ZVBOAVMA
I1
i M TIM1H MUHA.
VMUifTVALOA ■TAKOJ DB.
I
» t
Povodali
I«w Tofk, V. T. (Fed. Preaa). — Georges Clemeneeau, človek, .J la je to storil Nemčiji v Vereeil-lesa, kar jt Biamarek itn atoril ftmneiji, ko je bil Clemeneeau še •c obrti« v «70jiH govorih nt Ameriko za pomoč, da poau-ga francoskemu militarizmu. Cle meneoau je ubral tudi prtvt ljudi ktt pokrovitelje, da govori. Organizacija, ki je aprevlla Cle-menceauja v An (nko, je posns na pod imenom "Svet se tujezem tke rszmere". Tt "svet" je določil Clerienceauju govorniško tu ro po A"'.?r"-i. ki Je odklonil de-ba ;i z Jezn Lonjr^jm, biv šim francoskim poc1— m, o mi rovnj pc- 'vl. kateri govori v A-meriki dclaveem, Clemeneeau pa denarnim vreSam in ir->erijali-
Baraetboro, Pa. — (Federated Preaa.) — Pri preiakavi, katero je vodila , ssriiškoogiedne porota racatrelbi pikov v premogovni k« v Bpanglerju, kjer je 77 ru dtrjev lagubUo življenja 1 novembra, je pričal M. Sanfoaky, polarni čuvaj, da jt večkrat opo-aoril družbo na pll^ v jami in končno jt bil valed svojega opozarjanj* odalovljen. Druga priča Ptul Vallalla, čigar 060 je bil ubit pri razatrelbi, je dejal, da je pred tremi tedni opoaoril uradnike drulbe, da je plin ▼ jami in da pride neareča vaakčas, toda nieo se amenili aa njegove besede.


; Kdo je ta "8vet aa zunanje razmere?" Časnikarji ki mogoče vedo, mialijo, da je pametnejše, ako to pridrie sate. Kratka isia-va —K da "zvet" ni bisniika or.r.miaaeija in nima st" >v c nobeno politično stranko. Ampak "svet jc navadna skupina mož, ki je zaintereairana, da pojaoaju-je tnv^e-w<iKe razmere in da ae F rMvii« pametna ameriška tuje-zemaka politika. 4
T' • o pokroviteljih Ck? eeauja v Ameriki
Clemeneeauja niso poefošale ljudske maae v New Yc»rku. Da je prijel njegov govor v javnost in da ga jt čitalo ljudstvo, to skrbeli ' nowyori T ' '-a avoboda jt x
* _ J, _	-	mi	■ «_
nronCrarv r ;o jč D«. ven. govori dogodek, kfse gral a shodu. "Kaj pa je s franeosko eiijan-
s Tn iot" je vj^al neki Grk na ahodu. Koma i fo Izpustil te besed«, sta ga ie ugrabila dva kn pka detektiva in ga titala ven na hodnik.
"Hotel sem sestaviti samo par poštcnlj vprašanj", te Grk pri-povedoral detektivoma. "Meji sorodniki so bili ubiti t Sm} ni."
"To ni itven shod", sta odgo-vnr" , dete1 • a.
Nihče ne ve, koliko miljtrd do larjev je bilo zastopanih na tom h thodu, ki je bil "javen". Ako bi bil pri vratih sta) dtvktr, ko to
hmtfko-ru»ko.ttolka aluahoa jb »jaoova novo straAilo.
'liteir^s MM
■ i -1 o
wm

zepuščali shod In bi poro6al o do-n hodninskem davku, ki to 8s pla lali poslulalei, bi morala biti aa-c poaljena eela vrsta strojev sa seštevanje, da bi bilo mogole Suniti vsoto, Id so jo plačali na davkih.
Dobrosrčno so se smehljali, ko je Clemenoeau izjavil, da ni pri iel po denarno pomol. In poteze na obrazih so se jim razširile, ko je Clemeaeeaa dosttvil: "Ki ni-amo ljudstvo, ki zatajit tvoje dolgove . . . Plačali Vat bomo."
Vet čae v avojem govoru je pt Clemeneeau trdno tajil francoski imperijalizem in frtneotki milita-rizem. Človek, ki je diktiral ver ttilltki mir, je občutil potrebo, dt je večkrat ponovil v teku svo jega govora, da ao nameni Fran-eije miroljubni. V ravno isti sapi je pa dejal, da francoski davko-plačevale! plačajo $43, nemški pa atmo $14. Izjavil je, da Nemci Izdelujejo ttpovt ia stroje vsepovsod in v ogromni mnošinl.
"Zopet st pripravljajo za voj no", je obtoleval Clemeneeau.
Takoj malo kasneje je pa govoril o Ugi narodov In dejal je, da je govoril f nekim Človekom, ki mu Je rekel:
"Aranžirajte stvar s In ml bomo posegli I* ta človek ni bU , Združenih drfav. Savno tako tudi ni bil drlavni tajnik. Pa tudi vitji vladni uradnik nI bti
9» js bankir. Tako )s rekel flrmeneeto __ OovorU J0 n miaat in 'aa« ni ne enkrat r iiti na obtolbo, U Pogodba
pogoje, kol II jih kajetr >«•! Frtotiji. akt ki Mi dt je ravnt la
odg.«
M
t lam
KHUJMHM-
LA SMRT 77 RUDARJEV.
VEt*M »HTMTCt
CLEMEJICtAU 0060-VSFUA SENATGH1EM.
Tiger prinava, da bi rad porinil ' v turški imbroglio.
Drulba ni preskrbela zadostne vtutilaoijt, ki hi od| previjala nevarni plin ^ rudnika.
Prsvorek aeključuje: "Ia navedenih varokov pronajdemo, da je rudatfko ravn^' ;atvo odgovorno sa zgoraj imenovane tka*
- -V P10^"	— - •
Bo>ton, M.». _ O-H^ J.	U i. hA
postat previdnejši. Ostre pike iz Senata ao ga atreznila in sdaj pazi, kaj govoH. To jt pokaail v Bostonu, kjer je i petek govoril Mfaolj fiim slojem" v Tremont Templu,
laja vb aenatorjev, ki ao ga šigo-šali prejšnji dan, so popa ril a Tigra in skušal ae je oprati. De jal jo, da je čitel, kaj ata rekla o njem aenatorja Hitehcock in Bo-rab. Ve tudi, da je Hitchcoek pro padel pri volitvah in ker bo imel dovolj časa po sakljušku sedanje-ga kongres*, gre lahko v. Francijo in se;prepr**e o položaju. O Borahovi izjavi, da je on
o

i ■: t
ga °*elo boli mu pravijo* da je vsd Nem liji ptorot, v Frsneiji ga pa napa dajo, da je vael premalo. ' 4'Jas nisem prišel v Ameriko
naj opravljajo svoje pbsle," je dajal jasno, a v isti sapi je rekel, da jt rts prUel sato, da pridobi Zdrušene države st konferento v Lossni v svrho isravnanjs bližnje vztočnih problemov.
V	Loatni tt
-	jc dejal - ki ao stara že 500 let in nt konferenci je dovolj pro-štora st Američane, ki naj pome gajo rešiti ta vpražtnja in jamčiti z drugimi vred za mir na Bližnjem vzhodu.	'	4
Clemeneeau je stmšil svoje po slušalee s vojno alijaneo Nemčije, Rusije in Turčije. Ts "slijanee" mu sdaj ugroža evropski mir — katerega nikjer nit — ugroža mu demokraelje — katere tudi nikjer ni! t— in ugroža ubogo Francijo
-	ki je danes največja militari stična eila na avetul
Nato je pripovedoval, kako Nemčija na skrivnem sliva kano-tfe la isdeluje puške ter strojnice, s katerimi bo oborožila ruske in turške miljona,- Poelušalci — vsi is boljših slojev — so mu veaeds vse verjeli in delali Tigru hrupne ovecije.	'WttlM
Weahington, D. C. — Borah in drugi senatorji, ki so sadnj« okr tačill > Clemeneeauja. sazdaj le molče na Tigrove opazke glede njihovih isjsv. ^ . |f
lajamo je naredil senator John-soa is Kalifornije, ki je rekel« da je' Clemeneeau prišel v Ameriko po zlato sa Francijo.
V	soboto js bilo uradno njeno, da bo Cleaseneetu oficielno pogoščen v Beli hiši dne 7. deee» brt Na pojtdiat bodo povakljeni val tisti prominentni Američani, Id poznajo Tigra o»c ht,o Deli bo med goeti tudi Wtodrow Wilton, ni št taant * • i J . ,
tako m dognala tttal meujsko ogi*xdniika po kota. i '
■PfmtifH.
Kompanija jt vtdtla, da aa treskalni plin, t
Pa. ~ MrUAko-
ogledniška porota je trekla, da je kompanija aakrivila smrt ae-dem in »etlemdeaet rudarjev t rudniku Reilleyju pri SptnfNr
lCrUško-ogltdniška porota pravi, da j« ekaploaija naatala h na-
^^JmU m in J m -na tel jat vo je vedelo, da aejt bral tretkalni pHn v rudniku, Hi bilo naaUvljenih števila plinskih nadzornikov/ bi dognali, kakšen je paloža)
New Tork, flt T. - (Federated • Press.) — American Clvil Uber tiea Union poroča, da je bilo v enoindvajaetih mtattih, ki to kon šali s letošnjim junijem, iavršealh vod ko 800 »lučaj«<v drhalakega naailja v Zdru^uih driavah. 86 oteb jt bilo Unčtnih, 51 oseb je htto oamoljenih in poautih a kur jim perjem, 197 oeeb je bilo pre tepenih hi 450'oeeb nasilno iagna nih. Ved žrtvami je bilo pet dve aamorkl in tri belokoi As; ena tretjina vseh je bila sa SK>rcev. Od teh naailnih dejanj Mre 58 na račun Ku Kluks Klana. Najlepše pa je to, da niti eden la-med tek, ki ao lavrftili nasilna de-
m*
IZAKU JE BU MM OBSUJ« IIJECO?

posljcn kot pUnaki nadfor^k ▼ rudniku, je ie^id#lt da je veškrat poročal, da ao nahaja treakalni plin v rudniku. Kompanija ga jt
odouatUa.	• fe
Zrn1 m ..	, I , '	'
Vprašali ao zakaj.
Odgovoril je: "Mislim, da §tm napisal preveč ppročil v knjigo/1
Neka druga priša, Paul Vajlal-la, katerega oše je bU uhit, ja pri-čal, dt je tri tedne pred netrOŠe obvestil rudniške uradnice, da OS t rudniku nahaja preveč ptifll in
m*- ■t, af
njih straneh, akrko med voli trgovskimi oglati, ao prinesli
liki kapitaliatični časopisi y«at o
mrXgkmm l£tamvM v s o^oh • m
v Chicagu.
V Aahland Auditoriumu sa je abrala; velike mnošioa ljudstva in napolnila dvorano do sadnjega kotičke, sunaj pa so stali na Ash land bulevardu tisoči, ki niso vel imeli prostora dvorani. Naeio pila ata: Jean Longuet, socialisti čni voditelj Francije in t. Deba, ki je prvič javno nagovoril po svojem okrevanju. Zbrana mnošica na sbpdu je priredila govornikoma veliko ovacijo. (Jasnejše poročilo o shodu priuhšsmo prihodnji«. Op. ured.)
ioj proti mr
PRKDLOOIJI
Wsshington, D. 0. — Za re
blikanike etarogardnike v zbornici jc bilo veliko presenečenje, ko ao demokretje odločili lp ii volili republikanskega niks John V. Nelsona ia sina, ds vodi boj proti sabveašni predlogi za o^ozieijo. Nelson jt svaril voditelje ^/ipilMiiV stlranks, ako hočejo obdrži
da morajo It) k ljudskim Bnasam in ne k profitai jem.
Ea njim je govorit demokrat Bankkeed is Alabame. OŠrtal je predlogo kot neetvor, ki posaeni, da bodo prejemale podpora kom-panije, ki obratujejo ladije v svo. jo koriat. Navedel je Btaadard Oil kompenijo ia United Fruit kompenijo. kateri bosta prrj^ma U po štfrl do ptt miljonov dolar-jev subvencije na leto.
