtek. (ia bomo že omečkali! K omisa r. Ako boste vse po pravici povedaii in ne boste nič tajili, vam bomo kazen olajsali! Zato vam svetujem, da govorite golo resnico! (i a š p e r. Vse vam born po pra- vici povedal! K o m i s a r. Toraj povejte! (jasper. Doma sem iz Žabje Luže, kakor sem Vam že povedal! Ta pust smo dobili v hiso novo gospo- dinjo. ki me je pa pri skledi začela po- strani gledati. Pa sem rekel sam pri sebi: (jasper kaj bos doma delal in te puste obraze gledal, mlad si še in mo- čan. v trg pojdi. se bo že kje kaksno delo zate dobilo. Pa sem jo proti noči mahnil v trg! Ko tako po cesti kora- kam in sam zase računim, koliko si born čez leto zaslužil. me z vozom do- teče Blažev .lurko iz naše vasi, vi ga seveda ne poznate! Bog te je dal, pravim. vstavi. vstavi svoje kljuse in vzemi ine na voz. ker že tako težko svoje noge privzdigujem. Ne da bi si mislili, da nisem mogel hoditi. le čre- velj me je zagulil. ker mi je ta presneti čevljar preozkega naredil. (Dalje priliodnjič.) DeŽelni zbor poknežene grofovine floriško-Gradiščanske potrjuje vnovič resolncijo, sklenjeno v seji z dne 6. ok- tobra 1904, ki zadeva vpisovanje javne imovine v zemljiške knjige, in nalaga deželnemu odboru, da zopet ukrenc Ce- sar treba, da se ta zadeva čimprej ugodno reši. Vsprejet je bil predlog, s katerim se nalaga deželnemu odboru, da stori potrebno, da dobi občina Villa Vicen- tina darila za asanacijska dela. Dovolil se je 25 odstotni prispevek v znesku 2750 K za dovršitev uravnav- nih del ob Kornu pri Chiopris-Viscone in 20 odstotni prispevek v znesku 2000 K za zgradbo mosta Čez Korn istotam. Vsprejel se je siedeči zakonski načrt: Občinska cesta od Cerkna skozi dolenje in gorenje Novake do kranjske meje uvršča se med okrajne. Resolucija s katero se pozivlja vlada, da bi izdala zakon, ki bi naj do- voljeval posestnikom - krčmarjem, da sm-ejo žgati žganje za lastno uporabo in ki bi naj oproščal užitnine vina, ki se povžije vdružinah omenjenih krčmarjev, je bila vsprejeta. Glede razdelitve krajevne občine Libušnje se je v vseh treh čitanjih vsprejel sledeči zakonski načrt: Sedanja krajevna občina Libušnje, ki obstoji iz davčnih občin Kamno, La- dra, Smast in Vrsno, se zatre in se vstanovita krajevna občina Karnno z davčno občino Kamno, in krajevna občina Libušnje z davčnimi občinami Ladra, Smast in Vrsno. Skrbeti je za to, da se takoj izvo- lita dotična občinska zastopa in da se uprava označenih novih krajevnih občin materijalno loči. Prošnja Rijavec Matevža iz dol. Li- bušnje za podporo se je odstopila de- želnemu odboru v nadaljno uradovanje. Prošnja za podporo v zgradbo 2 vodnjakov v Britofu in Ščednem se je odstopila deželnemu odboru s priporo- čilom, da da izdelati načrte in prevdarke. Prošnja občine Srpenica za zgradbo vodovoda se je odstopila dež. odboru, naj jo zopet predloži čim bodo izdelani podrobni načrti v smislu dež. stavbe- nega urada. Prošnja Alojzija Humar in tov. se Je odstopila dež. odboru z nalogom, da posreuuje pri vladi, da ista da pregle- dati strugo hudournika Lijaka. Prošnja Ferdinanda Wokulat se je odstopila dež. odboru v rešitev. Prošnja Josipine Chenevier se je odstopila deželnemu odboru, da jo pri- merno upošteva. Prošnja Karola Vidrig za podporo se je odstopila deželnemu odboru v re- šitev. Prošnja Antona Bonnes za pod- poro se je odstopila deželnemu odboru v rešitev. Prošnja Katerine Lanzi za podporo se je odstopila deželnemu odboru, da jo reši v lastnem dolokrogu. Prošnja Josipa Milič za odpis globe se je odstopila deželnemu odboru v na- daljno uradovanje. Prošnja za podporo za razširjenje poti v dol. Cerovem se je odstopila de- želnemu odboru v nadaljno uradovanje. Prošnja za podporo v uravnavo in zgradbo cest in poti rned Skopem in Brjami in ceste Skopo-Krajnavas se je odstopila deželnemu odboru, naj jo vrne županstvu v Skopem, da jo ono spo- polni ter naj se zopet predloži dežel- nemu zboru. Prošnja Josipa Kragelj iz Prvačine za vsprejem sina v kak sanatorij se je odstopila deželnemu odboru, da potrebno ukrene. Prošnjo cestnega odbora v Cerk- nem z dne 24. fcbr. 1904 za deželno podporo k zgradbi in popravi okrajnih in občinskih cest, ki so mnogo trpele vsled nalivov dne 6. in 7. dec. 1903, je smatrati, da je rešena z rešitvijo raznih drugih prošenj v isti stvari. Prošnja Ivana Brejc se je odsto- pila deželnemu odboru, da zahteva od prosilca potrebne priloge k prošnji ter jo potem izpopolnjeno predloži dežel- nemu