DRUŽBENO UPRAVLJANJE
izkiiNiifc drnžbenega npravlfania socialnega zavarovanfa v Zagrebu
Ob sprejemanja novih Solskih proračunov
Pravilno   ln  uspešno  delo   jo   vlogo.    Prevrzemajo    tudi  poino
v vsaki šoli v mnogočem odvis-   odgovornost   v   primeru,   da   s«
no  od  materialnih  pogojev.  Ne   ta   vpraSanja   in   problemi   po-
samo    šolski    prostor   v  ožjem  stavljajo   in   rešujejo   nepravil-
Prl usLužbencih socialnega za-  vprašanju    bodo    Imeli   odbori  memih   zdravnikov   do   zavairo-
varovainja   v   Zagrebu   ne   boste  zavarovancev  v  podj-etjih  odlo-  vancev tako glede nadina, lcakor
ve« slUali besede .stranka«, tem-  6Llno   vlogo.   Praktičai   reaultatd  tudi gjlede kvalitete zdravljenja.  ^^u.TfslužTnepos/edno^ža   no.'Po^ani^ršoSd  <LLrf'pa
ve6 zavatfavanec. Na prvi pogled dela  posameznih   odbarov  potr-  Pogosto   sprehaja,nje   od   enega      ^  temve^ tud. ysi drug.     o.   ^^ z raznčnih lkrUerijeV in
o* v tej spremerobi n«esar po- jujejo jrtaJišče, da se preventav-  do   drugega   specialtsta   vzbuja  storl   za   izboljšanje    pouka    in   z   razlitoill   stališč.   Zato   se   v
merobnega. Toda to vendar kaže na zaS&ta v tadustriji ne more  pri    zavarovaneito    nezaupanj«.  njihova        ^^t   (kabinetii  deiu   posameznih  šolskih  odbo-aa   Bpremembo   odnosov   usluz- izvajati  brez   aktivne   udeležbe  Deficitnost zobne alužbe  in ne-
zbirke uii\, dvorane, telovadni rov, ki so še mladi organi druž-prostori in dr.) so pogoj za benega upravljanj-a, kažejo raz-pravilno in usp&Jno delo vsake   ne nepravilnosti, napake in na-
pačna pojmovanja. Ceprav po  zakonskih  predpi-      Tako    je   v   temelju   napačno
nega zavarovajija.                        Povsod,  kjer  je   dozorelo  razu-  y bolnišnicah so stailen povod za
L«hko  rečemo, da  je  Ukvidi-  mevanje važnosti zažčiti pri de-  mpravičena    negodavarvja    zava-   . .
tain birokratslci odaos med apa-  deJu  (s hunvanega in gospodar-  rovancev. Izvršni odbor stavoda
ratom socialnega zavarovanja in  skega staližča),  odpanajo  zdrav-  je mnoga vpra^anja s tega pod-
zavarovanei   Doseči  kaj   takega  stvene postaje, postavljajo usiore-  ročja   uspešno   rešil,   vendar   Se   sih pada vzdrževanje Sol v bre-  staliSče posameznih šolskiii od-
v ustanovi    ld  je  navaj«na   na  zajoče zaščitne in sanitetne na-  zda,l&C   ni*o   dosegli   hitrega   in  me     proračuna     občinskih     in   >>°rov, ki menijo, da je njihovo
administrativTio upravl.janje, če-  prave poleg zdravstvene vzgoje,  kvalitetne.ga zdTavIjen]a zavaro-  okrajnih Ijudskih odborov, Ima-  del° pri Pf«110^ prora«una sa-
•tobrat  povezano  z  brezsrtaimi  pri delavcdh pa se utrjujejo hi-  vancev.  Nekaterl nepoučejii  za-   .     ^^  ^   prl   reševanju   m"    "=«»H"»    '""^1"™1    ^3*"
birokratsldmd pojavl, ni bUa ta-  gienske navad«.                            -----------•    •-—- = --------   -
ko  enostavna   reč.    Zavarovancd
varovanci    fcrHizirajo   zavod   za
mo    navadna    fonnalnost.   Zato predlagajo  taik proračun.  kakr-
ale lahko za to zahvalijo družbe-neimi upravljanju, oziroma svoji rtcupštini socialnega zavaTOvaaja tai njenim organom. To je tudil tiajvečji     rezultat     družbenega
Ob zdravljenju — kup problemov
^oclalno zavarovaoje, ker še ne   teh VP135311^  doloiene vazne m   šnega  sestavi  ^^,  ^   me.