OOVIRHlE^Hj
O
rukči
ZA KlfltBVDDM O OPOPlfl
FARMAR JM ORSTRKLIL
m.
M |Bd. — Kdirerd izjaljs. da oddal Bcnr) Bartletta, ko ga Je saaašil pri kraj.	ko-
koši na njegovi ftrmi. Farmarje ee aretirali ia IfertloN* m m JJatt v I ilalšniss. Njegove li pašno tv
P§W Tork,
ljeni governer legislaturi, da prtdloži nt splošno glasovanje
prohibirije.
V. T. — Nove isvo-
ljndetvu

TStKO JI ODGOVORITI
tO vpraAaiijr.
NA
Pravtga pojasnila nt podaja ie rasgovcg a javnimi uradniki v tej
i .u&mm. M
BALKANSKA ENTENTK ZA-BOOEHA PRED POHODOM
fllMU in
ne bo velike
travi mm najvišje 81, isMe ob 8tH
4JL
Tm.j^rašrtClaHnj.J.
— V torek
v to» H
Mt
. D. (Fed. Preaa. Štabni poročevalec). — Sani'IU osrdo Flores Mag o na, ki je kon. 6*1 svojo šivljenje v kaznilniei Leavenworthu, ne obuja prav no-benega keaa in obšajo vanja pri jaatlšnem departmentu
Na predvečer, da ae aaališijo priče v kongresu' zaradi obtošae-ga postopanja proti juatišnemu tajniku, kateremu ae ošlta favo. Mtizem napram vojnim graftar-jem. ae pokaaali nišji uradniki v departmentu, da ao sfloVoljni, da Je tapet eden bojevnik aa avobo-«0 poginil v ječi. |
»a! aifalat m tal
-u! Vtnistlot jt __.	t uvaamaov g»t* n u> ,
krllanja Magona. Ne da bi bi- 5?HrJH?
lo treba objaviti imena, jt mqgo*
Št podati javnoeti rsagovor, ki i^l
je rasvil med časniksrskim po-
ročevalaom In tremi uredniki
Daughertfjevega itparimenM
"Ali ste prejeli p«roflilo o Ma-
ponovi smrti t" ;
"Ne, toda rečem vam, da je bil
nevaren anarhist."
"Kakaj pa je bil zaprt!"
"Zaradi zarote, d* ss obstrui-
rs vojni."
"Vi menite zarsdi tega, kar je
povedal avoje mnenje f'
"Njega niso poslali v ječo za-
radi njegovega mnenja. Ampak
asradl alvfei, ki jih
svojem listu".
Torej ni isvršil nobenega alo-
činskega dajanja?" * v v U'
"Ok, ta je bil anarhlat. On ftrl-
zna, ds je Ml anarhist."
"In aaradi tega so mu dsli o«
Ijtft in dvajset let ječ«.f ImM
Goldmsn in Alszander Barkman
sta bila tudi aaarhiata. Nt koliko
ata bila onadva obsojenat"
"Ne spominjam ae."
"Jlli nlee Eagon in
prijatelji ekulali, da ae
ker jo bolaaf"
■ ##Da, toda poročila ao ae
U, da je dobrega zdravja.
ŠUO ksznllnlškegs zdravnika ii
l»otrdil nrki drugi sdrsvnlk,
lx)ngwvth v Lsavenurortbu.
"Vi menite, da sploh ni bil bo-
lan do njegove smrti f"
"Ne, ds bi jas vsdel, poročil It
gjff^i prejel/'
"Ali napravite poročilo o stvari!"
Zakaj t Človek je mrtev, f tem sadeva koašaaa. Veliko ljudi umrje v ječi."
Charles W. Morse nI umrl v je. ši. fridobll je Herrf M. Deug hertyja, da je epieal njegovo "fe talno" bolaMHl V Beli h.ši la je bil hitro pomiloššen seradl nje-gotih finančnik sleparij. Čeeai k irskim poročevalec* js to sna ne, pa loga aa omenjajo jueUšue-
Tukaj obintijo, da jc prijateljstvo Obregona, predaednika Me. kike la isrešna šelja Mehike, da ae Magan pomlloetl ia pošlje do* smv, zepešatilc Megoacvo uaodo. Mafen )* atffovarjai dala vat ve ia lopo.letniki ta šcleli njegove pogubo, polešej niše An»\nm»»-tj*-ja tak, da Je Mogoa postal dvakrat politični jetnik, krfrega eairt pevaroše veaeljc aa f*šjta auatO- „
Stumbuhnski fll Vtnizelo« tla sprla v I,tnal; Angttiišide kontrolcjMDardanel
RUSI DT TURKI ▼ RHOTVI FRONTI.
Lausane, dvita, 86. nov. — Dva atlo vaina dogodka označuje ta včerajšnjo sejo mirovna renee.
Prvi je, da al najbH ne bo nič. Grčiia sta ae aprli aaradi iahodi-šča do morja v Dedeagaču. Drugi je, da je Anglija pokaaaia, dt aa-merava stalno kontrolirati morsko oiino v Dardanelah in Boaporu. Posledic« teh dveh kHa ata lahko tako dalekoaešne, da mogoče raa-bijejo konferento.
Slnočnt uradno poročilo konferenčnega odbora sa/publleittto prikriva krlso na konftrtnel ia omenja le, da ,ss jo Bolgarija 'reservirala" a osirom na vpra šanje izhodišča do morja. Toda •IcleMiHt, ki Rimaja 'ključavnic
ah	vbc i
aet jt govoiilo na včerajšnjima ma. - * Spor med Grčijo in Bolgarijo je prlštl, ko je Oursonov pododaek za meje vzhodna Traoije sklenil, aa a«j bo Dedttgtč prosta lakt pod kontrolo laoštne komisije. To je bilo sklenjeno na sahtevo Veni seloss, zsstopnika Grškt. Stambu Unaki je Uakoj protestiral, rekoč, da ta sklep no pomeni aič sa Bol-gnrijo.Žtltanioa, ki Vodi V Dodat gsč in kattra ima siUŠKi sa prosto pot Bolgarov do morja, mora bili pod kontrolo bolgarska vlado* drugače ni to aobsaa pffata pot; niti toliko ai U pat.vredna kolikor jt srsšna pot sa Ittalov
▼»ANA MRD DUHOV« MM; KOLIKO OASA 0«TA-NI NA SVOJSM BflfiflTU?
Uurel, Mont. — (Fed. Preaa.)
- Rev. Bhevlin, šnpaik tukajšnje katoliške oerkve av. Aniona, jo objavil piamo, ki ga je piaal v sadovi stavk' , ialtsniških delavcev pri Grtat Northern. V pismu pravit "Veeell me, da niti eden delavcev med mojimi šupljani ni UU atavkokaa. Naj bodo katoličani V Laurelu kakršnikoli, tega ae na more reši o njih, da ao izdali avo* tovariše v boju in aa pridrušlli otni sodrgi, katera po pravici sasluši ima akab. Ponoaen aom na naše delavce, a katerimi eem a aroam ia a dušo do konoa."
da proata luka mora biti trolo mešana asvszuMke HtnmlmlinSkf jt nato ' ton Venizelosovaga govora doka. auje, kakšna "pravica" bi Bolga* rija imela do luka, katero bi kon. trolirala Grčija s mešano komisijo
formalno
vlošil tvoj prid ritk proti tarna
ičku.
tt ptšt jt pt vlošU prldršek aklepu, dt SS pas (Mi kilometrov, med TuMijo in	edi o<l urne
do MiMii morja demilita rizlrs. Odsek, ki jt naredil ta Z "uiTv ik,0P» ^	m garan-
|t piat. v flJjf v	nfvtri|no.
•ti ttga pasa. Načrt js bil odgo deu ns sugestijo lords Cu!rzona, ki je namignil, ds Anglija ashtevs enak nevtralni pas na aaijataki strani DmS| ia naokrog Bo spors s Carigradom vred ia ko pridt ta atvar aa dnevni red, se lahko rs spravlja o nafcrtu ss te peče. .	i •
^ H tem je poročilo prišlo aa dan,
kontrolo tarške morska kjer misli ustvsriti svoj brtltar. Ker ima Anglija mornarico, bo lahko Dardanele kot ena "SHJ raneijakih aU". Ta nalrt An mogoče facbij« kon Turflja in Rusija ata ■ I proti temu. Fraaeosi la Italijani
tudi maje jo s glavami
Bolgarijr in ^j^tta^iMnakl je tadi dejal, da Bolgarija al edi-
Grško iMe^oj"«; bhlnj"^' noga miru.	, ■ 1
Odlok entente, da ss vrli sarsdi Dafdanel posebne konfsrencs, je Ml spremenjen In dardanelekf vprašanje ss bo ravnalo na mirov) ni konferenci. - atvar je v rokah glovae komisije, ki se pr'a s v o jaškiml to teritorialnim, radrvami To Mm eni, da bodo Rusi povab ljeni aa ssje te komiaije.
Ruakl fuutopnlk Mehielav Vo rovskij, ki simla|Laemo "opssu ieH konferenca, dokler ne pridejo Oleria. lUkovsklj la Mldvaai v

si
I 1*

J
HERRINSKA POROTI PffllOEK
Za^ovorniltvo ima oatm porotni*
0PB1AT0EJI IUJBKAJ0 FA1MAU1.
Marion, 111, — (Foder. Preaa,) • Porofea, ki Ima odtošlti uaodo patih rudarjev — obtošenih jo TT ki ae bodo aagovarjali zaradi krvoprtUtjt v Herrlnu tokom stsvke dne tt, igMgbo mogoče isbrtnt v aačetku decembra,
Obe atmaki — drftavno pravd-nlštvo la aagovorništvo — ata aprtjali Hiri porotnike, sagovor-nittvo ja pa sadovoljno še a drugimi štirimi i ako tošiteljstvo sprejme še ta, bodo oatali Štirje kmalu isbraal.
Kdaj aaetopajo večinomt far-farji kot Mrehaiich I spraševanja farmarjev ja pokatalo, da to lastniki radalkov razširili med 11 ja pamfltt, ki Be ramnb napada ru« dsrja la ajib organizacijo, Pam-iJbbll poaU
fmarje v okraju WlIIlamson a očivldnlm namenom, da jih na-'I ollt 0S0Ht)ttt, Pam f lat ts med drugim čitti "Ts organizirsn umor ameriških drlivljanov je posledica dela po-drukniee SSdmlenih smerišklh rudarjev, katera hoče Imeti abaolut-
ojraja Wiliiam»on, dršava in vaa delala. Bilt js snsrhljat bil je zlo. čtnski napad ns temeljne prinelpt, na katerih je sgrsjoas naša vlada."
■mfiet je tiskan na dobrem papirju In s velikimi črksml, tako da ga farmar lahko šlta pri slabo
aunot-
m. Loais, Ko. — Močne potresna sunke je bilo čuti tu, v bllš-njem jttlnem DUnoisu, zapadnl ladiani In sspadnem Kentuekyja Ninodl ob 9d)0. I'o nekaterih krajih aa pobite šipe In )e vel poškodb'na poalopjih, posebno dimniki ao se v več krajih akoraj pri IHlKašttif. TrTil
JI OBB0IL
ZLOČINCA

Madison, Ia. — V drlavni'
sa obesili Orrle Cruaaa. 1111 sposnsn krivim, da jt nmtril braajevea George A. Fosdleka v Dts Molnesu, Njegovegs tovsrlša pri umoru Kugeae Weekes so o-UHU pred dsaet tedni. Juitifike-eljo jt isarkil šerif Robb, ki je v vojnem lasu slušil kot jrojakl kaplan la js bil I upnik pri Ur-bsadslaki svesnl eerkvi, js postal lerlf.
