v UDK (UDC) 371.214:528 378.4(497.12 Ljubljana) 061.3(497.12 Otočec),,1995":528 VISO GEO ST O EZIJE OVNISTU profdr. Florijan Vodopivec, doc.dr. Dušan Kogoj FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 1995-07-21 Pripravljeno za objavo: 1995-07-21 Izvleček Potrebe po geodetskem kadru v Sloveniji narekujejo uvedbo visokega strokovnega študija geodezije, ki bo nadomestilo za dosedanji višješolski študij. Članek opisuje izhodišča, pripravo ter predlog študijskega programa visokega strokovnega študija geodezije. Poseben problem je izvedba strokovne prakse, ki je bistveni sestavni del študija. Ključne besede: Geodetski dan, Otočec, praktična semestra, predlog programa, študijski program, visoki strokovni študij geodezije, 1995 Zusammenfassung In Slowenien fehlt es an qualifizierten Geodaeten, was die Einfu.ehrung einer Hochschule fuer Geodaesie noetig macht, die die bisherige hoehere Schule abloesen soll. Der Artikel beschreibt die Ausgangspunkte, die Vorbereitung und den Vorschlag eines Studiumprogramms der Landesvermessung auf Hochschulebene. Ein spezielles Problem ist die Durchfuehrung eines Praktikums, das einen wesentlichen Tei! des Studiums ausmacht. Stichwoeirteir: Fachhochschulstudium der Geodaesie, Geodaetentag, Otočec, Programmvorschlag, Semesterpraktikum, Studiumprogramm, 199 5 1 UVAJANJE VISOKEGA STROKOVNEGA ŠTUDUA GEODEZIJE akon o visokem šolstvu, ki je v veljavi od l. januarja 1995, ukinja s šolskim letom 1996-97 višješolski študij in namesto njega po zgledu nemških (Fachhochschule) uvaja nov način študija, tako imenovani visoki strokovni študij. Dosedanji visokošolski študij se bo poslej imenoval univerzitetni študij. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo je bila imenovana komisija za pripravo študijskega programa. Oddelek za geodezijo je za sodelovanje pri izdelavi študijskih programov za visoki strokovni študij geodezije zaprosil nekatere večje geodetske ustanove. Imenovani so bili tile predstavniki: o asist.mag. Dalibor Radovan, dipl.ing.geod. - Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FGG o Janez Kifnar, dipl.ing.geod. - Geodetska uprava Republike Slovenije o mag. Vasja Bric, dipl.ing.geod. - Geodetski zavod Slovenije o Dominik Bovha, dipl.ing.geod. - Geodetska zbornica v ustanavljanju. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 Tako razširjena komisija je pri izdelavi študijskega programa upoštevala: o namen oz. cilj študija o Zakon o visokem šolstvu o zgradbo podobnih študijev v Nemčiji o stari višješolski študij o potrebe slovenske geodezije o razvoj stroke v svetu. 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Cilj visokega strokovnega študija geodezije je izobraževanje praktično usmerjenih geodetskih inženirjev, ki bodo imeli poleg temeljnih teoretičnih predvsem praktična znanja, ki so potrebna za samostojno in odgovorno reševanje strokovnih in razvojnih nalog s področja geodezije. Diplomant visokega strokovnega študija geodezije je usposobljen za samostojno reševanje praktičnih in razvojnih nalog predvsem z ožjih področij geodezije v inženirstvu ter geodetskih evidenc in geodetske informatike. Zakon predvideva: o 6-semestrski študij o 2 semestra strokovne prakse o 25 ur predavanj in vaj tedensko o 30 tednov predavanj in vaj na semester o 10 študentov minimalno za 100 odstotno financiranje. Novi učni program visokega strokovnega študija je bil sestavljen po vzoru nemških visokih strokovnih študijev. Osnova so bili programi treh visokih strokovnih šol in sicer: o Fachhochschule Hamburg - Fachbereich Vermessungswesen o Fachhochschule fuer Technik Stuttgart - Fachbereich Vermessungswesen o Fachhochschule Muenchen - Fachbereich Vermessungswesen und Kartographie. Primerjava omenjenih študijev pokaže, da imajo vsi študiji najmanj tri usmeritve. Na ta način študentje na teh šolah končajo študij določene specializacije z ustreznim znanjem. Število ur predavanj in vaj po posameznih šolah je zbrano v naslednji preglednici. šola obvezne ure izbirne ure skupaj število smeri skupna obrenienitev šole Hamburg 2150 420 2 535 3 3 375 Muenchen 2 550 120 2 670 5 3150 Stuttgart 1 740 780 2 520 3 4 080 Ljubljana 2 670 / 2670 1 2 670 aradi manjših potreb po ozko specializiranem kadru v Sloveniji bi bilo nesmiselno uvajati več smeri. Vseeno pa morajo imeti diplomanti ustrezno raven znanja z vseh