zboru. Prošnja Jožefa Maršič in Miliela Slanič iz Dolenjega Nekovega za pri- spevek k zgradbi vodnjaka se je odsto- pila deželnernu odboru z naročilom, da po organu dež. stavbenega urada da pregledati in ceniti na lieu rnesta vred- nost in potrošek dveh vodnjakov ter določi prosilcern eventualno podporo. Prošnja županstva Šebrelje za pod- poro v zgradbo vodnjaka na Mrzlem vrhu se je odstopila deželnemu odboru v rešitev. ProŠnja. občanov iz Debenj za dež. prispevek k stroškom za zgradbo vo- dovoda, potem prošnjažupanstva v Kalu za prispevek 1500 K stroškom za cesto Dol-Cvetrež in prošnja županstva vTol- minu za dež. podporo 4000 K k za most čez Tolminko in za nadaljevanje ceste v Čadrg so se odstopile deželnemu od- boru, da pojasni prosilcem, kako imajo opremiti svoje prošnje, da jim gre pri tem po možnosti na roko z osebjem dež. stavb. urada ter da popolnjene prošnje predloži zopet deželnemu zboru. #Prošnja za zvišanje prispevka za hidrografično službo se je odstopila dež. odboru, naj stvar pretrese in zopet pred- laga deželnemu zboru. Za popolnitev Versine uravnave, osuševanje Prevalov se je dovolil deželni 30 odstotni prispevek v znesku 18.000 K. Dovolila se je primerna podpora ribiški zadrugi v Gradežu. Glede splošne uravnave Idrije in njenih pritokov se je sklenilo, da se po- zove vlado, naj ona v sporazumu z ita- lijansko vlado na lastne stroške izvrši to delo. Prošnja obČine Solkan za deželni prispevek k troškom zgradbe novega vodovoda v Solkanu se je odstopila de- želnemu odboru, da nemudoma ukrene vse potrebno, da se zadosti zahtevam c. kr. namestništva v Trstu izraženim v dopisu20.januvarja 1910 št. 11.553:3—09. Prošnja za podporo v zgradbo ceste S. Lucija-Derbočnik-Lom se je izročila dež. odboru, naj potrebno posreduje pri vladi in o vspehu poroča pri prihodnjem zasedanju. Prošnja za podporo za zgradbo vodnjaka na Strani (Kal) se je odsto- pila deželnemu odboru z nalogom, naj se prošnja izpolni in zopet predloži de- želnemu zboru. Prošnja Ljudevita Murovec za pod- poro se je izročila deželnemu odboru, da jo reši v lastnem delokrogu. Prošnja občine Grahovo za pod- poro v zgradbo vodovoda v Nemškem rutu se je izročila deželnemu odboru z nalogom, da nadaljuje poizvedbe in pri prihodnjem zasedanju deželnemu zboru poroča. Prošnja županstva Kobjeglavr za podporo v zgradbo napajališča v Tu- pelčah se je odstopila deželnemu od- boru. Nato je posl. dr. Štepančič pred- lagal sledeče: 1. V kritje stroškov za boj proti kobilicam na Krasu, ki .se ima vršiti leta 1910, se dovoljuje podpora 25 od sto do najvišjega zneska 17.500 K s po- gojem, da pokrije ostali del potrebščine, ki je proračunjen na približno 70.000 K, visoka vlada. 2. Naj bodo v ta namen na razpo- lago organi dež. kmet. urada oziroma dež. kmetijske sole. 3. Deželnemu odboru se nalaga, da takoj napravi pri visoki vladi potrebne korake, da sprejme ista prispevek ne 60u/o marveč 75% od prevdarjenega zneska in da za nepričakovani slučaj, da bi c. kr. vlada tega ne hotela storiti potrebno ukrene, da se na vsak način akcija pravočasno vrši. Utemeljeval je ta predlog v dolgem govoru pojasnivši tužno stanje kraških pašnikov. Omenil je, da je deželni od- bor predlagal, naj prispevajo kraške občine s 15°|0 vseh stroškov. Finančni odsek pa, kateremu je bilo naloženo pretresovanje tega vprašanja, je sklenil predlagati, naj se tudi oni zncsek krije iz državnih sredstev, ker so kraške ob- čine že tako mnogo obremenjene in bi tak način prispevati k tej akciji spravil kraškega trpina v največjo bedo. Ta predlog je bil soglasno vsprejet. Županstvu v Avčah se je dovolila dež. podpora v znesku 4300 K za na- pravo novega vodovoda za vas Avče. Ko sta nato posl. dr. S t e p a n č i č in dr. Bugatto prečitala Se svoji inter- pelaciji je bila seja zaključena in pri- hodnja napovedana za jutre ob 4. uri popoldne. Dopisi. Rihenberg. — (Na znanje!) - Vsled večkratnega neumnega in liudob- nega napadanja naše „Hranilnice in po- sojilnice v Rihenbergu" v „Soči" in „Primorcu", posebno radi prometa z blagom je podpisani odbor iste v svoji seji dne 6. t. m. enoglasno sklenil r a z š i r i t i p r o m e t z b 1 a g o m. V ta namen je takoj naročil večjo mno- žino jedilnega olja. Ta sklep, ka- terega naznanja podpisani odbor udom „Hranilnice in posojilnice v Rihenbergu", bo najboljši odgovor na liberalne napade. Odbor. Iz Granta (županstvo Grahovo.) — Tudi pri nas je napravil sneg letos ve- liko škode. Pretečeni mesec se