Turki Vloraj je dejal v intervju vu, de je eatenta naredila dobro, aottdmi fronto proti Turlljl in Kaslji aa kanfereaci', dollnost '/.rinjih dveh torej je, da se pa ata vita v Mtl^ttliNMto^Upfl to« Trajal mli hres IMjs as aa
mogoč Runija je saintercelraoa v olino in Balkan, kajti sevexnilka-balkanski je naperjen napol proti Turčiji In napol proti KueiJL Rusija zahteve, da Turčija kon* trolire tvoje prtrodne zaklade in podpira a jene sehteve sa odprava kapitulacij, ki dajejo Turčiji pečat vazalne drlave. Ver^ftkij nima nič pro 11 temu. la Amerilanl dobe Šaleanllke ia oljne koneealja aa Turftkem, Buaija iiaa dovelj svoja** djs In as potrelnjje turškega. Ako Amerika dobro nek ene enleate, mora da eo njeni intarsd identli* ni a interni Ruaije na IMiftn, vsboda la aa njena korist be, mate stopi ententi na prata.
- " j
m&ltk'/.' ki *.. amM
I, Nemčiji, ki m niso
Ipanljl, Italiji a In Češke«,!
PROSVETA
FOOPOftJVE JEDrtOTK
GLASILO JLSTff INA
ro» —
T1.' i-T,__.1.'
SSEp
iT« - tr« »m<«t« - t—e—seve
■^"^^^^TEETsa m, Inr taM «1» •
-TEOSVETA"
za67-M k. Liiiifali Avmm. CW«»i». IIUmU.
-THB E M LIG HTEMMBMT"

t k.
GenediT |6p«
ccss
40 l«io, SI
SmC
ZLOČINSKI SISTEM USTVARJA ZLOClNCE NAJGRSE VRSTE.
Prve človeške iznajdbe.
-(Nadaljevanje.)
Zdaj je pa ogenj naenkrat po •tal njegov največji prijatelj, dobrotnik in zaščitnik!
Krati, dolga rima Je učila Človeka spoznavati »krivnoati natu rt. Ogenj ga je grel v najhujši zimi. To je bilo prvo spoznanje. In do takrat »fta bila človek in ogenj dva neločljiva zaveznika, ki sta skupaj bivala in sknfrtj po-tovala Is |ii v kraj. Ko si Je človek osvojil ogenj, je pološil temelj svoji kulturi in Jadustriji. To je bilo eno njegovih največjih odkritij. Vse drugo — peka, kuha. taljenje rude itd. —je de dil logično drugo drugemu. O-genj je bil začetnik religije. 0-genj mu je bil otrok eolnea, prvo in največje božanstvo.
Ogenj je dal Človeku prvt stalni dom« ognjišče. Prej ae je klatil ia krajev kraj in preepal je no t. kjer je oblešal utrujen in kjer je bil varen pred svermi. Ko je dobil ogenj, je bilo drugače. Ogenj se ni dal zlahka prenašati nao-ktrog. Treba ga je bilo skrbno čuvati, da ni ugasnit Lahko te sklepa, da je človek rabii ogenj stoletja ia.stoletja prodno ga j« znal aam narediti 1 drgnjenjem mehkega in trdega lesa in kresa njem ob kamen. Narediti ogenj v tistih časih je bila velika težava. Zato »o ga čuvali in to delo ao 1 mele ione. Spomin na to delo ae je ohranil stotlaočletja in ie stari Rimljani 10 imeli posebne duhovnice, takozvane Vestalinke, ki so čuval« ogenj. Ta navada je bila tudi pri starih Grkih, Indijcih in drugih narodih'.
Ogenj pa ni dal Človeku le gor-kote in stalnega doma, marveč ga Je varoval pred zvdrml. Divje živali 10 boje ognja in zlasti ponoči in to je bilo Človeku v veliko korist. Dočim so pa bile zveri človekov eovrašnik, ao bile obenem njegovo največje boffttftvo
Pred par Udni j« v Bostonu pričal na lodiiču človek, da je dal odvefti eden in dvajeet let starega dekleta v norišnico, da ne izgubi fvojega zaslužka kot varuh, ako »e dekle porodi
V blaznico eo oddali deklito v marcu 1921. Njen varuh William F. Jardine še je bal, da dekle ne poroči ,Willard Newalla, dijaka, ki je »udiral tehniko. Stari« so zapustili dekletu premoženje, ki gft je upravljal Jardine.
Ta človeika duševna pokveka je pričala, da Je bila dekle duievno zdrava, ko so jo oddali v McLeanov zavod u umobolne v Waverlyju, Mass., toda zd»j se ji je omra-čil um.
Nič čudnega I Zaprli so jo med norce, ravnali eo z njo kot z blazno Seno, prepovedali so j! najbrž vse stike z zunanjim svetom in najbrž so jo tudi mučili, kot je v navadi, da ravnajo z norci V takih razmerah se mora vsakemu človeku omračiti duh in čudež bi bil, ako bi človek v takih razmerah ostal zdrav na duhu. 1	/
Vprašanje Je pa pred nami, zakaj Je bil izvršen to zločin nad ubogim dekletom? Zaradi denarja! Njen nič vredni varuh se je bal, da izgubi zaslužek kot vahih, ker ^čuT v lTd^obi TbJo
Je upravljal njeno premoženje. Ali sam ni mogel izvršiti----------------L
tega zločina. Z njim so morali biti v zvezi uradniki in uslužbenci v azilu. Zakaj so oni pomagali izvršiti ta zločin?
Zdravnik je moral vedeti, da ima pred sabo duievno zdravega dekleta, ko jo je proglasil za umobolno. Ravno tako so vedeli uslužbenci, da nimajo pred sabo umobolne osebe, saj niso bili novinci v umobolnici. In vendar so pomagali pri sločinu!
Čedni varuh je najbrž s denarjem zamašil usta onim, ki bi lahko rekli, da je dekle zdrava na umu, da so molčali.
Kaj je človek, ki je drugega človeka umoril na duhu? Zakon ne pravi, da je morilec. Sploh nobena postava ne pove, kako naj se imenuje človek, ki je izvršil hujši zločin od umora. Morilec umori svojo žrtev in trpljenje žrtve je navadno kratko. Človek, ki spravi na umu zdravega človeka v norišnico z namenom, da se polasti njegovega denarja in da njegova žrtev izgubi zdravo pamet in preživi vse svoje življenje, ki traja mogoče še par desetletij, je izvršil grši zločin, kot roparski morilec.
Roparski morilec je iz lakomnosti po denarju umoril
dil trn in se
lW|/ainiYi IUVIIMV J« Ut iAAUUUIVOU	UCIIOJJU UlUUtU	tJVtjmt « .	"" *»•
človeka. Vzel mu je življenje. In tak človek je iz istega To ao deizHmožki, Un<10 pr
namena umoril človeka na duhu, kar je veliko huje kot smrt.
Mogoče ni to prvi slučaj, ki se je dogodil v Ameriki in mogoče ne bo tudi zadnji Ampak ta dogodek govori jasno kot beli dan, da je skrajni čas, da se nekaj ukrene za preprečenje takih zločinov kot je bil izvršen na Doroteji Gordon. Dogodek samnasebi pa govori, kako gnila je današnja Človeška družba in kakšne zločince producira sedanji sistem. Naši potomci st bodo zgražali nad sistemom, ki je ustvarjal razmere, da so bili taki zločini mogoči.
živalsko meso menda njegova ledina hrana. Tedaj je postal obi-jalee in mesojede^ ie več, postal je — kanlbal. Jedel je živalsko in človeftko meso. Neandertalzki človek, ki je livel nekako v ji leseni dobi In čigar oeta se naili tudi v Krapini na kem, je "bil ljudožrc.
.Človek je imel mnogo pd zveri. Njih meso je po kožo je porabU za ogrinjalo svoje nago telo, is kosti, zobo in rogov je delal grodje in l tičje in mast je imel za razavet ljavo. Ravnotako se je okoristil z ribami. Ampak to je bilo že po zneje. Prvo njegovo orodje in o-rožje je bil neobdelan, od narave uglajen kamen.
Ko as je torej belopolti Člo vek, katerega je potodif* ledena dobi, podal na dolgo pot etvitiza-eije, je bil lovee in ubijalec, kani bal. UbHal je iz potrebe 1» zaba
so
ti
jo in čludirajo življenje primi-tivnega človeka, pripisujejo ženij** je trn držal tudi vse večje elementarne iz~ * najdbe in odkritja. Dr. Letillion na sorbonski uaivfrsi v Prtrizu je napisal dolgo razpravo, v kateri trdi, da ze mora sedanja civilizacija zahvaliti jamski Ženi za naprti« k človeštva v tistih čaaih, ki je Ml podlaga prvi eivilizad ji. Njegova razprava se opira na najdbe v votlinah, ki predstav-ljajo ne le orodje iz kamna in kosti, temveč tudi slike na skalnatih stenah. Jamski »ovek na Francoskem je že bil slikar, u-im-tnik. Ampak ta elikar je bila jamska žena po mnenju tek učenjakov.
Žena je bila vedno doma v brlogu. To je bilo naravno. Žena je morala skrbeti za otroke, katerih je bila navadno polna jama. Molki se ni brigal za otroke. Očetov-ekega instinkta ni poznal, ker takrat sploh Če ni bilo očetovztva v današnjem smislu. Vsi molki v eni skupini so bili očetje in,nihče ni mogel povedati, kateri je njegov otrok. Otroei so poznali le mater in rod je Sel po materi Mati Je bila gospodar zvoje družine, ne pa moi. žena se je sicer zavedala kakor v megli, da moiki ima nekaj opraviti z roditvijo o-trok, toda molje so se ravno toliko brigali za deeo kakor za mlade medvede, katerim lo ubili mater. Vsa skrb za gladino je visela na ženi. Mol je bil lovee, u-bijalecj to je bilo vse njegovo o-pravilo. Ko se je nasitil in napil vode ter zadostil svojemu nagonu, je bil zadovoljen, žena pa tudi ni zahtevala drugega od mola, kakor da ji je prinesel hrane, ka-tero je potem delila z otroci. Kadeh* Je prinesel ubito žival ali ribe, je storil svojo dolžnost. Ako se ni vrnil s lova ali iz boja, ga e lena hitro pozabila; saj so bili drugi.
Žena je pa imela instiktivno iubezen do svojih otrok in zato ti Je vedno belila glavo, kako jih ohrani in Jim izboljša življenje, dokler ne odraatejo. "In zato je lena — pile dr. Plerre Letillion — ne pa molki osvobodila Človeštvo borne eksistence od rok do ust, učila ga, kako se pa je treba zavarovati pred gladom, spozna-a vremenske spremembe in letne čase, iznašla ribjo parežo in pazti za šivali, gorko obleko za pozimi
o čvr-Za-
kaj se ne bi poslulila trna t Vze-a je trn in spela kožo n^ otroku. Držalo je. Take je bila iznajdena gla.
Na U način ae je pojavil® eela vrsta primitivnih iznajdb, ki so I neprestano boljšale. Lok in pliea je bržkone tudi iznajdba lene. Ravnotako prva prstena posoda. LiŠp je bil njeno delo: nabi ran je živalakih in človeških sob in školjk tfjr drobnih pisanih kamenčkov na nit. Tak lišp je bil tudi prvi denar primitivnega človeka.
(Konec prihodnjič).
KDO IMA IZGUBO, AKO MORAJO OTROCI NA DELO MESTO V SOLO.
Ako morajo otroci na delo, preden so stari iestnajst let, imata izgubo otrok in človeška družba. Proflt od tega ima le odjetnik, ki navadno take otroke sramotno nizko plačuje za njih delo.
Ako gre otrok na delo pred šestnajstim letom, tedaj nima dosti izobraževalne podlage, da zapopade dolžnosti, ki mu jih nakladata delo in država kot bodočemu državljanu. Prezgodnje delo razvije pri otroku izredne in Škodljive navade, ki bi izostale, ako bi otrok do šestnaj-rtega leta pohajal v šolo.