področij. Zato smo menili, da je 2 670 ur (le 80% celotne povprečne Geodetski vestnik 39 ( 1995) 3 obremenitve primerjanih študijev) minimalna obremenitev, ki še zagotavlja ustrezno kvaliteto in s tem primerljivost z ustreznimi študiji v Nemčiji. Trenutne potrebe po geodetskem kadru v Sloveniji so predvsem na področju zemljiškega katastra ter na področju geodetskih meritev in v geodeziji v inženirstvu. Delo diplomantov visokega strokovnega študija geodezije zato lahko razdelimo v dve obsežnejši področji, in sicer geodetsko informatiko ter geodezijo v inženirstvu. Pri sestavi programa smo torej hoteli doseči naslednje cilje: V okviru geodezije v inženirstvu diplomant visoke strokovne šole opravlja vsa geodetska dela s področja izmere in zakoličbe. Diplomant naj bo usposobljen za izvajanje del pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč, geodetsko izmero zemljišč, izvajanje geodetskih del za posebne namene, opravljanje geodetskih del pri vodenju in izvedbi geodetskih del pred gradnjo, v času gradnje in v času izkoriščanja zgrajenih objektov. V okviru geodetske informatike naj se diplomant prvenstveno usposobi za izvajanje del v okviru geodetske upravne službe, predvsem vodenju in vzdrževanju zemljiškega katastra in vodenju ostalih geodetskih evidenc, vzpostavitvi in vzdrževanju kat.astra komunalnih naprav ter evidentiranju ostalih objektov v prostoru (kataster stavb). 3 PREDLOG ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA VISOKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA GEODEZIJE 3.1 Predmetnik pred./vaje skupaj l. LETNIK 01 Matematika 02 Opisna geometrija 03 Elementi geodetskih instrumentov 04 Geodezija I 05 Geodezija I - terenske vaje 06 Geodetski računi 07 Statistika z elementi informatike 08 Osnove gradbeništva 09 Komunalne naprave 10 Prostorsko planiranje 11 Melioracije Skupaj: Geodetski vestnik 39 (1995) 3 90 30 60 90 / 30 30 30 30 30 15 435 90 30 45 90 60 30 15 30 30 30 15 465 180 60 105 180 60 60 45 60 60 60 30 900 pred./vaje skupaj 2. LETNIK 12 Izravnalni račun 60 30 90 13 Geodezija II 90 90 180 14 Geodezija II - terenske vaje / 60 60 15 Kartografija 60 45 105 16 Programiranje 45 45 90 17 Zemljiški kataster I 45 45 90 18 Fotogrametrija 30 45 75 19 Izdelava topografskih načrtov 15 30 45 20 Geodezija v inženirstvu I 30 30 60 21 Seminar računalništva 60 / 60 22 Načrtovanje naselij 30 15 45 Skupaj: 465 435 900 3. LETNIK 23 Zemljiški kataster II 45 60 105 24 Avtomatska obdelava podatkov 30 15 45 25 Komunalno gospodarstvo 30 15 45 26 Geodetska zakonodaja 30 15 45 27 Geodezija v inženirstvu II 30 30 60 28 Temeljne mreže z višjo geodezijo 30 30 60 29 Avtomatizirana kartografija 45 30 75 30 Meritve povečane natančnosti 30 75 105 31 Prenova podeželja 30 15 45 32 Tematska kartografija 30 15 45 33 Geografski informacijski sistemi 30 45 75 34 GPS 30 45 75 35 Daljinsko zaznavanje 30 15 45 36 Organizacija in vodenje projektov 30 15 45 Skupaj: 450 420 870 Skupaj 1350 1320 2 670 Študent mora do zagovora diplomskega dela opraviti sedem mesečno strokovno prakso. 3.2 Pogoji za vpis a visoki strokovni študij geodezije na FGG se lahko vpišejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane z Zakonom o visokem šolstvu, torej vsi tisti, ki so uspešno, z zaključnim izpitom zaključili štiriletno srednjo šolo. Vpišejo pa se lahko tudi kandidati, ki so štiriletno srednjo šolo zaključili z maturo. V primeru prevelikega števila prijavljenih kandidatov bodo kandidati izbrani glede na uspeh v zadnjih dveh letnikih srednje šole in uspeh na zaključnem izpitu oziroma maturi. Geodetski vestnik 39 (1995) 3 3.3 Način študija in oblike izvajanja študija Od prvega do osmega semestra bo študijski proces organiziran v obliki predavanj, laboratorijskih in terenskih vaj ter seminarjev. Po zaključenem šestem semestru sta predvidena dva praktična semestra (sedem mesečna strokovna praksa). Študentje v okviru teh dveh semestrov pridobijo specifična praktična znanja. Usposabljanje poteka pod vodstvom mentorjev, ki so učitelji visoke šole, delno v ustreznih ustanovah izven šole, delno pa v okviru šole, po programu v okviru študijskega reda. V njem se enako kot za časovno razporeditev predavanj, vaj in seminarjev predvidi tudi razporeditev in način praktičnega usposabljanja v obeh praktičnih semestrih, vključno z vsemi spremljajočimi učnimi dejavnostmi in sprotnim preverjanjem pridobljenih znanj na podlagi izdelanih, oddanih in potrjenih oz. ocenjenih poročil, kolokvijev, programov in klavzurnih nalog. Praktično usposabljanje poteka izmenoma v manjših skupinah tako, da v obeh semestrih vsaka skupina zaključi celoten predvideni program usposabljanja. Preverjanje uspešnosti usposabljanja je predvideno na koncu vsakokratnega tematskega sklopa usposabljanja. 