je utrgal plaz visoko pod Gradico. Polomil je ve- liko lepega drevja, podrl več zidanih kozolcev, zasul eno hišo. To se je zgo- dilo ponoči, ko so ljudje uže spali. So- sedje so morali priti, da so jih izkopali izpod snega. Škoda se ceni nad 5000 K. Iz Dornberga. — V predzadnji „Gorici" z dne 21. t. m. smo čitali do- pis o našem vinskem strokovnjaku iz „Tabra", da je imel shod in tarn naš.m vinorejcem razprodajal svojo modrost o čiščenju vina, a ni jim povedal, kako se ono vinsko čistilo imenuje in kje bi bilo vdobiti. Zakaj ne, povemo pa zdaj. Kar so natnreč dopisniki trdili, da je imel naš strokovnjak s tem shodom vse druge namene nego pomagati našim vi- norejcem, je popolnoma dokazano. Po- slušajte! Te dni se je namreč obrnil k njemu nekivinorejec, seveda naše stranke, ter ga prosil natančnejših pojasnil o ti- stem prehvaljenem čistilu, o katerem je mislil, da znajo samo on in njegov ljubljenec, leto* propali*«nadkmef In kaj se je zgodilo? Čujte in strmite! Rekel mu je, da je sicer pripravljen dati mu potrebnih pojasnil a le s pogojem. da pristopi k liberalni stranki in naj bi plesal kakor strokovnjak in njegova banda! Da ne bo treba našemu ljudstvu hoditi v take zadruge k takemu „fikfa- karju" v „Tabor", bodi tu povedano, da dobi šeboljših pojasnil vsaki vinorejec. Odbor našega „Izobraževalnega društva" je vedno pripravljen, dati potrebnih po- jasnil in naslov, kje selahko vdobi ono vinsko čistilo, da si lahko vsaki sam in brez komplimentov pomaga. Bodi povedano našemu ljudstvu, da ta Taberški gospod ni tako gnadljiv, kakoršnega se kaže, ker kilogram tiste snovi ne stane še ne devet krön, kaj še le t rid es et... Ljudstvo, kaj praviš k ternu? Sovodnje. — Občni zbor „Zvezde" se je vršil predminulo nedeljo. Društvo šteje nad 70 članov. Denarno stanje ugodno. Lansko leto je bilo prometa3900 K. Telovadcev Steje 28, pevcev 26. Novi od- bor je ta-le: predsednik Mirko Vuk, pod- predsednik Ivan Nanut, tajnik Avgust Cotič, blagajnik Peter Cejan, arhivar An- drej Vižintin, odborniki Jožef Cotič, Franc Malič in V. Černic. Društveni igralci vprizore v začetku marca t. 1. v dvo- rani „Central" v Gorici Medvedovo tra- gedijo „Za pravdo in srce" v korist „Slo- venskemu Sirotišču". Po velikinoči vprizori društvo naroden igrokaz „Legi- jonarji". Sv. LucIJa. — Veselica pri sv. Lu- ciji se je obnesla v nedeljo pravdobro. Udeležba je bila ogromna. Tudi iz Go- rice je pohttelo prav mnogo odličnega občinstva v prijazno gorsko vas. Vese- lica je bila res nekaj posebnega. Vse točke so bile dobre. Deklamacije, petje, igre, vse je bilo v spretn'h rokah. Spe- voigra: „Dijakova zarubitev" se je morala na splošno zahtevo ponoviti. Tudi gmotni dobiček je bil obilen. Cast vrlemu predsedništvu izobraževalnega društva „Soča" invsem, ki sosodelovali. Politični pregled. Štajerski deželnl zbor. V štajerskem deželnem zboru traja obstrukcija slovenskih poslancev dalje. Češki deželni zbor. V češkem deželnem zboru Nemci nadalje obstruirajo. Najbrže bode zase- danje Že v četrtek odgodjeno. Imenovanje novega bana na Hrvatskem. Cesar je na predlog ogrskega mi- nisterskega predsednika grofa Khuen- liedervaryja imenoval hrvatskim banom dr. NiköNaja pl. Tomašiča. Tozadevno cesarjevo lastnoročno pismo glede ime- novanja novega bana objavi uradni list v današnji številki. Dr. Tomašic je odpotoval včeraj popoludne na Dunaj in danes dopoludne ga je cesar zaprisegel. Z novim banom poj- de na Dunaj tudi ministerski predsednik grof Khuen-Heuervary, da bo prisostvo- val zaprisegi. Nova italijanska vojna luka. „Messagero" javlja. da je italijan- sko ministerstvo sklenilo urediti Brin- disi kakor vojno luko. Vaje italijanske vojne mornarice. Italijanska vojna mornarica bo imela svoje velike vaje v Jadranskem morju med Tarentom in Brindisijem. Gregorinu. (Po shodu v Dutovljah.) Trdil je nevesti ženin ves razvnet: „Nikdar te ne püstim, če je brž ob svet". Pa prišla je druga, sladka, kakor med, brž je zabil prvo, v drugo vprl pogled. Rahlo stisnil roko, vrnil ji objem. Ž njo capljal kot kužek, glüh je top in nem. Gregorin presladki, ljubček zapeljiv, veš kako si snubü. kak' si bil vsiljiv? Kraševcem obečal tisoč si zvestob, da boš zanje delal, žil za nje tja v grob! Pa prišla devojka s- črno je brado . .., ohö! uprla v te" očesca, mignila z roko. Brž si pustil prvo: ta rujavi Kras; drugi dal si srček, črnih dolgih las!... ahä! Gabrščku na ljubo kmeta si izdal! Sram te bodi, dohtar, res strašno si pal! Kaj pa spet beračiš tu okoli nas ? Tarn ostani v Trstu, sit te je že Kras!! . » Krašovc Daroui. Za „Šo 1 sk i Dom" je doŠlo našemu upravništvu : V Rubijah se je nabralo o priliki poroke g.