Kar otrok pridobi v zgodnji mladosti na izobrazbi, mu služi za podlago, na katero gradi, ko se razvije v mladeniča in kasnejf v moža. Ako mora otrok v zgodnji mladosti na delo, dostikrat otrpnejo v njem vee njegove dobre lastnosti in se nikdar več v njem ne obude, kajti delo v tovarnah je monotono, mukotrpno in duha moreče. Otrok, ki je hodil do šestnajstega leta v šolo, Zapopade veliko hitreje ročno delo in ee mu l<4je priuči, kot otrok, ki je pričel delati, še preden je bila star štirinajst let Med otrod eo seveda izjeme, ali vprav te izjeme potrdijo, da je pravito pravilna ln ie je otrok v mladosti bil zamorjen, da ni mogel razviti svojih talentov, ima od tega škodo tudi človeška družba.
vafajtla deeo ln pazile tta ogenj. Prva ognjišča pod milim nebom zo bila kmalu nezadostljiva. Tud najbolj skrito zavetišče pod ven strlsčo skalo nI moglo obvarovati ljudi, silnega tt^aaa in strašne burje, M Je tulila tiste dni po Ev ropi, pokriti s snegom in ledom Tedaj se je človek zatekel v Šolo k zverem. Videl je medveda brlogarja, Id Je ušel pred njiu* v votlino. Človek je fel aa njim ln videl prijetno podzemeljsko biva lišče, v katerem ni bilo snega ne ledu. Ubil ali izgnal je medveda in se sam nastanil v brlogu.
To je bil drugI veliki napredek divjega Človeka. Skril ee je poc ^mljo ln Je bij na varnem pired svermi in mrazom. Tisočletja' je živel v jamah, ki jih je bila na redila |Jriroda. ftkoro vse Velike
Frandj na Kra zasule in katere so bile preiskane, hranijo ostanke jamskega Človeka is Je dene dobe. Ostal je v jamah šeH »o.Metja pozneje, ko so najpre, stepe in potem gosdovi pokril Evropo. Takosvanl Kromagnon el, ki so Uveli pred kakimi 40.600 leti. so le bivali v votlinah v Franciji. '
Ko se je človek ustanovil pod zemljo, je pričela sanj doba primitivne industrije ln kulture Pričel Je delati orttdje is kosti te-likega mamuta, dlakavega nošo-rožea In severnega jelena. Za^el je razvijati svoj Jezik. Popiej ni ipsel jezik s. Par glaaov. ki ae pomenili nevarnost, Jed in spolni nagon. Je bilo vse. Pričel Je vez mišljati bolj globoko b dobiva H smisel o na turnih prikaznih.
Omenili smo še, da eo lene pe »ovale ogenj, da ni ugasnil, i Francoski učenjaki, ki rnafekuje
čase. Tac to je dtfalš za ohrano svojih otrok/ Natura je naložila Eeni breme rodenja in Natura jo e navdala s plamenom' materin ske ljubezni, iz tega plamena je pa vzniknil instinkt, da je neprestano stremela za tem, da nared zvojo deco zadovoljno in srsč-no."
Zanimivo je Čitati, kako dr. Le tillion opisuje iznajdbe jtrimitiv-ne žene. Divja žena je sicer bila veliko krepkejša in močnejša od svoje sedanje potomke, ali tako močna ni bila kot moški; zato je morala gledati, da na drugi na čin nadvlada močnejšega sovraž-nika. Ker je bila vedno v jam pri otrocih, je imela več Časa sa razmišljanje in poskušanje. Tam so obležale oglodane koati, odbiti rogovi, zobovje in akodeliče školjk. Koščeno orodje je bilo njeno delo, ravnotako koščene Klo. Odprta školjka Je bila prva posoda za vodo in morda tudi človeška lobanja. V kotu je gore ogenj. Nekega dne je žena pola gala irazblte kosti na ogenj in pri tem se je spekla. Zanesla je prste v usta — kakor je še danes prirojena navada — ln poliaala ocvrto mast živalske kosti, katera je držala njenik rok. Ko je to ponovila, je okusila, da pečeno mo-po diši bolje kakor surovo.. Od tedaj so jamski ljudje jedli pe-čenko. Nekega dne je zavrela mastna voda v lobanji ,ki je bila preblizu ognja. Ko je žena o kusila to vodo, je imela prvo juho. Bil je aačetek kuhanja.
Žena je videla v kotu voUine pajčevine, v katero se je ujela-muha. Nedvomno ji je to dalo i-dejo mreže, v katero se lafeta u-jsme riba v bližnji reki ali jeze-|ru. Videla je mamuta ali medveda, ki se je mučil v grabnu, v katerega je padel po nesreči. Posle dlca je bila, da so divjaki izkopali jamo, Jo pokrili s vejami ln )i*tjem in v njej so ujeli mamute ter ga s lahkoto pohilL Videla Je ptiča, ki Je frfotal v nitih divje trte t Is tega Je prišls san ka. Dojenček Je brcal na blatnih tleh, ker ga Je seblo. Bil )e nag. £*na Je varla livabko košo in jo razrezala. Dobila je prime kos za dojenčka, toda otrok je brcal in vrgel kolo s sebe. Kako speti košo, da bo stala na njemf Instinktivno je vselo koše in si Je ovil* otsrog roke. Videla je drobno luknjico, katero je
ZTONIMIB KOSEM t
i Boj za pravico.
Kar se klati po svetu volkov, so se sešli v skrito dolino na posvetovanje, kako bi zvabili medse kolikor mofoče veliko Šivali, da bi se enkrat pošteno odteščali. Naglo se domenijo in razpošljejo na vse strani odposlance • prijaznimi vabili, češ, da naj vse, kar leze in gre, pride -na zborovanje v dolino, kjer bodo sklepali skup-ao o varstvu in pravioah živalstva. Sredi doline napravijo iz kamenja velik oder, dolino samo zastražijo z najbolj krvoločnimi četami, ki ze poskrijejo previdno po gošči — starejši volkovi, prireditelji zvijače, pa se razpostavijo dostojanstveno in resno o-krog odra in gledajo zadovoljno, tako ae vale v dolino množice ži vali, od majhne miške do visoke ga jelena.
Bt je dolina polna, stopi na oder predeednik, najstarejši ia-med vseh volkov, častitljiv v svodih kretnjah ia izmučen od pote panja in večnega klanja, pregle da z bistrimi očmi izbrane živali n reče: ^
"Veseli me, da zte prišli v tako obilnem -številu, gospoda mojo I Kar zadaja mojemu srcu hude rane, je samo to, da ao ostale ov ce in jagnjeta doma; moji sov ražniki, nasprotniki moji in vsakega napredka! Tem toplejša zahvala vsem drugim, da ste izpolnili evojo dolžnozt. Zbrali smo da se pomenimo, kako bi pri do svojih pravic, kako bi naj uspešneje delovali za blagozta-
pri^^;«.«»p««"**"
živalstva, -r Bratje, moja beee da je ta: Vai v skupen boj, v bo; za pravico 1 To bodi prva točka, ki jo predlagam na tem zborova nju. Drugo in nadaljne točke odločite vi, cenjeni zborovalcil"
Koza pred odrom iztegne vrat in zamekeče:
"Ampak stric volt — kako naj odločujemo, ko skupščina ni popolnoštevilnaf Ne spodobi se in ne bilo bi pravično, da bi od-dločevali o tako varnih vpraša njih brez ovac in jagnjet.' Volk reče:
"Koza, ti imaš urne pete, ti skoči domov in .povej ovcam in jegnjetom ,naj pridejo takoj na zborovanje. Vabilom mojih od poslancev se niso odzvale — mo goče pridejo s teboj."
Kosa zfeče iz doline in se kmalu vrne, a — sama
"No, kje imaš ovce in jagnje tat"
In koza zamekeče 11
"Stric volk — ovce in jagnjeta nočejo priti na zborovanje. Povedala sem jim, da je prva toč ka že sklenjena, pa mi je reklo
—	poslušaUe t — najmlajše jagnjet Boj za pravico — to je le pa beseda, lepa točka. Druga 'be seda, druga točka je pa ta: Na; prej naj volkovi prično s pravico sami pri sebi, naj sami pokažejo s dejanjem, da so za pravico — potem šele naj kličejo druge Ši-vsli na zborovanje. Dokler pa bodo samo govorili o boju za pra vioo, pri tem pa vneto morili in preganjali ovce in jagnjeta, dotlej naj nikar ne vabijo ovc in jagnjet k sebi, naj jih ne kličejo
v	svoje sborovanjc. — Tako. m je odgovorilo najmlajše jagnje, stric volk."
Volk zatuli — znamenje stra Žam za klanje — in plane s odra fijfrriČnimo z bojem za prsvieo. Še danes — opravili bomo tud brca ovac in Jafnjet — tudi brez njih bo pojedina imenitna — —
vi	tepci, ki ste zašli v ntošo past
—	r
In najprej pograbi koso in jo raztrga, »traše pa bruhnejo iz gošče, obkolijo okrog odra zgnetene presenečene živali in jih podarit* vse do zadnje.
1*22. Ersui
Mn. POVlfJJIJl
111. — Ko je zednji četrtek imel žejo železniški d«, avski odbor v Chicagu.da tuli.
aplikacijo Bratovščine želena. Ških in ladijskih nastavljencev, delavcev v skladiščih, elupresoih a postajskih uslužbencev za po-višanje mesde, je dr. Chas p. Neil, prejšnji zvezni delavski ko. miaar, zastopajoč železnilke dražbe na jugu, vložil fannslni pro. test Mobile in Ohio šelezniike < ružbe proti takemu zaslVasju. zjavil je, da odbor nima pravi, ce odločati v tem alučaju, Češ, da nastaviienci ee niso pdslužili pri tem prave poti kot jo zahteva zakon. Skliceval se je na to, da so železniški podjetniki hoteli priznati staro mezdo do 1. av^u. sta, železniški delavski odbor pa je hotel drugo mezdno lestvico že s 1/julijem. Dne 9. avgusta so že-lezniški uradniki in drugi na. stavljenci pripravljali apel na železniški odbor sa povišanje njihovih plač. To je bilo ob času, ko so železniški uradniki Šli v vrhnjih delavskih Oblačilih v žele. zniške delavnice in nadpme&eali stavkujoče železničarje.
F. H. Fitzgerald je zastopal Bratovščino Železniških in mornariških nastavljencev in pobijal v govoru Neila in rekel, če bi bila Mobile in Ohio železniška dru-;ba pripravljena sklepati sepa. ratno pogodbo z Bratovščino, ka. terc je on voditelj, bi pa bilo to istotako proti zakonom. Dr. Neil s bil odločno proti, da bi bila u-slišana aplikacija nastavljsneev za povišanje plače, češ, da je dm-žba, ki jo on zastopa radi stavke tako izčrpana, da bi ji bilo ne-l mogoče povišati plače.
Poročilo je prišlo, da protesti-ra tudi Pennsylvanaka železni-i ka družba proti odobrenju povi-iane plače članom Bratovščine železniških in mornarskih na-stavljencev. Člani Bratovščine so vložili še več pritožb radi kr-ienja zakonov po železniških podjetnikih in krivičnega ravnanja z delavci. Predvsem odločno zahtevajo, da jim železniške družbe priznajo vse pravice, ki jim jih jamči unija in povila v taki draginji mnogo prenizka mezda. Predsednik Hooper je obljubil, da bo odbor nadaljeval s preisko. vanjem.
umno*
Aubum, 111. — Vaš dopla Je •
rednlštvo priobčilo v sredini Vilki i dne 22. novembra. — Po zdravi
OBSOJANJE HARDINOA ZA-EADI MAGOKOV1 IMETI.
Chicago, 111. — (Feder. Press.) — Generalni obrambni odbor, čigar naloga je, delati za pomilo-ščenje političnih jetnikov v Zdru-ženih državah, je ob priliki smrti Ricarda Floresa Magona, mehiškega političnega jetnika, Ai je is-dahnil zadnji teden v zvezni je« v Leavenworthu, Kans., brzojavil predsedniku Hardingu, da je njegova administracija odgovorna sa Magonovo smrt.