3.4 Pogoji za dokončanje študija a dokončanje študija je treba opraviti vse predpisane izpite in vaje, uspešno opraviti sedem mesečno praktično usposabljanje, izdelati diplomsko nalogo in jo uspešno zagovarjati pred tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo učitelji šole. 3.5 Strnkovni naslov diplomantov visoke strokovne šole za geodezijo iplomanti visoke strokovne šole za geodezijo pridobijo strokovni naslov diplomirani inženir geodezije (VIS). 4 TRENUTNO STANJE POTRJEVANJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Učni načrt je bil poslan na Univerzo in je v postopku potrditve. Študijski program visokega strokovnega študija geodezije še ni bil posebej obravnavan. Svet za visoko šolstvo Republike Slovenije je na seji dne 9. junija 1995 sprejel stališče, da se visokošolski strokovni programi financirajo v obsegu največ 2 250 ur in d.a v času absolventskega staža, ki traja 12 mesecev, lahko študentje poleg opravljanja izpitov in izdelave diplome opravljajo tudi prakso. Ne glede na mnenje sveta smo predlagali 2 670 ur zato, ker imamo le eno skupno smer, ki pa vsebuje tako poglobljeno znanje s področja katastra in informatike kot tudi s področja merjenj in geodezije v inženirstvu. Če bi imeli enako kot v Nemčiji dve usmeritvi, bi morali imeti najmanj 20 diplomantov letno, da bi bili 100 odstotno financirani za obe smeri. To število pa je dolgoročno preveliko za Slovenijo. Če Svet za visoko šolstvo ne bo odstopil od sprejetega stališča obsega maksimalnega števila ur predavanj in vaj 2 250 ur, bo treba urne obremenitve usmeritvenih predmetov ali sorazmerno zmanjšati ali pa dati prednost eni od obeh usmeritev. 5 ORGANIZACUA STROKOVNE PRAKSE V splošnem še ni jasno, kako na visokih strokovnih šolah organizirati ustrezno strokovno prakso. Pri tem bi se bilo najbolje zgledovati po ustreznih strokovnih šolah v Nemčiji. Lep primer je visoka strokovna šola iz Muenchna (Fachhochschule Muenchen, Fachbereich 08 Vermessungswesen und Kartographie). Ta strokovna šola Geodetski vestnik 39 (1995) 3 ima na štirih straneh (A4 drobni tisk) opisan potek strokovne prakse do podrobnosti, po točkah: • izbira in prijava mesta opravljanja prakse • način opravljanja prakse • preizkus uspešnosti prakse • oskrba študenta • status praktikantov (socialno zavarovanje, zavarovanje odgovornosti ... ). Poglejmo, kako je strokovna praksa organizirana na visoki strokovni šoli v Stuttgartu (Fachhochschule fuer Technik Stuttgart - Fachbereich Vermessungswesen): Za organizacijo prakse je zadolžen prof. Mall. V vsakem praktičnem semestru morajo študentje opraviti 100 delovnih dni v geodetskih organizacijah. Organizacijo, ki je za opravljanje prakse primerna, si lahko izberejo sami. Organizacija sklene s študentom eogodbo in prakso običajno honorira v znesku od 600 do 1 200 DEM mesečno. Studentje morajo naeisati poročilo o praksi in ga predložiti šoli. Nekateri opravljajo prakso tudi v tujini. Ce povzamemo organizacijo dveh semestrov prakse: šola zbira ponudbe organizacij ter preverja ustreznost prakse. Po možnosti naj bi vsak študent opravil oba semestra prakse v dveh različnih organizacijah. Organizacije s svojimi mentorji poskrbijo za ustrezno prakso ter financirajo na.domestilo študentom. Poleg pravil o organizaciji in izvedbi strokovne prakse pri nas, o katerih se je treba še dogovoriti, obstaja še problem časovne umestitve strokovne prakse glede na celotni študijski program. Predvidevamo, da bo praksa potekala v 7. in 8. semestru, tako da bo študent lahko opravljal prakso, sočasno pa tudi manjkajoče izpite. Pri organiziranju in izvedbi strokovne prakse Oddelek za geodezijo FGG pričakuje pomoč predvsem Geodetske uprave Republike Slovenije ter drugih geodetskih organizacij v Sloveniji. Literatura: FGG, Študijski program visokega strokovnega študija geodezije FGG. Ljubljana, 1995 Recenzija: prof dr. Albin Rakar Darko Tanko Geodetski vestnik 39 (1995) 3