čne Pav- venski Ljudski Stranki in nje- n i m poslancem. Da bi odvrniii pozornost ijudstva od delovanja deželnega zbora so prire- jali „protestne" shode po deželi, s ka- terimi so dosegli velik fijaško. Ker niso torej ti shodi nič izdali, deželni zbor pa Še vedno zbonije, so povedali polno resnico in odkrili njih bolečine.Deželni zbor bl radl vldeli zaprt! Prav je, da so .0 povedali! Ljudstvo lahko vidi v pravi luči naše liberalce! Predlog poslanca Mihaela Marlnič \i\ tov. 0 delovanju osmic. Poslanec Marin ič je tako-le ute- meljeval svoj prcdlog : Z dvornim odlokom z dne 17. av- gusta 1784 je bilQ vsled najvišega po- velja objavljeno. da je vsakomur svo- bodno Živila, ki jih je sani pridelal, vino in sadni most v vsakem letnem časii, kakor in kadarkoli in po poljubni ceni prodajati ali točiti. Na podlagi tega in poznejega dvornega odloka z dne 23. novembra i845 štv. 35.095 je c. kr. pri- morsko nimestništvo izdalo oznanilo 2 dne 2. rrarca 1882. štv. 8 dež. zak., s katerim je dovoljeno svobodno točenje lastnega vinskega pridelka, brez poseb- nih pridržkov. Te naredbe imajo osiiino namero kmetovalcem in zlasti vinogradnikom kolikor mogoče olajšati prodajo njihovih pridelkov. V novejšem času pa se zdi, da c. kr. vlada nima več tako dobrohotnih namer v prilog našim vinogradnikom, ker si prizadeva s strogimi naredbami zavirati svobodno prodajo vinskega pri- delka v vinotočih ali osmicah. Tako je c kr. okr. glavarstvo v Gorici z okrožnico 8. novembra 1909 Stv. 17.965 razglasilo podrobna navodila, po katerih naj se dovoljuje točenje vina v osmicah. ki obsegajo med drugimi tudi zapoved, da mora vsakdo, ki hoče točiti svoj vinski pridelek v dotični prošnji natančno navesti dobo točenja in da se mora županstvo prepričati, ali je do- tični prostor z ozirom na policijske in zdravstvene predpise za to primeren. Kar se tiče prve zapovedi. — ne more nihče naprej vedeti, v kolikem Času bo mogel svoje vino potočiti; kajti za potočenje n. pr. 30 hektol. vina se po- trebuje lahko en mesec, mogoče pa tudi 6—7 ali več mesecev; to se ravna po dobroti in po ceni vina, po številu krčern in osmic, ki so v dotičnem okolišu, po obljudenosti dotične pokrajine itd. — Ta zapoved se tudi ne zlaga z zgoraj na- vedenim dvornim odlokom. ki dopušča v tern oziru pridelovalcu popolno svo- bodo. Druga zapoved utegne imeti za do- tičnega posestnika še nevšečnejše po- sledice; kajti župan poroča lahko tako — ali tako. kakor je prosilcu več äli manj naklonjen in 0 policijskih in zdrav- stvenih razmerah so nazori lahko jako različni. Odkmeta nadeželi, ki hoče svoje vino na drobno spečati, se pa ne more zahtevati, da bi imel po vseh pravilih, ki so določena za krčme in gostilne, urejene svoje prostore. Kakor so bile lani vinske cene in kakor je letos vinski pridelek — pa je nujno potrebno, da se kmetu kolikor mogoče olajša prodaja vina, ker dru- gače rnu ostane v kleti in se tudi lahko pokvari in on ne bo imel s čim plače- vati davkov in niti ne, s čim preživljati svojo družino. Zato predlagamo podpisani: Visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti: Priporoča se c. kr. vladi, naj pri dovoljevanju osmic izvaja dvorni odlok z dne 17. avgusta 1784 kolikor mogoče v tistem dobrohotnem zmislu, v katerem je bil izdan in naj ne zavira posestni- kom spečavanja njihovega lastnega pri- delka s takimi v namen kontrole izda- nimi naredbami, po katerih se lahko v posameznih shičajih popolnoma zapreči taka prodaja. Sobotna „Soča" se je zaletela v poslanca Mariniča zaradi tega-le pred- loga, češ, da je dr. Pettarinov dostavek k teinu predlogu nekaj vreden. Kaj se hoče, tako govore ljudje, ki jih je le za- vist in se vstrašijo kot hudič križa, ko le slišijo ime deželni zbor. Kdo je sta- vil glavni predlog 0 osmicah ? Mari ne posl. Marinič? Ako bi ne stavil posl. MariniČ svojega predloga, tudi Pettari- novega dodatka k istemu bi ne bilo! Inferpelacija poslanca dr. Stepančiča in sodrugov na gospoda vodite- 1 j a m i n i s t e r s t v a z a p 0 1 j e d e 1- s t v 0 z a d e v a j 0 č a d r ž a v n 0 p 0 d- poro za seno. V obče je znano. da je bilo leta l°09 v deželi Goriško-Gradiščanski radi suše v pomladi in radi poznejšega delj časa trajajočega nepretrganega deževja zelo slaba letina za