Odbor obtožuje Hardinga, ds je pustil Magona umreti v jeci djub neštetim apelom, da naj izpusti, ker je na amrt bolaa Vse prošnjo prijateljev jetnika, da naj vlada' dovoli zunanjemu zdravniku preiskati' Magona, so bile zaztonj; jetniški zdravnik )• pa izjavil, da Magon ni nevarno bolan 1
V isti ječi se nahaja tudi Majt«-nov rojak in somišljenik Libra<io Bi vera, k i je tudi bolan na tuber« kulozi. Bavnotako sta bolna! Caesar Tahib in Edward Quigley, člana I. W. W. — "Ali boste pustili tudi te umreti na ta ns#in kot je Magon f vprašuje Obrsmb-ni odbor Hardinga.
New York, N. T. — (Federated Press.) — Ameriška unija za civilno svobodščinc je poslala Hardingu protest, ker ni hotel pomilo-stiti Magona, temveč je pustil •'» je v ječi umrl.
LLOTD JI KHJltHlGAB V KAZNILNICI
Joliet, 111. — WillUm Bro« Lloyd, komunlst-mllionsr bo o-previjal slušbo knjižničsrja v tu-kašnji državni kaznilnici.
PETICIJI SA TOČI K JI VVU m PIVA PEIDLO!«** KO*-OEE8U
Waahington, D. O. - Kongresnih Kahn U Kalifornije Je r9* lošil kongresu 4.716 peticij sa te če nje piva ia vina.
AH iebš sneti pravilno P**1 n tttal ansrleškof Karo« d
tea na predaj KnJi-
I. K. P. *
PONDKLJKK IT. NOVEMBRA, !•».
PROSVETA
kh no uram
; SOVJETSKA RUSUA?
kadar 10 bodo potubo o ali zatahn bvmopbj • SK1SIL1
Dogodki na konfsrsnci ▼ ni Uko govore.
Washington, D. 0. (Federated Press). — Amerik« m je v Lan-sani dne 21. novembra usedla s Kosijo vred k mixi, da napravi mir. Ameriiki delegat Hichard Wa.bb «rm Child je ofieijelan de legat, ruikl delegat Ismet paia je neoficijelni delegat. Prvi nima glssu, drugi ga Ima. Taka je luoderna diplomacija, pri kateri pa trpe Združene države, kadar ae srečajo s Rusijo.
Tukajinji diplomatje so prepričani, da je TurSija, rojena i* pepela poraza in zahtevajoča svojo neodvisnost, odgovor Rusije na politiko isolaeije, ki so jo vsilili Slovanom od leta 19lt. Rusko orožje, munieija, navdulenje in strategija so povzročili, da se Je Turčija vrnila in da so zahteve, ki jih predlaga Ismet paSa, bile izdelane na konferenei v Moskvi.
Domači hi tuji diplomatje pravijo, da ni pravo mesto Lausana ali Carigrad, v katerem naj te ar gumentira proti Turčiji, ampak pravo mesto j« Moskva. Nekateri ameriiki kroiki obžalujejo , da se Zdrulene države niso poslužlle prave prilike, katerih ja bilo val, in vpoltavile prijateljska stike I Rusijo.
Razmere so danes take, ako s« napove vojna Turčiji, da tak čin pomeni približanja vojne s Rusijo. Vojna s Turčijo bi bila Salo bliso, ako bi ne bilo tudi vojne i Rusijo. Zapadne sile so pa vojne s Rusijo sits, saj sedaj so jo site.
<?eelo imperijalisma je, ako vojna ponesreči, tedaj se preizkusi diplomaoija. Vojna proti Rusiji je ponesrečila* na diplomatič-nem polju je pa Rusija uganka sa zspsdne sile in Ameriko, ker so se same izključile is Rusije, Njih zmote so povzročile, da se je Turčija trnila pojačana, ki so jo hoteli po
IZ DELAVSKEGA SVETA.
t«! v portlajtdu f10tb-stulajo proti kukluks-k laku
ponižati in razdeliti. In ta Turčija uživa prijateljstvo Ru
•i je.
Pisali smo že enkrat preje, da bo Rusija priznana, kadar bo Ru aija nekaj imela, kar sila ne mo
rejo dobiti brez nje. Sedanji vpliv Rusije na Turčijo je ustvaril take razmere, ki spremene položaj Ako Turki ostanejo trdni na kon ffrenči v LaAsani, podpirani od Kunijc, tedaj prihaja čas, da s na ali reč evropejskih sil prizna Moskvi.
Združene države niso popolno ma proste tega pritiska. A meri ka ne mtra izgubiti svojih mišjo narjev in posebnih privilegijev v Turčiji/ Zahteva, ki jo i« v te stvsri predložil Ismet paia, je 1 resnici ruska zahteva. Ak se doseže Rusija, Ifedaj bi se Turek podel. v
Seveda so razne sile, ki delajo tjssjjroti sporazumu. A ravno ta fco so druge sile"na delu, ki s<i ta aporazum. .
Neki preeedent dela tudi pre glavico državnemu tajniku, ker je bilo dovoljeno zaseči sovjetsk denar, ko Moskva ni bila prizna na v tej deželi. £a*eženje mehiške laatnine v New Torku je povzro čilo zelo neprijetno urieo drlav-nemu tajniku. Zdaj se Čuti koli ko sitnosti se ie bo rodilo iz tega preeedanta in kako bo nagajalo (iiplomatičnim načrtom.
(Pederatad Press).
Tekstilni delavni v Manehester ju, N. H., ki so stavkali od sadnj? ■pomladi, se vračajo na delo poraženi Sprejeti so morali 64-urni delavnik v tednu. Delavei upajo, da državna legislatura sprejme 40-urni delavnik.
Oibanja t Indiji. Tretje sboro vanje Vseindijskega tradeunij skega kongresa ae otvori L decembra v Lahoru. Med delegati se je pojavilo gibanje za ustanovitev politične delavske stranke v Indi ji, katera bo zastopala interesr c elavskega razreda.
Parmaraka kooperativna tfžna druitva is vae Amerike bodo imela sborovanje v Waahingtonu, D. C., ki ae otvori H. decembra. Kakih sto društev bo sastopanih. Glavna točka na dnevnem redu je farmar-sko kreditno zakonodajstvo, ki se predloži kongresu.
Delavska banka v New Yorku, katero ustanavlja bančni odbor Newjrorike delavske federacije, bo imela ime "Federation Trust Company in bo pričela poslovati miljon dolarji glavnice bi s miljon dolarji preostanks. Delnice so po $200 in prednost do njih majo unije in potamesni delavci. Dividenda je omenjena na 10 odstotkov in ostali dobiček Vlaga teljem.
Organizirani farmarji v drŽavi Missouri so izdelali remedični program, ki bo predlolen državni sa-conodaji v prihodnjem januarju. Program vsebuje sledeče zahteve tanarjav: 'znižanje zemljiških davkov, na pa dohodninskih in korporaeijskih davkov; zakoni, ki utirdijo kooperativna podjetja j državni agrarni odbor mora biti nepolitičen; boljši driavni tržni biro; izboljianje šol na farmah Organizirani farmarji bodo tudi organizirali svoj blok v državni lcgislaturi.
Hov razkol t mehiških smkov Bik unijah. Na dragi letni kon vaneiji Generalne delavske fede racije v Mehiki, ki se je vriila od 4. do 12. novembra v Mežico Citjr ju, je prišlo do razkola v federa * ji. Večina delegatov je sklenila, da federaeija pretrga stike s Rde io strokovno internaoionalo i Moskvi in ae pridrnli anarhistu* no-sindikalističnl internacionali Berlinu. Manjšina je valed tega izstopila iz federaclje.Na konven ciji je bilo tudi sklenjeno, da federacija podpre gibanje "Ene ve like unije" v Kanadi in Avstraliji in t W. W. v Združenih državah. Federacija je imela pred rsskolom približno 75,000 članov; glavna moč organizacije je v tekstilnih delsvelh v federalnem distrlktu cestošelezniških nameščencih ter telefonskih in živežnih delavcih v Mežico Cityju, pekih in zidarjih v Vera Cruzu in v poljedelskih delavcih, ki so razkropljeni po vsej republiki.
DAVIŠ II OBSODIL ■ •KI INDUSTRIJSKI KAKO«.
PitUburg, Kan*. — Jonathan M. Daviš je govoril pred delave in hisnismani in je obljubil, da bo delal za preklic kaneaikega industrijskega zakona. , Povdarja! je, da je zakon protialovju s glavnim prineipom vlada in zaradi tega ga ja treba odpraviti Dalje sakon povzroča •(roške, nima nobene vrednoet in kale tendence, da poetane nogometna žoga v politiki.
Portiaad, ON. — Žene, ki so katoličanke, so protestirale pri Županu Oeorge L. Bakerju, ker ja bila meetna dvorana oddana Ko-duksklanu sa sborovanje. Mre. 1. F. Vpham. voditeljica deputa-cije, je izjavila, da so govorniki Kukluksklana napadali katolike, da so slabi Američani.
Župan je pojasnil ftenam, da je mestna občina oddala v najem dvorano Židom in katolikom, oddala jo je tudi kuklukeoveem. In dokler kukluksi ne kršijo nobene postave, lahko zborujej?.
Kov turški kalif ja odpravil ■ultanskl harem
Carigrad, 85. nov. — Abdul MedŽid, nov mohamedanski kalif pepel ali duhovni poglaVar) prvi kalif, ki ni sultan, to je braa posvetne oblasti in katerega so is volili sastopniki ljudstva, je iz vršil rsdikalno reformo, ko je včeraj nastopil kalifsko službo. Od pravil je suhanski harem in od slovil 87 deklat, katere Je imel prejšnji kalif-aultan Mehemed svoji palači. Omehjena dekleta so bile sultanove prilalniee in plesalke. Novi kalif ima sasso ono ženo in to hoče obdržati brfz pri-ležnie.
Ko je Mehemed pobegnil la Carigrada, ja prej potegnil plačo sa omenjane prilalniee sa oktober m november — in odnesel denar seboj. Priležnice so ostale v haremu brez plače.
Novi kalif je naatopU službo »res običajnih ceremonij, Id so bile prej t navadi v Carigradu Obred se ja izvriil ▼ paia« Tokka-po, kjer so shranjene muslimanske svetinje v treh zUtih Ikrinjak: Mohamedova mantllja, zastava, meč in prarokova brada ter koran ali mohamedansko sveto pismo. Kalif ja prejel kiju o o od teh treh škrinj in s tem eo bile ceremonije končana.
DIŽAVJU
KLIK V DAKOTI.
Grand Works, N. D. — (Fed Press.) — Državni parni mlin in Žitnica Severne Dakote sta pričela poalovati. Mlin je imel takoj v začetku 33,000 bušljev pšenice za mlenje. Ena enota mlina zmelje dr:cvno tisoč bušljev, drugi dve enoti bosta kmalu v obratu.
Mlin in žitnico je dobita Sever na Dakota ob času uprave Ne atrankarske lige. Uprava lige bila odpravljena pri odpoklicnlh volitvah lansko jesen, toda volilci so istoČssno tsključill, da <vae državne ustanova lige morajo ostati. Ljmn J. Frazier, ki jo bU lani odstavljen kot governor,
bil letos izvoljen zveznim senstor-
j«*
mrropntn so kapadli baz,
ovaloa v
h avbu0ala sb n strada Kil
UtajL — Ko se je i kajal geolog Oeorge Bayers v neki podsemeljeki jami na Moont Adsmsu. so ga napadle eele trn m netopirjev. Sodili eo, da ni v jami netopirjev, ker je v nji pol no ledu. Bajrers je njel enega netopirja in ga prineeel iz jai Njegove razprostrte peroti mOrijo šestnajst paletv.
Me - Mrs. Berta
<"ole BMton je proglasila zase dna M. novembra gladovni štrajk, da ropet pridobi ljubezen svojega 'noša, ki je vložil tožbo sa sakon-«ke ločHev. »posnela je. da slov-ka ne aMnkaje na njenega soprog*, kot si je M »le. odpovedalo. Izjavila je.
odekj bojevala proti
proga na
bogat t&oovbo umobjbk
Ohioago, IH — Nekdo je astre-Joeapk Lanusa, bogatega av-
tomobilakega trgovca odsadaj v njegovi piaarnl. Oddana ata bil« nanj dva strele iz njegove lastno avtomatične pištole. Lanusovo remoŽenje cenijo na en miljon olarjev. Policija sodi, da je vzrok umoru prepir zaradi kup-Čije, ali pa ^jubeaen. Mogoče je bilo tudi maščevanje.