pozaa
Pereče    vprašanje    v    sklopu      Ne bd mogU rečl, da so vsd i2-problemov socialnega  zavarova- voljenl  predstavaikii  zavarovan-
upravljanja.   socialnefia   zavaro-  n]a predstavJja ^ravljenje obo-   cev   opravi«ii   zaupanje   svojih
vedo, kakšen odnos je med so-  odgovorne dolžnosti, ki jih sam   aeij    ,da   šoia   najbolje
cialnim zavarovancem in zdrav-  zakon   podrobneje    postavlja   ia   SVoje potrebe«. Prav tako je na
stveno službo.                               odreja. Tako sestavlja po odred-   pravilno stališče nekaterih dru-^
bah splošnega zakona o uprav-   gih šolskih odborov, ki nerealno
Ijanju   šoli    Solski   odbor  poleg   sestavljajo predloge prora^unov
drugega predračun dohodkov in   z  neopraviiano   in  nesorazmer-
»^nj« v  Zagrebu.
lelih   zavarovancev.    Tu   je   5e
Spremcnjeni odnosd so  prlpo- mno,go odprtih  in nerazfiščenih   I^"^!L" w   'Xviia' X^ih^r'nT  vo   Izvrševanje    In  izkoriščanjo
mogli k hitrejSemu,  lažjemu  In vpraSaaj. Morda Je preostro re-   ,      ^«5^"6^   ^*"8, ««»™i- spIošnega    ijudsk6ga    premože-
učinkovitejSemu      uveljavljanju   a_   fa   komeroializem   v   zdrav-  kov  P1* sprejemanju in  pretre-  nja>  fei  je dodeljeno SoU-
piravic     zavarovancev.     Služba stVeni   službi   ni   fraza,   temve«  sanju raznih odiokov se tehko v
apairata v socialnem zavarovanju   nezdnava praksa. Iz tega vzduš-  bodoče Izognemo s tem, da bo-
ja   Izvdra   vrsta   negativuih   po-  do   zavarovancl   volill   ljudi,   kl
lzdatkov  šole, nadzoruje njego-   n« velikim   povečanjem   skoral
Glede    na    sprejetje    bodoiih
vseh ali pa najvažnej&h po-stavk. Ti šolsk! odbori taka na-pačna naziranja opraviiujejo • tem, da bodo ljudski odbori ob-Bin tn okrajev zmatijšali vse all
me odvija v korist zavarovancev, Earadj   katerih   ta   tudi   obstaja.
Decentralizacija — prvi korak
Zatgreb   j«    veLiko    mesto    ln močno indtistrijsko središie. Ra-
proračunov (zbiranje podatkov in   vsaj   nekatere   pozicije   in   par-
kanec   koncev   lzra-  bodo zrnali opraviKH njihtvvo za-   postavljanje   ustrezajoiih   pred-   tije.
Jav,  kl  se
žajo v nepravitoih odnosih posa-  upanje.