seno. Glede Krasa je pa znano, da so se tarn v zadnjih letih pojavile tudi požrešne kobilice, koje so uničile veči- norna še ono malo trave, katera je vsled velike suše zrasla. tako, da si je nabral kraški kmet le z velikim trudom, na po suši in kobilicah opustošenih travnikih in pašnikih toliko sena, da bi vtegnil preživeti v najboljšem slučaju svojo iz- stradano živino do polovice zime. > Vse te okolščine bi morale biti znane tudi c. kr. vladi, kajti saj sode- luje pri akcijah radi izboljšanja kraških pašnikov in za uničevanje kobilic na Krasu. Pa tudi dež. odbor je opozoril vže z dopisom z dne 19. julija 1909 St. 7780 c. kr. namestništvo v Trstu na vse na- vedene. nedvomno uvaževanja vredne pojave v deželi, in osobito na one na Krasu s prošnjo, naj bi izposlovalo pravočasne pomoči pr; c. kr. vladi, da ne bodo prizadeti kmetje primorani radi pomanjkanja krme na silo prodati še ono malo živine, katerö imajo; priza- dete občine cele dežele in med njimi v največjem številu one s Krasa so pa poslale c. kr. namestništvu v Trstu to- zadevne prošnje za brezplačno podelitev neobhodno potrebnega sena. C. kr. okr. glavarstvo v Sežani na- pravilo je tozadevni izkaz, iz kojega so natančno razvidna, za vsako občino posebej, imena posameznih živinorejcev, število njihove živine, količina pridela- nega in z ozirom na število Živine še primanjkujočega sena. Dasi so v dotičnem izkazu izpuš- čene nekatere kraške občine (n. pr. Temnica, Nabrežina, Skopo) je vendar vže iz njega razvidno, da bi bilo samo na Krasu, z ozirom na število živine, potrebno 35.000 met. stotov sena, ako se noče, da bodo morali kmetje siloma radi primanjkanja krme svoje hleve izpraznili. Vkljub vsem navedenim c. kr. vladi predloženim natančnim podatkom, vkljub temu, da živinorejci iz navedenih raz- logov vže obupano gledajo, kako se na seniku dan za dnevom zmanjšuje itak vže mali kup sena in da jih vže pre- tresuje misel, kaj bo potem, ko sena več ne bo, c. kr. vlada še vedno ni po- trebnega ukrenila, da bi se posebno na tužnem Krasu pretečej bedi opomoglo. Obupno se obračajo zaradi tega dan za dnevom živinorejci iz cele de- žele, in osobito oni s Krasa, do svojih poslancev vprašajoč jih, ali še ni prišla tako težko pričakovana državna pomoč za nakup sena, in žalibog, slišati mo- rajo le malo tolažilni in kakor pikra ironija se glaseči odgovor, da je visoka vlada baje dovolila giasom zadnje dni došlih poročil za celo Goriško-Gradiš- čansko deželo za nakup toli pričako- vanega sena le 13.000 K (reci trinajst- tisoč kron) podpore. Z ozirom na vse navedeno in uva- žuje*, da se baje dovoljena svota 13.000 K ne more smatrati resnim, ker bi ne zadostovala niti, da se pokrije potreba le dveh večih kraških vasi, ne pa te- lega Krasa ali še ceie dežele, vsiljujejo se podpisanirn sledeča vprašanja.: 1. So li znane gospodu voditelju ministerstva za poljedelstvo vse nave- dene stvarnim razmeram v deželi, po- sebno pa na Krasu, odgovarjajoče oko- liščine ? 2. Jeli resnična sama na sebi ne- verjetna vest, da je c. kr. vlada dovo- lila za nakup sena za celo Goriško- Gradiščansko deželo samo 13.000 kron ne glede na to, da je c. kr. sežansko glavarstvo izkazalo le za Kras dejansko potrebo sena 35.000 met. stotov ? 3. V potrdilnem slučaju, kako more gospod voditelj ministerstva za polje- deljstvo, z ozirom na eminentno nevar- nost, ki preti živinorejcem, opravičiti, da se je dovolilo Goriški-Gradiščanskoj deželi tako minimalno dejanskim po- trebam nikakor odgovarjajoča pod- pora? 4. Hoče li gospod w, Ij mini- sterstva za poljedelstvo takoj ukreniti, da se dovoljeni znesek 13.000 K ne le znatno zviša, arnpak da se potrebno seno tudi . čim preje med živinorejce, posebno one na Krasu razdeli, da jim ne bo treba radi pomanjkanja sena živine prodajati ? Deželni zbor. Trinajsta seja. V petek je imel deželni zbor svojo trinajsto sejo. Navzoči so bili vsi po- slanci izven dr. Faidutti-ja, ki je bil bolan. Po prečitanju došlih vlog je bilo naznanjenih pet predlogov, med temi predlog posl. Manfreda glede povi- šanja števila živinozdravnikov v naši deželi. , Naznanjeni sta bili tudi dve inter- pelaciji in sicer ona posl. dr. Ste- p a n č i č a, katero prinašamo na dru- gem rriestu današnje številke in ona dr. Bugatto na deželnega glavarja glede deželne norišnice. Nato se je prešlo na dnevni red. Posl. Venier je utemeljeval svoj predlog 0 zgradbi novih poslopij za premestitev gimnazije in realke v Go- rici. Ta predlog, s katerim se pozivlja vlada, da naj zgradi primerna poslopja za omenjena dva državna zavoda, seje nujnim potom vsprejel. Posl. Bugattov predlog 0 usta- novitvi popolne moške meščanske sole v Gradišču na državne stroške je bil tudi nujnim potom vsprejet. Posl. Kosm?