KBWVOBiKX ŽUPAN PROTI KUKLUKSKLAJTO.
Kow Toffk, V. T. — Policijski komiser Bnright je prejel od Žu pena Hylana brsojavko, ki se nahaja v French Lieku, Ipd., v kateri mu nalaga, naj spodi kukluk-ae is meata, preden se ugnesdijo, "Ravnajte s to skupino verskih in plemenskih podiigiloev kot z rdečkarji in metalci bomb", brsojsvil župan.
Toronto, Ont., Kanada. <*• (Fed. »ress.) — Trevor Maguire, prej-nji vojak, je bil oboo jen na eno leto aapora, ker je rekel, da je Britieh empire (britsko Česar stvo) Br^ish vampire (briUki vampir)".
New Vork, N. Y. — (Federated Press.)
— Rev. Jokn Hajrnee Hol mea, pastor tukajšnja Občinske
oerkve, ki je bil sadnje poletja v, Rusiji, jo povedal sledečo sgodbi-co is revolnaije v ruski1 oerkvi t
Nadškof Antonin s balo brado in podoben očaku is starega teeta meuta je na konferenei iivo aor kve vatal in strgal s ssbs škofov ski plaši, rekoč t "To ne pomen nič. Vera mora biti v srou, ne pa v obleki. ' Ljudstvo je gospodar Cerkev se mora vrniti k ljod etvu."
Veliko rasbvjoajo aa Irskem šara« eksekuolj.
Dubiln, 25. nov. — Na Irskem je naatalo veliko razburjenje ss rsdi ekaekucije Childersa, republikanskega voditelja. Vlada boji reprisalij republikanskih čet in Dublin je danee oborožen tabor Predatavniki vlade pravijo, da bo uamrčen vsak drugi rebelni vodi telj, tudi De Valera, ako jim pride v roke.
M
Baski emigreji izvolili
Pariš, 25. nov. Ruski monar hiati v Parisu so imeli U teden tajno sbosovanje, aa katerem so ekleniii, da je veUki knez Nikoia bivši vrhovni poveljnik ruski enaad sa časa vojne, naaledni praznega ruskega prestola. Koda, novi "car" saaade prestol, n
Opominjam vas one, ki a! ka; dolgujejo, da poravnajo svoj dolg drugaie bos prisiljen obelodanit njih polna imena. Torej upoštevajte ta opomin. Frank Krnsirh, P. O. Bos f7, Trominald, Minn.
(Adv.) Nov. 25-27
SlsTftttb Narodu
l»04
S. a|irlU
Podporna Jcdnoti
. IT. jmmljm I00T V arS.fi IIU..U.
■
GLAVNI STANi 1SST-SS SO. LAWNDALK AVI., CHICAGO, ILLINOIS
Isvršovalni odbori UPRAVNI ODSEK*
^pr^.^.tk	VMrUk. t. P. D. T.
Mattk«w Tur k, Uj«lk UlaUkeM V««ri«k. uradnik «U.l|« j.l« Z»««rt»lk,
Iss aa, JeUelm. P«., «1. mimik MaMke« Torb, uj»lk Ulniik.i* »Malka BU.	«1. bUg.j.iS Joku V««rUk. ur^»(k 9U.Ua J.A« 3U^rt»lk,
uprivil^J gU.lU flllp G«>d>»«
POROTNI ODSEK«
rSttJSZZbZ M z5M» fett
Ukm T.ri.li U»« as. H*«4*r»*avltU, Pa., Jaka 0^*ak. 414 W. Haf »I., SprlMfMdTUl.	_	'tjm
\	BOLNIlKJ OOSBKi
OSREDNJE OKSOtJE. BU. N.».k, pr.4~J.tk, sasr-aa S. Uwadala CUsaaa, 111.^
Av.., CUvrli.4, O, SAPADNO OKBOUKi AmiM ftaUr, Baa 104, Ura** Kaa.„ m J«|t«| ,
Baa las, SakU MU* , aa ••varassfad.
Si., Marrar. Ulak.
n
Ouno too i^o^Lil Wlrthom
Berlin, 26. nov. — Viljem Cono, nov ministrski predsednik, js včeraj predata vil svoje ssinatre par laasentu in navedel svoj program Rekel je, da mora Nealija iavrii
dr. Wirthova vUda. Nemttja je iagnhtla bitko in sdaj mora plafle vati kolikor more.
Cuno io sagotovii aooialiste, da oeemurni delavnik oatane iu «i«
bo vl%da prijela profitarje.
■ ■
KAŠELJ
j® vandar	inak lo
a« ga ne eme aaoemarjaU.
VAT'
COUGH BAL0A.M, A
S---t - ll. L.i^ll	MkA^A
KBV4 n viajia aaavg wnii
»rpijaoJe. Je ravae Uk dobar is edraeb haker sa alrsk*.
Cans IS In SO oantev,
COL0 ANO VoarP TASLBTS
ir pnhla4 ff^ipo Ni la s^pmifl pn |liiaM prihlifll
Oeas N
VZHOONO OKBOfJti Jft*ak~AaikraiW, Baa SSS, Maaa Baa, Pa
Oralalj. 14UI Ps^av Arg CUaak
I, Bakk MU«., aa m
S«MMr*k, SS00 Pw>>sar Aai!!*Oavalaad. daaalaad, Okl«.
Zdruiitvoni odbori
Mara. I
2u|ol,	S. WlBcKBilof
Nadsprni odbori
O.i ^RfllllfcBB Sllta?! 81. <^lalr Si.,
MWm AH sis4 Se. Cvawfev4 Aaa., CkUaa*. IU. . j*ik« O***, ssss W. asih aL CftleaseaBMi t Jm Jas. SlmkTtlOl B. tlrd Si., OaveUad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIK i Dr. P. J. Kara, ssos Si. CUlr Av., ClaaaUad. O. POSOBI—Kavaspaadaaaa e gL a4karalU, M delajo V glei
VSA PISMA, M se aaaalaia aa pmU al. peadeadalka sa i aa4alllaa S. N. P. J, SOST-Sft Sa. UwUala Ava^ CkUaga, IU. VSI ZAOIVE BOLNIŠKE PODPORI SB NASLOVI, BeteUhe laj-m a. H. P. J., ISST-aa Se. Uwa4ala Aaa., CMaa«a, IU. DENARNE POtlUATVK IN STVARI, M se lllaj«jd. levelevelaeee le aaMa saMsIavai TaJalUva S. N. P. J. SSSf*SS U Lawa-
IVI V xfK P BLAGAJNIŠKIMI POSLI sa »allljaUaa Mlaa I. N. P. j„ SaST Sa Sa. Uw»4aU Ava., CMaafa,Hi Vit pvttottbs iMa Mtltvaija f il» lij^^ijll® f^Mttlt EaMMi pMMHMMBttNi
^iiiTii^iirPUžtt v* ^
Vsi M hs de^jsm, smssOi. -U^, aa^aBsl^ # mj*9
^v .».d .	1.U.U, «j sa pasUja ae oasUvi *TrataalaM, >047-SS
i HawNa9a	vbpb^i asa«
ae aej peMJaje
mmmm
ALI iTB BTAKI 40 LBT7
ae Is allti, Uaale priliko M aekai let, da se aaailU aaglsMlas vsaj Milke, da raaaaisls sesede U aagtsiki iasopls. AagUdks-sloTsaskl kesedsjak na ke fUUI, leta la leta. Osaa MA9, aarali-M ga prti
Dr. r. 9,
Bavaa tass lahke9 ledi aar«IM drage sVtrke Iva a levaiaaevik pssssl.—Oaae Sl.8fl.-Ob« knjigi dobit. M MOS S
•U
Zb kuhanja piva doma
irname v aalogt slad, In vee d rut« potrehUii se praprideJM, da Ji kuhani vedn« U nsjll. Dobiti je .uklanU la raanlh looeev. ttd,
M t »«m doatavisMe narodlle po pa-IU, toine v vse kraje.
pasi pri valjih Informacije Ml

FRANK
OC^
LJUDJE S KILO
Vpiito stran Vala
IMt s kito' to ssdsMto v*Wm eM s mali STUASTS am to«
pfal B jMiiaai, aaftllflB I®

POSOB F1VOVOPJB1
Slovensko pevsko druMvo "Zvon" v Forest CUj, Pa., IMe pevovodja. Katerega veeeli, naj ae priglnal aa pojasnila in ttfodno-.ti pri tajniku. A. Knlalk, P. O« Bo* Forest Cttp, FB.
(Adv.) Nov. V
J*
eiran.
Orika vlada ja padla.
| — Orika vlade PoUttfm polo je ak rajno koaipU-vojalke obUali savanam jo
ki eo
iodajetva. R^blitenl in ja js kfatfl se tefeja sa kontrol« K^volurtonemi _ odbor le
la<U s pom*)o vojnih eodiftf ko
10211; SE BLIŽA!
pn
■tart kraj hlt«t», aaaaelJHra In po a laki aaal. Pele« tof> ja k^ejleeBele
vali sa MM o SsH kraj, u daj as
Titujldr 4 fglBlI^
n — 9+ Aaa. Hov TefUMT.
KNJIGE
Književne Matice S-N. P. J-
Književna matica Slovanska narodna podporne jednote je iBdala in ima v aalogi sledeče knjige:	'
Sloveneko-ongleika alovnica. Dodatek rasnih koristnih informacij, Fina trda ve»ba. Cena $2.00 s poštnino vred.
Jimmia Higgins Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest i* življenja ameri-Akega proletarijata aa časa velika vojne. Trda vezna. Ona $1.00 a poštnino-vred.
Zajedale!. Spisal Ivan Molek. Poveet is doalej skritega kosa življenja slovenskih delav-cev v Ameriki. Trda veaba. Cena $1.75 a po-fttnino vred.
Zakon biogenoiijo. fipiial Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki. tolmači mnoge naturne zakone in pokasuje, kako aa splošni razvoj ponavlja pri poaamezn ku fizično in duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred.
Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vee štiri knjige za šeat dolarjev., Vredne so!
Naročbe, a katerimi je poslati denar, spre* Jena
Književna Matica
206740 Bo. Lawn4ale Ara., Chlcago, lil
Rojaki, ki bivajo v spodaj omenjenih naselbinah, lahko kupijo knjige po isti oeni od sledečih naših zastopnikov:
CLEVELAND, O.
Frank čem*, trgovina z urami in zlatnino, mS gt Clair Ave.
WUliam Šiftar, trgovina z urami in zlatnino, ' 6805 St. Clair Ave.
Udrik Modvodšok, 1140 Honrood Road.
DETROIT, MICH.
1529 Cortland Ave.
M
CHISHOLM, MINN. Frank KI««, tajnik druftva štev. 110 SMPJ.
JOHNSTOWN, PA Andraj Vidrith.
OHfO
Anion Jenkovi, ki obišče vee naselbine. ZAPAD.
Frank R lektor, ki obišfte vee naselbine.
ii ii ^
. k*	j
•//////////z.
: BABICA.
Obred is iivljonjs a* kmMk.
»pisala isttd BOŽE NA KIMOOViu
Poslovenil FRANCK CEONAR.
#	(Dalje.) ,
Proftkova lena j* edekotile, V robe k je privezi konj« m drevo prinesel miao ne vrt, in nji« je priiel leve« ter m nitko priklonil, ota mliner pe t veliki Mi ceremonijami; ko ga je goepa knegiaja - vprašala, keke je kej zmleojem Uvil in se teko oeme lil, d« je knefinji tobaka poou dil. Ko j« vsakega prijazno kaj povpraiala, vrela je od Proikove gospe kolača in od babic« kupico smetane.
Otroci ao med tem Ušteli v Jo ika, ki jim je keial tvoje iivtU, in komteta je atele med njimi, veselila a« žnjimi vred in odgovarjale jim trino rede ne vteko vprašanje.