Ante Vuko.      logov) imajo žolski odbori važno
Potrošniški sveti in problemi trgovine
Trgovski delavci so že poprej
ren  160.000  aktivniih  zavarovan-   poskuSali  najti  povezavo  s  po-
eev ima prav toLiko tudi čianov družm zavarovancev. Ena sama •kirpščina ne more prou^ita vseh problemov, potreb In koristi to-Ukšnega števila zavarovancev. Zeto so začeii z ustanavljanjem podružnic (6 v ožjem mestnem področju in S v novopriključe-nih komanah). Podružnice uprav-Ijajo akupš6ine, ki so vsekakor iruiogo bLižje zavarovancem In bolj poziiajo njihove probleme. Hkratl so preSll doloieal posld te pristojnostl centralnega zavo-da   na   podružnice.  To  so   prav
SteviJu   podjetij   in  poslovalnlc. Njihovo   uvajanje   je   pravilno
Ta napa<hia pojmovanja izha-Jajo iz nepoznavan]a bistva na-loge in fumkcije šolskega odbo-ra kot družbenega organa in ga spreminjajo v pasivnega opa-
v določenem  kratkem obdobju,   xov.alca joiskega  življenja. kje in po kakžnl ceni ga kupiti,
trošniki.  Ze laasko ln predlan-   sprejeio veliko Stevllo delavcev   P° 'em 8» prodati, to mora še
sko leto smo imeli primere, da sa posamezna trgovska podjetj? vabila na sestanke svojih de-Iovnih kolektivov tudi potrošni-ke, kadar so razpravljali o po-slovanju podjetja. Tudi na se-stankih SocialUtifne zveze so lansko leto ob priliki, ko bo razpravljali o delu trgovske mreže, predlagali krepkejšo po-vezavo potrošnikov s kolektivl trgovine.
Toda hkrati z diskusijo o druž-benem   upravljanju   v   trgovinl
ttott posH, zaradi fcaterih so za-   pa je sindikat trgovskih delav-
cev   poudarjal   ln  poudarja   ter tudj  v  svojih sklepih  na  Kon-
Nadaljnji ukrep v gresu podčrtal Še vrsto drugih Siržega družbenega prablemov v trgovini, kl jih je treba rešiti, da bi trgovska pod-jetja lahko poslovala z večjlra uspehom. Med te probleme spa-dajo  vsekakor:  organizacija  tr-
varov-anci   dosUkrai   zelo   dolgo čakali, preden so uveljavUi svo-le   pravic«. smislu   čim
upravljanja socialnega zavaro-vanja pa je tudi ustanavljanje odborov zavarovancev v večjih podje.tjiih.
In uslužbencev trgovine. Le-ti imajo lahko samo kor.isti od uvedbe družbenega upravljanja v obliki potroSnlSkih svetov, če vestno opravljajo svoje posle. Od potrošniSkih svetov bodo do-bivall koristne predloge za iz-boljšanje poslovanja podjetij, v katerih delajo, in to jim bo omo-gočilo tudi večji zaslužek. Clani potrošniških svetov bodo nada-Ije tudi najboljSi tolmači prebi-valstvu glede vseh tistih tež-koč, s katerimi se borijo delav-cl v trgovini, kakor je na pri-mer dvakratni delovni 6as, nad-urno delo, često nepravilen od-nos potroSnikov do njih, majh-ne    možnosti    za   zaslužek,    za
v   naprej   ostati   v   kompetenci
Zakon nalaga šoLskemu od-boru skrb za vse življenje ia delo  Jole. Svojo dolžnast lahka
proračunom pozna
l vse
nimlB iol~m tu<u™
vodstva gospodarske ^gatuznci-   pravilno apravlja samo ^ ^,.
je. Praksa je pokazala. da tudl   m odb     k; temelj(ito         a ^,
organi   dru^benega   upravljanja   ^lsKe probleme. Zato pa  omo-
ne  morejo  reševati  vsakodnev-   goča seznanjanje z materialniml,
no vseh vprašanj.                        vpraSanji    in
Toda potroSniški evetl pa lah-  skemu  odboru,   da
ko skupno z organi upravljanja   druge  probleme.
zelo lahko določijo okvire, v ka-      Ta »proratunska pravica« Sol-
terih naj bi »e razvijalo vsako-   ^gSi o^bora ima   širši pomen,
dnevno  po&lovanje  gospodarske   kaijor  pa  se  jjaže  na  pTvi   p^.