č je nato utemeljeval svoj predlog glede pomnožitve osebja pri deželnem s'avbnem uradu, ki se glasi: Deželnemu odboru se da na raz- polago vsota 8000 K, da ž njo takoj pomnoži tehniško osobje deželnega teh- niškega urada in ga s tern dene v po- ložaj, da bode mogel ustrezati cestnim okrajem in občinam s potrebnimi teh- niškimi operati. Ta predlog se je odstopil finanč- nemu odseku. Sledeči predlogi so bili stavlje^i od deželnega odbora. Predlog za obnovitev prispevka v znesku 10.000 občini Kopriva za zgradbo ceste Kopriva-Vipolže in zakonski načrt 0 klasificiranju te ceste se je odstopil pravnemu odseku. Zakonski naČrt 0 razdelitvi žu- panije Marijan se je izročil pravnemu odseku. Obračun deželnega zavoda za vza- jemno zavarovanje govede se je odsto- pil finančnemu odseku. Zakonski naČrt 0 nadzorstvu nad trgovino z Živili se je odstopil prav- nemu odseku. Predlqg, naj se dovoli primeren prispevek za podaljšanje ' prekopa v Zdravščini, se je odstopil tehnično-go- spodarskemu odseku. Zadevo, ki se tiče izkoriščanja javnih vodnih sil, bo proučeval teh- nično-gospodarski odsek. Istemu odseku se je odstopil za- konski načrt 0 osuševanju močvirij v Ogleju, Tercu in Červinjanu. Nato je poročal posl. dr. P e t- tarin 0 pobiranju užitninc ter pred- lagal: Visoki deželni zbor skleni: 1. Odobrujejo se sklepi deželnega odbora z dne 10. julija 1907 oziroma 4. julija 1908 in 13. novembra 1909, ki so se ž njim nakazale finančnemu rav- nateljstvu v Trstu nagrade po 14.000 K torej skupnih 42.000 K za razdelitev med osebje, ki je v letih 1900, 1907 in 1908 pri pobiranju užitnine in njenih doklad s posebno vnemo omogočilo, da so imeli deželni zalog in občine izborne vspehe. 2. Jemlje se hvaležno na znanje, da je doneslo pobiranje deželnih in ob- činskih doklad, ki se je vršilo leta 1909 v državni režiji, deželnemu zalogu in občinam skupno 553.372*67 K več do- hodka, kakor do sedaj še nikoli; de- želnemu odboru se dovoljuje iz prora- čuna za leto 1910 kredit 14.000 K, ki naj se nakaže običajnim potom kot na- grada v prilog osebju c. kr. finance, ci- gar vseletnemu delovanju je pripiso- vati izredno ugodne dohodke za leto 1909. 3. Potrjuje se sklep z dne 5. mar- cija 1907 in se vabi visoka vlada, da organizuje za trajno dobo pobiranje užitnine v lastni režiji tako, da bode zajamčeno pobiranje polnih zneskov, ako bi to iz kateregakoli razloga ne bilo mogoče se vnovič vabi visoka vlada, da odstopi pobiranje pod ugod- nimi pogoji deželnemu odboru. 4. C. kr. vladi se toplo priporoča, da brez odloga reši na en ali na drugi način to velevažno vprašanje, to pa z ozirom na očividno potrebo, da se ohrani deželi ta bistveni vir dohodkov, to pa tembolj, ker je država p -iznala potrebo sanirati deželne finance z državno pomočjo. Otvori se debata. K besedi se oglasi posl. Bugatto, ki predlaga naj se odstopi predmet prej finančnemu odseku. Posl. Piccinini vpraša, ali je vlada zavrnila nagrade. ki so se bile dovolile v prejšnjih letih finančnim or- ganom, ki jim je poverjeno pobiranje užitnine. Posl. Pettarin pojasnjuje, da vlada ni nikdar zavrnila nagrad deželnega odbora. Predlog posl. Bugatta pade in sprejme se predlog deželnega odbora. Predlog glede primernega pri- spevka za cesto Belvedere-Gradež se je izročil tehnično-gospodarskem odseku. Nato se je vsprejel sledeči predlog: Vabi se visoka vlada, naj čimprej ukrene potrebno, da se ustavi razšir- jenje bolezni „nalezljivi katar na spo- lovilih". Sledeči predlogi so bili stavljeni od deželnozborskih odsekov. V vseh treh čitanjih je bil vsprejet sledeči zakon: Zakon z dne 10. novembra 1898 dež. zak. štev. 27, s kojim se oprošča osebna dohodarina vseh doklad podvr- ženih pristojnosti deželne zakonodaje, ostane v veljavi tudi za slučaj: 1. da se popustki na realnih dav- kih pobotajo v smislu č1 na XII. zakona z dne 25. oktobra 189 Jrž. zak. štev. 220, zadevajoč neposredne osebnedavke, z definitivno ustanovitvijo izmere realnih davkov, in 2. da stopijo na mesto deželnemu zalogu v smislu člena V. do XII. reče- nega zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. štev. 220 pripada;očih preod- kazov, drugi, ne od preodkaza iz leta 1908 manjši, letni pribitki iz