"Mamice, poglejte, to j# naše trne tM vzklikne loviev Bertlk mtteri, ko jim j« Joiek kezel ar-no, in materi in otroci to pripo-gnili gleve h knjigi.
"Sulten! to j« Sultenl" vzklikne Tonček, in ko j« ne te klic Bultan med nje priakekel, kezel mu je Jolek v knjige, re-koč: "Vidiš, to ai tli" Tudi je bil tam velikanaki tlon, katerega t« j« Nežika uztraiila; bil je konj, krav« ao bil« tam, tejški, veverice, kokoši, telenci in keŠe, ribe, iebe, metulji, jegnjete in mrtvljinei; to vse so otro«i zna-li, in btbice j« rcklt, ko j« vid«-le škorpijone in ka£o: 14 Kej vendar ljudje VMge ne nerede, i« mrfiese pikajo." Ko j« pe meti mlinerice hotela videti hudega zmaja, ketaremu it goltanee o-genj iviga, rekle je komteta, de teke zvari ni, de je 1« izmišlj«na pošast. Ali o&e mliner j« to dišal, za točil tobašnico v prstih, ze-meliknil in rekel t *% milostljive goapica, to ni izmišljotine, Ukih strupenih hudih tmejev s ognjenimi jeziki j« dosti na avatts, tU št«j«jo jih k človeškemu rodu, teto jih ni m«d n«dolšnimi šival-mi." Komteae s« j« nasmejala, mema mlinarica- pe krenile oč«te
mlinarja po prstih Ur rekla! "Freveč besedi, oš« mlinerl"
K. M.:
Lo
Kneginje j« govorile potem lovcem in Ivenom o tem in onem, in vprešele naposled, jeU v okoli, ei mnogo tatinskih loveev. t/ " Imam še dve teke ptičke* bi li so trije, eli najbolj glnmpeate-ge tem nekolikokrat kaznoval, zdaj sedi doma; eli te dva ate presueto tviu, ni jime mogoče do iivege, raznn Še jima svinca med rebra vlijem. &umski nadzornik mi aieer to vedno v«leve, ali trebe j« pomisliti, predno šlovek človeka i« ljubezni do zajca poškoduje/'
*4 Nečem, da bi kdaj kej tekege storili," reče kneginja.
44Jez tudi mialim, de seradi te male atvarice milostljive gospoda ne bo obnboiale, in ne veliko zver ae v lesu ne upa tatineki lovec."
"Slišim pa„ de mi ljudje zelo krede jo po gozdih t" vpraša kne-ginjM.
"I nn," re& lovec, "jaz služim ujiloatUivaj gospodi vže dobrih per let, eli škoda, ketero ao ljudje te Čet v gozdih storili, ni velike. Govori ae mnogo; ne primer, jaz t»i lahko vaeko leto n«koliko dre-v ca potekel in prodel ter rekel, eko mi t rtčunom ne bi šlo: ukradli ao. Zakaj bi ai pe ne veat nakladal laž in prtfverof Jeseni udar hodijo ljudje po atoljo in u x)go ljudstvo po drva, vselej sem blizu, grmim, de se gozd trese, da bali in kvare ne delali; eli pe morem staro šeno ne pol ubiti, eko melo debelejšo tuhljed vze-me, nego kdo drugi f Zeredi tega bode milostljlva gospode vae jed-nako šfvele, mialim ei, in ubogo ljudstvo te tudi oiivl in reče: Bog stokrat povrni. Vsega tega nimam te kvar."
"Prav tako," potrdi kneginje. "Vendar morajo biti todi okoli neluteri hudobni ljudje. Predti-nočnjim j« šel Pikolo iz meste in v fezentnici to ge hoteli okrssti; ko te je pe branil in kričel, pretepli to ge, de je obležal; do zdt j j« bolehen. Teko te mi je povede-
"To se mi ne tdi verjetno, tvit-la gospa," odmej« s glevo Pro-šek.
/'Svoje šiv« dni nitmo slišali, de bi bili rtzbojniei v fantanthiei, tli kje bU«u okoli,? oglasila ae
lovec in mliner. „_______
"Kej te j« moralo tu sgodifif"
vpraša babice in bliše vee jej posre. "Te je bose," rele
babica in vpra gole roko ne bok "Ali ae ne boji Boge Povem jez to drugače miloatljivej In začele jc praviti, kar je zjntrej rasodele. "Ne, de bi rebiti hvalila, ker ao mladec«*i storili, eli kej pomaga, vsak berač brani tvojo malho. De je kdo t«-ga veternjaka videl po noši tU-ti pod dekletovim oknom, lo bi ae bilo to, kakor bi t leče oznanil, in deklice bi zgubile <lo bro ime in arečo; rekli bi s S kaj U, gospodje to k njej hedttl, ni za naa. Deklica pe te boji, da se te človek n« bi mašš«val," pri-ttevi babica.
"Nič naj se n« boji, jez vše to poravnam," reče kneginje; ne to j« pomignila komtesi k odhodu Obe sta prijazno pojavili dtuž bo in odhajali proti gradu. , - \ "To je reanica, da bi ae malokdo upal govoriti z goapo knegl njo tako, kakor naša babice," mc ni Proškova gospa. ./j^Efrl "I včaaih j« laže govoriti t cc perjem nego t pisarjem, in dobra beaede trebi ateze in poti. Pe ni tem povedale, kdo ve, kej bi bilo iz tege prišlo," reče bebice.
"Jaz vedno pravim, de j*, te gospa slepa in gluhe, teko jej le žejo," meni lovec, vreče jc a« v it-bo a Proškom in mlinarjem, r© Na večer je priš«l Kod«rne, in ko ao taališali otroci lajno, aečeli so a Zaliko, Jerico in Uršiko ple sati. Tudi šampanjce to pili, go spe kneginje ge je poalele goapo darjtt, da bi pili ne njeno zdravje Pe tudi Viktorice niso pozabili, babica je neala, ko a« j« mračllo, dobro večerjo k ježu na mahovito bruno.	»7 'm -
Drugi dan ae rene je tošile babici mama mlinerice, da je bil oče mlinar sila tgovoren in de je bila vae ceate njegove, ali babic« je s smehom odgovorile: "I mema mlinarica, vaaj j« to le jeden^ret v letu, in ni cerkvice, kjer jeden-krat v letu ne bi bilo pridige." (Delje prihodnjič.) f
Ali veš, kej trpi veliko ftetUo slovenskih d«leve«v v Ameriki vtled spolnih botoni, U to poH* dica občerenja s vlsčug&mi? Ako n« veš, naroči ti knjig? "Šefa delci", ketero dobiš pri Književni matici S. V. P. J.
Josip Jurčič.
(Delje)
V eni velikih sob apodej ao keano v noš pri vinu a«deli Tatenbah in njegovi apramlj«vel«i; društvo j« bilo v«a«lo po svqjt, barom glasno petje m je rsslegslo it sobe. Juri Gornik je bil nemreč Tatenbahov ukaz, poiskati nekoliko p«vk, kolikor a« j« delo, srešno izpolnil. Pol ar« je te-kel okrog po vinlčtrnieeh in ubošncjšlh kmettkih košeh, kjer j« v«d«l ae keko d«klino. K«r j« bil moš tvit, ni pravil nerevnott, de j« pri nj«m večja maška druiba, temveč j« pravil, de j« sam grof, ki je prav dobra duš« danes in hoč« kaki deklici, ako mu tapoje lepo pesem, pokloniti drag dar. Polog t«ga tudi ni mnogo proail, nogo ker rak«l, da, ako dotične deklina ne ida takoj, n« amc na j«««n in pomlad pričekovati nobenega dela te plačilo, kakor je šugal tudi na druge nečine. Ta* ko je dovel štiri deklin«, kater« ao morale, pre-magavši prvo boječnoet in sramešljivoat, prepevati narodne pesmi in pridno piti in jesti goapo-dom, ali pravo za pravo Tatenbahu ne tebevo.
Tatenbah je bil nocoj poeebno razposajen in uboge štiri irtvs so imele dovolj posla braniti se njegovemu, ns preveč sristokratakemu vailju. Ker pa je le pred večerom mnogo pil in sdaj tudi pri vinu »edel ne brei okoriščonja tvojega grla, jo bil kmalu tako omočen, da je razapal. Hitro sa njim tudi drugi veljak, nadkonjar Rudolfi. Ketr j« Ribelj tiho zopet odšel in Oornik odpravil svoje dekline, sta ostala stotnik Kaldi in Vukovaški Mma. «
Atefan Kaldi, dolg. suh mo« kakih petinštiri-deaetih let, je bil eden takih vojakov, kakršnih je tedanji čea Imel doati. Blutil je razne vladarje in vojekovodje in a tratnih bojišč si je bil prine ael toliko imetja, de je aamee in brez posla livel nekaj ča«a ob njem, dokler ge ni Vukovaški, s ksterim sta bila snane is ograke-turlkih vojsk, pridobil ta namene Zrinjako-Praekopanov« In priporočil Tatenbahu. Od Ušea je livel pri Te-tenbahu. zdaj na t«j sdaj na oni graščini, in njemu je bil nalog namenjen, pri splošnem upor«, kateri se je Imel po Spodnjem Atajerskem ob pravem času vneti, organisovati in voditi vojake.
Vukovački je bU med nišjimi zarotniki duše vtega dela Kakih petinštiridesetih let, po po ' ■lavi junak, kakor jih nam predatavlja srbsks divne naro«ln» pesem, je bil on zdaj pri Tetenbe-b« ne Račjem v Mariboru. Uradeu. Konjicah eli kje drugje, kjer je hal Tatenbah bival, sdaj tope« v Primorju pri Krankopenu, nlaj v Zagrebu eU v Vojni graiuei, nt, pri /rinjskem v čekoven
Vanj *a M* /r.ujaki In pogumna njegova šene nejvefje *a»vi»a»,je teto je bil Še praj v Ce-rigred fmaltn. da bi Tnrke, katera je Zrinjekl ho-tel porabili in poiem prt variti, pridobU sa šrtel,
» " '	'	7JI
kakor j« bil v!d«n. On j« tudi bil med njitoi edešr tiatib, ki j« delal it srce id it prepričanje.^ fp.
"Glej, brate," itpregovori Kaldi, ko ate bile ttma, "meni se čwih roke dvige, de bi tege ueš«M ga gospode grofe treščil okoli ušea. Trudimo «1 mi drugi t« ozbiljno stvar, ta njegovo alevo in moč, e hudiču tollkrat ni meri nič jdrugege nego vino in babe in bedatto petje. Četih bi pe top«t ne «d«n hip imel rad tgotovljcno vse in z glevo rinil v zid. Ni veliko menjkelo in bil bi ntm pokveril vte, ker tmo ttorili denet. Tode vdru-gič res n« vem, ali ne tdi m mi n«mogoč«, d« te zdajci odtegne in vi« naše delo je zaatonj, eli p« še za naše glave naa prikrajšajo. In vreg me j« del, š« bi mi to bilo ugodno."
Vukovečki mirno itpij« vino is tvoje češ« in raČo: "N« boj t« š« ta tvoj vrat. Prodno midva prideva ne vrato, morale bi praj padati drug« gleve."
"No, del Jet strahu beš ne potnem. Tudi vem, dt mora tiati zgodaj vstati, kdor hoče liaja-ke zasačiti. In praj gt ni š« nihče deval it koš«, predno ge je imčl v petti, he, ha!"
"Kolikokrat ai še v bitvi glavo imel bolj ne tehtnici" — pravi Vukovaški. — "No, ker ae tiče Tetenbehe, nekoliko prav govoriš, tudi meni ae tdi bolj omahljiv, nego j« bil Ne vem, keko bi a« t«mu pomagalo."	. t.,■ ■
"Grofici Zrinjaki piši, naj mu aopot uravna in popravi pamet. Zanjo je vea v ognju, v pekel ga ttpelje, ako hoče."
"Rea, tsga bode trebe," pravi Vukoveftki zamišljen. "Ali večkrat še j« bilo trabe, mi H ga morali navazati š« kako drugač«."