državnih sredstev. Glede vpisavanja javne imovine v zemljiških knjigah se je sklenilo sledeče: lice Cejanove, hčerke cvetlifarja g. Jos. Cejana z g. Jožefom Tomasičem 770 K! Bog živi! Domače in razne vesti. Jutri zvečer v „Centralovi" pred- dvorani bo predaval dr. Capuder o zgodovini goriSko dežele. K tenm z;ni- mivemu predavanju so vabljeni vsi. Vstop prost! C. kr. poštni tajnik dr. Slejko umrl Žo dolgo časa je bilo na c. kr. postnem tajniku dr. Ivanu Slejko opa- ziti. kako hodi pobit in otožen okolu. Tudi obraz imi je bil nenaravno upadel. lz njegovih govorov pa je bilo dovolj jasno opaziti. da ga mora miičiti dii- ševna bolezen. zlasti ker je često tožil o hudili bolečinah v glavi. Že pred me- seci je tožil. da inn mečejo pri direkciji polena pod noge. vsled česar da postaja silno nervozen. Bil je prej kot visji ko- misar vodja oddelka. a odstavili so ga in na njegovo mesto postavili mu mlaj- i>ega komisarja —- Laha F"*ojanija. Ysled takih in sličnih sikan se je vrlemu urad- niku dr. Slejku nakrat omračil duh in v soboto zvečer si je dr. Slejko v tre- notkih duševne otemnelosti prerezal v „Boschettu" vrat. Tako je pal dr. Slejko kot žrtva sistema ugonabljanja sloven- skih uradnikov! Pokojnik je bil rojen na Ravnah pri Črničah dne 2. aprila 1865. „Goriško kmetijsko društvo" skli- cuje prih. nedeljo dne 13 t. m. ob 3. pop. javen shod vinogradnikov v gradu pr -. grofice Baguer v Dobrovem. kjer se uode razpravljalo o novem davku na vino. Po zborovanju vršilo se bode pre- davanje. Zgodnja pomlad. — Gospod Kenda iz Sv. Lucije nam je poslal šopek cvetlic. v katerern se nahajajo trobentice, vijo- lice in zvončki. Vse to je nabral gospod Kenda na Kuku. Poskus samomora. V soboto zju- traj okolo 7 lire in pol skočila je skozi okno drugega nadstropja hiše št. 38 v ulici Alorelli 24 letna kuharica Fran- čiška Kluss. doma iz Katusz v Galiciji. Hudo poškodovano prenesli so jo v žensko bolnišnico. Nesrečnica se je baje sprla s svojim ljubimcem, stanujočega v isti hiši. Padel je z vlaka blizo avške po- staje železniški uslužbenec. 28 letni Gsedann. doma v Reichenfelsu. Prepe- ljali so ga hudo ranjenega v tukajšnjo bolnišnico. Strašoa noč mornarjev. Iz Pulja poroaijo : V sredo, ko je razsajal okolu Reke velik morski vihar, .se je vojni ladji „Pluto" odtrgal en coin, katerega je vihar odnesel v odprto. razburkano morje. Ko je prot: 9. uri zvečer vihar nekoliko polegel. so dobili trije mornarji imenovane vojne ladje povelje z drugim čolnom iskati odnešenega. Podali so se na iskanje. Vrnili pa se niso dolgo. Ker je bilo že polnoči in mornarjev še od nikoder. se je odredilo. da sta jih sie dve vojni ladji iskat. Dolgo je bilo vse- iskanje zaman. Ni ga bilo sledu niti o mornarjih, niti o obeh čolnih. Šele proti šesti uri zjutraj so blizu Lovrane iz ladje „Kornet" zagledali v veliki daljavi coin z onimi tremi mornarji. Ku je prišla ladja bli/.o čolna, odprl se je gledalcem strahovit prizor. Mornarjem so se ob velikem viharju polomila vsa tri vesla in tako so bili celo noč, skoro deset ur, izročeni usodi morskih valov. Coin je bil preko polovice že z vodo napolnjen. Vse premočene in premražene so rešili na ladjo „Pluto". Morala je biti to grozna noč za naše mornarje, ki so gledali smrti v morskih valovih že ta- korekoč v obličje. Zakpn o trgovskih sotrudniklh je objavljen v „Wiener Zeitung" in stopi 1. julija 1910 v veljavo. Ta zakon ob- sega določbe o službeni pogodbi ne sarno trgovskih sodrudnikov, nego tudi drugih delojemalcev v podobnih službah. Roparski napad. — Minoll petek zvečer sta prišla ob 8. uri zvečer dva lumpaca v stanovanje nekega Gabriela Wilenika v ulici Piccardi v Trstu. Ker je bilo že pozno, jima je gospodar sani odprl. Rekla sta. da sta poslana od his- nega oskrbnika. da i/tirjata zastano ua- jemnino. Wilenik ni hotel o takem nad- legovanju ob tej uri nie slisati. Toda v tem hipu sta se ga lotila oba pote- puha. liden nui je vrgel vrv če;. vrat. da bi ga zadusil. Wilenik je pa se o pravem času klical na ponioC:. Ko seje /bralo več sosedov. sta jo luinpa popi- hala. Policija je pridno poizvedovala in res nasla oba tica. Hden je bil 17. drugi pa \? let star. Prizuala sta. da sta ho- tela uiuoriti Wilenika in oropati sta- novanje. 1OOO mest niora obiskati poljski žurnalist Henrik Wojcikiewiez tekom osniih let in to vsled stave, ki jo je sklenil. Üdpotoval je iz l.vova 14. sep- tenibra lanskega leta in prepotoval že Ogrsko in Sedmograško, Srbijo. Hrvat- sko in ltalijo ter-je v soboto dospel v Ljubljano. Preživljati se mora z dopiso- vanjem lvovskemu listn „Wiek kowy" in s prodajanjem svojih lastnih raz- glednic. Drobfinice. Papežev dar. — Sv. Oče Pij X. je daroval za prebivalce mesta Pariza. ki so vsled velikih povodnji trpeli ogrotnne škode. 30 tisoč frankov podpore za prvo silo. Denar je poslal pariškemu nad- Škofu Ainette. Atentat v zaporu. — Iz Podgorice javljajo. da je bivsi tipograf Rajkovic, ki je bil glavna priča v cetinjskempro- cesu. v ječi izvrsil atentat na zaprtega bivšega ministra Radovic'a in ga težko ranil. Radovičevi tovariSi so priskočili na pomoč. Pred ječo se je zbralo mno- go občinstva. ki je priredilo demonstra- cije proti ministru Tomanovicu, kate- rega dolže. da je odgovoren za ta atentat. Velika rudniška nesreča v Ame- riki. — V Primeru se je zgodila velika rudniška nesreča. V. rudniku se je zgo- dila eksplozija. ki je zahtevala nad sto človeških žrtev. Žrtve so večinoma slovanske je madžarske narodnosti. Volitve na Angleškem. — Vati- kanski organ „Corriere della sera" po- roča, da si obeta Vatikan prav mnogo od vpliva irsjuh poslancev, ki se je z zadnjimi volitvami precej povečal. Irci, tako upa Vatikan, bodo v angleškem parlamentu igrali isto vlogo. kakršno igra centrum v nemškem parlamentu. Place delavcev na Japonskem so zelo nizke. Srednje place v tvornicah bombaža v tokijski pokrajini iznašajo n. pr. 74 stotink za moške in 70 stot. za žcnske. V drugih pokrajinah ni plača večja nego 50 stot. za moške in 30 stot. za ženske. — V Osaki je srednja plača 55 in 30 stot. Gospodarske vesfi. Da vino po pretakanju ne ,.na- tegne". — Vsled dežcvnega vremena, ki je vladalo za časa lanske trgatve, vi- dimo da dobijo vina po pretakanju bolj temno barvo ali da, kakor pravimo, na- tegnejo. Osobito je to slučaj pri vinih, ki so se kuhala na tropinah. kakor je navada po Vipavskem. Proti zatemne- vanju vina priporočamo, naj se sode, v katere se misli vino pretočiti, dobro zažvepla, s čemur se prepreči oksidi- ranje onih tvarin, ki postanejo na zraku rujave. Žveplo vinu ne škodi, kakormi- slijo našu vinogradniki. Nasprotno! — Žvepleni dim (žveplena sokislina) se spoji polagoma z alkoholom in naprav- lja takozvane estre, ki dajo vinu prije- ten aroma. ümnega kletarstva si toraj niti ne moremo misliti brez žvepla. „Kmetov prijatelj". Loterijske ätevilke. 5. iebruvarja. Dunaj.....* . 85 44 56 64 8 Gradec ... 17 43 52 80 75 štev. 277 Op. Razglas. Nazuanja se, da javna dražba zastauil 19. ictrslcto, t. j. meseceu üktölra, novemlira id äeeeira 1908, začne v ponedeijek, 7. marco 1910, ter se bo nadaljevala naslednje de- lavnike in sicer četrtke in pon- ^eljke, od 9. ure zju^raj do 1. po- poludne. Dne 9., 12.. 16.. 18. in 23. marca bodo v dražbeni dvorani na ogled sl. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi. od 10. do 12. predpoludne in od 3. do 5. pop. V G or i ei. 29. januvarja 1910. s|:1 rUTTiatpllCtFQ 7Q0tQTTÜQlTlipD • Utl la\UaiDlJöLvd ÄdMdvlJdlllllcJ. Dr. Bip I« zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostctriški kliniki v Gradec-u. Specijalistzaženske bolezni. Ordinira od 10.—U. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6 (tik lekarne Kilmer). f%#—^i___,—> **^ii **^ii **~zi Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croco stev. (> ----w% —w% ^*~----0H '"»—0% '^*----9% ' Cevljarsha zadruga u Mirnu naznanja si občinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgu sv. Antomi na vogalu v Rabatišče štev. 1 ter se priporoča za obilno narocbo. — lma v zaWi vsako- vrstneg'a obuvala ter sprejema narocila po w zmernih cenah. -m Dovoljujem si slavnemu občinstvu uljudno naznaniti, da otvorim v četrtek 9. t. m. v Gorici Via Scuolc 6 modno trgovino za gospode in dame in se tem potom za obilni obisk najtopleje priporočam. Ker izdelujem kravate in per-ilo sam, zamorem z naj- boljšim blag-om najceneje postreči. S spoštovanjem: Engelbert Skušek Ljubljana — Gorica. Prosiva zahtevati listkt»! Največja trgovina z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e 11 e n i z k e, a o 1 i d n a p o s t r e ž b a! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za IC'J kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! JOSIP BONANNI I naslednik T. Slabanja : srebror in pozlatnr u Gorici ulica Morelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton B a v č a r. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. L u k e ž i Č.)