"C«mu neki T On dobro j«, kej j« podpisal v taptinakem gradu pri taketeliju. Podpia ge veše, ker ceear bodo rekel, eko je teko bratpama-ten, da aam izšeprtlje vee, ker j« storil, da j« podpia aam Š« velciadajstvo."
"Da. Vendar atrah dele tlebe zavetnike. Ni dovolj, de ae boji atoriti kej proti nem, on mora ne tvoje ime in odločno doleti. Zaradi imena njegovega amo ga vseli v sveso."
Kaldi ae primakne Vukovačkemn bliše In ne-pol amehljaje as reče tiho: nehoto nekaj povedsl, ker meti svoji mislil, da drugače ne more biti."
Nagne ae k Vukovačkemn in mu na uho te-deai ni nikogar v aobij "Vi »potrebujete Tatenbahovo ime in njega, doktor n« tne-Potlej bodo drugI sedli na atell" Vukovečki stisne obrvi vkupe in a prabodlji-vi* pogledom šarkega j''fosU v enakega svojega j očesa pogledevšt tovariša pravi:
"Keko H je to prišlo na um?" t
"Tih«, brate, Uho," odgovarja Kaldi — "Menda m vendar poanava še d«oti čaea, da a« no . M bel jetike mojega. Kar ae pa tiše to reši, <ie moraš ml je utajiti Kaj nM»eiš, da aimem zdravih mošgan m ne morem poudarjati! De nl-mam bkrtrih oči, ki vidijo malo preko noaa v de-tjevef Vi imete svoje hrvaške In alovanake misli in načrte. Zeto hočete tndi Poljake pridobiti, seto ste poslali onega patra BorigUa v Varšavo
(Dalje prihodnjič.)
vojne to domov k in saro-poelušalo,
"Brate, sdejle ti mi aem ai šo sam v pe
Po polomu svetovne hiteli fantje in mošje svojesm. Mnogo mater čenk j« do pozne noši kdaj potrka nje sin, nje zeroše-nec na vrate. 8redi decembra le-le 1918, je ttera Krianka sedeU svojo hčerko Anieo pri peši, ura jc bile ie enajst in mati pravi svoji hčerki Aniei: ✓
"Grem spet, je še pozno, ene jat je odbile."
"Ah, meme, počakaj še, vsej je danes sobota, jutri imave čaea dalje pospati."
"To še, ali začenja me aebtti, v postelji se pa vsej ogrejeml"
"No, pa pojdi, jez bom še ple-tla, de izgotovim drugo no ga vi eo."
Meti leše, in ko ae pod odejo o-greje, tekoj trdo zeapi, ker je bila šla čez dan ne Dolenjsko po krompir ter je veliko hodila. V spanju je imele teške ten jej te-njele je, de hodi okrog pokopeli šče pri tv. Krištofu in elegenten gospod, ki je mislil, de je berači-ce, ji jc ponujel dener, pe te ge »ramuje vzeti. Tem mimo prid« tudi atere ženice, ki jo j« ttrešno pisano gjedala. In teko se ji je Uedlo vso noč.
Zjutraj se. prebudi ob šestih in tekoj vstane* išče fveplenice, da prišge luč. V temi pe prebrnc stol, ki je močno teropotal. Ropot prebudi hčerko Anico, ki nejevoljno temrmra:
"Kej teko zgodej vstajaš, mama!"
"Speti ne morem, kevo pogreto, potem pe grem k maši ( v Senklavš."
Anice te obrne in tpi delje. Kr-Šenke pe popije čašico keve in odide v cerkev.
V cerkvi poklekn« in moli re-ten svojih običajnih molitvic šc očenašek ne čast svetemu Nikole-u, de Boge izprosi te trečno vr^ nitev bodočege tete it vojne.
Frenee Leskar j« služil pri pionirjih, ki to deleli mostove čez reke in gradili ceste. Zereditege Krianka ametrele avetege Nikolaje ze njegovega prevege pe-trona. Še nikder pe ni molile t ako pobožnottjo, kakor te den. [o opravi tvoje molitvice, gre na
rg in tem nekupi zelenjad in m«-
•
Kržanka, prisedši domov, je mitlile, de Anice Is spi. Ko pa odpre kuhinjo, čuj« v tobi glasno govorjenje, ljubki glet Anic« hriptv moški glet. Ko odpre KrŠenka vrete, ji tkoči France natproti in jo objeme in poljubi. Med tem, ko je bile Krienke v cerkvi, je prišel France domov. Zveselile se ge je, obenem pe ji j« šinilo v mislih, de poljnb, ki ji I?a j« del Frenc«, ni bil trč«n, 6e-jrav je to mitel odganjala. Anica je bile trešne in ie po enem mesecu Mi j« poročile t Francetom.
Trene« In Anice tt« živele prvo l«to prav trečno, tndi drugo leto Š«, čeprav tte imele še dve otroke, tretje leto tte bile obderjent topet t otrokom, pleče pe, ki jo je Vteko toboto France prineael ni veš aadottovele in je bilo teto med Ujime večkrat prereke-nje. Anioe je verč«vele ne vseh konoib in krajih, v«nder ji j« vedno menjkelo; vsak dan j« šla strehome v prodajalno in ne trg Neko soboto tvečor se pa odloči, de mu pove, de t tem denerjem, ki ge ji prinese, ne more ishejeti, ker je vtek den vefje draginja.
Frenee pride domov in je po svoji nevedi Aniei itročil vea denar, slutil je pe, de mu kej reče. In res prične Aniee pripovedovati, keko te je moke, tledkor in vte drugo podražilo. Frenee jo poalnša, tode molči Te molk t« j« tdel Anici sumljiv. Kekor težko, ji j« Frsnce vseeno povedsl, ker je še več časa namerevel{ r«t kel ji j« >
"Uvidim vm to, ker mi pripoveduješ, vem, de čndežev ne mo reš delati, ampek, ljuba -moja, poglej, midva morava prešivlja-U tri otroka in še mater. AU je to treba, de moreve tvojo mamo preživljati! Frsnce j« te b«««de nekako S strahom Itpregovoril in Aniei m ker sapo zaprle. Ko pa m Mve, ga vpraša i "!n kaj, kej miaMŠ t mamo T" "Ne. kej mialim, atera je, te delo ni veš zmožna, in Ljuhljan čanka je, torej v Ljubljene pri stojna, v nboinieo naj gre, vsaj jo morajo sprejeti, In ti sams vidiš, da je teka draginje, de ne moremo veš Živeti."
Aniee m polagoma obrne od tvojega moža in U oči ao ji priče I« kapljati jagode solz, prav po-dobee brušenemu stekla sa o-* ratmn, ki ji jo je Frana« pri
■■ li dpetije še ko je bil Um šest tednov ne
teži. l^HHBMApM
France jtinilri sobo in pravi neto:
one tudi ni drugega b.
•j
Krienke se jejJ
"Dt, ljube moje, ni drugega imela eno oko pokvarjenoin bi iahodal Jutri grem na magistrat dar jo je skriiema pogledal« k
iu uredim, da jo sprejmejo v u-božnico in ti jej pa povej." ■"let, jet ji pa naj povem f"
"Zakaj bi ji p« ne povedele, no, če nočeš, ji povem pik jaz."
Ko je v nedeljo dopoldan France materi razlagal avoj sklep, se je mati nehote opomnila tistega nedeljskega jutra, ko jo je France objel in poljubil Rekle ni ničesar, molče je tavale po kuhinji in vedle m je nevidez kakor, de bi bile zedovoljne. i\*'	• e	V-
Stara Kržanka je bile sprejete v ubožnico v Japljevi ulici, bivale je v aobi, kjer so bile tri starke in prazna postelja po umrli Vrbovki. Ta poetelja je bila odka-zana Kršanki.
Kržanka se je kmalu seznanila t dvema tovariiceme, e staro Hrastarico pt ni mogla priti v pogovor, ker jo je tako odurno gledala, de se jc nehote umikela njenim pogledom; tolažila se je t
hudo. Le Hraatarica, knS
ir« -----. e
Spogledala ki staro Kržanko kar zabolelo Vk3 trtek proti večeru jo pa Hrasts.1 rica nahruli:
"No.Jjva «e pa ti tok nobel dr
žiš? Jutri greš pa ti beračit, jn. tri jc petek, kaj miš' davš 8am 1«. žala t' not v našem ferajni M« j
ame komunisti, ker v petek m pekla mo, denemo skep in ai p^ ! kej bulšga kupma, da nam ni tre.
be vedno ta gomistratna žvaro. na jest. Ja, ja, kar priprav se zt jutri, ti nauš ubena ekstra vuršt hat"
V kotu se oglasi stara Vrbov. ka in pravi:
"Ne, ne, po mestu ie ne bo šla, ker ni vajena, po mestu grem ž« j jaz, Kržanka pe nai gre jutri okj štirih k Sv. Križu, &o no pogreb' tistega doktorja, ki je bil sokol in kaj vem kaj še,vse; dosti ljudi bo, pred vhodom k vratom poie. ni in rožni venec vzemi v roko, tam bos še največ dobila." (Konec prihodnjič.)
»eeooeoofooeoooeooeooooooeoeooooooooooooooooeeseem
i ROJAK PAJK JE I
V trgovini nad 16 let, na tisoče dolarjev raspošlje blaga po celi Ameriki pa M ni nikdar alUalo da ni vsak dobil pošteno blago. Kdor od naa enkrat kupi, še kupi. Pošilja brezplačne cenike po celi Ameriki za ure, zlatnina, arebrnina, diamante, prstane, dali* pravs risane Columbia gramofone, alovenak« in v vseh drugih jezikih gramofonske plošč*:liptera, regalije, kape i. t. d.
On je edini nravi zastopnik v Conemaugb, Ps., sa Columbia gramofone in plošče.
En sam poskus in prepričali se bodete.
IVAN PAJK, 24 Mein St, Conemeugh, Pa.
m
CUNARD & ANCHOR
20.000
Dva •groma« parnika go»j«aa a olj«
NARAVNOST V TRST
lukaorjorn« ktblB« trrtke« r«»Md» •
■teljami. KmlH j^lta« »' ^'' °'C"JT. F.° LVh i ni I Ograjeni prostor M *TW»on»do. — DonMs kuhinj«. VinoMMtoj. Vm SoomSo .godno-ti tsvntno potovanj«.
Ens preko Cherbourga v 8 dneh v Jugo-alavijo, pluje vsaki torek
A«aiu«l«, MaaroU.l«, B«r«eg»rU.
\tfiOC

BANČNI ZAVOD EMIL K1SS,
133 Second Avenue
New York City.
Veliki izlet m Božič ▼ Jugoslnvijo pod
vodstvom gospoda ALCXANDRA LEFKO, upravitelja bančnega zavoda Emil Kise z ekspresnim par-nikom
BERENGARIA
T.liko.t 52,022 to«
Parnik odpluje iz New Yorka 12. decem-
bra, vožnjajio Cherbourga 6 dni, od Cher-
ak"do Zagrc Ugodnosti v privatnih sobah. Cena do Za-
^a do Zagreba 2 dni vsega $ dni Iz ra gre posebni vlak do Zagreba.
greba je $110.85 in $5.00 vojni davek. PUite takoj, da ne zamudit«!
BANČNI ZAVOD EMIL KISS,
133 Second Avenue	Now Yorw City.
/'/'S///S//S///?///////S/////////////S//////////////////////////'S

DENAR GOVORI!
Variujto in pripravljajte ei e tem neodvienoet za Vaio starost
Vloiito Vato prihranka v doma« savod, katori Vam uodl naoporskljivo sigurnost in 4% obrMti od Valih vlog.
Vljsdno sto vabljeni, da nam saapato Vato prihranka to pomnoiito It« vil o vlagatsljsv, kateri Imajo naloten svoj danar pri um as
"Special Interest Account"
Uvorjrai snata bW, do bode Vali dolarji v ormrih rokah ta booto glada njih aigumoeU lahko
FRANK SAKSER STATE BANK
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE 82 CortUndt StrMt, New York. N. Ta