organizacije.   Treba  bo  sprejeti   gled       Vprašanje      pretresanja
plane  za  prihodnje  leto. To  je   s,preraemb   tn dodatnih  dopolnil
vsekakor  najvažnejša  naloga  v   predloga proračuna je treba po-
teku leta. Te plane bo obravna-   gtaviti  na  širšo  podlago.  V se-
val   kolektiv   trgovine,  pn  tem   danji   fazi   opravičenega  varče-pa vsekakor lahko delujejo tudi potrošniški sveti. Druibeni plan mora   biti   tako   postavljen,   da
bo  usmerjal   vse  sile   kolektiva
splošno in strokovno izobrazbo,   ^   povečanju   fizičnega   obsega
Več pozornosti preventivni zaščiti
Obvarovatl zdravega, bolnega pa čim bolje In čim hitreje ozdravitl, to je osnovna vodilna mlsel colutne alužbe sociataega zavarovanja v Zagrebu. V tem smislu so storila mnoge koristne Ukrepe. Na tem mestu dajemo prednost ziastl preventivnl Bdravstveal zaSčitl. kar je v skladu  tud!   s pojmovanjem  or-
govske  mreže   oprema  trgovine   za  osebno   in  družinsko   Življe-   prometa in k pametnejSemu go-
nje itd. Delavcem v trgovini je   *Pod^rJenju v teku leta. No, to
mnogo na tem, da bi tudi ostali   ?a ie samo del posla- Potrošni-
delovai Uudje, ki de.ajo v dru-   ?* 'V6",i° °X'"i "^1^
s tehničnimi sredstvi, nadaljnje izpopolnjevanje in uvajanje bolj stimulativnega sistema plač, vprašanje strokovne usposobit-ve kadrov itd. Po našem mne-nju je namreč za boljše poslo-vanje gospodarskih organizacij v trgovini glavno izboljšati or-ganizacijo podjetja, organizaci-jo posla v njih in plačni sistem tako, da bo vse to tisti činitelj, ki bo vzpodbujal delovni kolek-tiv ne samo k ostvaritvi veije-ga prometa, temveč tudi k zni-
-ji,           j      , ..              ,             imajo nalogo, da spremljajo re-
gih gospodarSk.h panogah, Spo-   aIizac^0   z   druibenim znali  pogoje,  pod  katerim,;  de-
«        _,                                  .                &a    L"> w"|c •'»,    v^iii vcv,     mui    it    Z.IH—
=„  'rU "e"lga.".Pra,V Jt^   »-nju  .troikov.  k  strokovnemu
socialnega zavarovanja. Ze lan-Sfco Ieto, torej prej. preden so izšli predpisi o skiadih preven-tive, ]e skupš6ina Zavoda izlo-čila 5 milijonov dinarjev za po- stvarj trebe preve.ntivne zaščite Ko Je stopil v ve-ljavo nov) zakon o zdTavstvenem zavarovanju, J« billa ustvaTJena ludi materialna baza, na katerl se gradd širok perspektivrel pten za tzvajanje pneventivne zašfite, ki je bila doalej   zapoetavJjena.  —  V  tem
usposabljanju  svojih   kadrov,  k
lajo v  trgovini.
2e v začetku dela potrošniških svetov pa je treba opozoriti na njihovo mesto in naloge. O tem so zlasti mnogo razpravljali na kongresa na Reki. Njihove kompetence so določene z za-konskimi predplsi, njihovo vse-bino dela pa mora obogateti praksa. Sedaj, v začetku pa bo
boljšemu odnosu do potrošnikov,   treba pazljivo proučevati njiho-
k boljšemu čuvanju blaga in podobno. Za zdaj še vedno te niso na višinj ln v tem je treba iskati glavne vzroke za razne slabosti v delu trgovine. Družbeno upravljanje bo z re-šitvijo omenjenih problemov pripomoglo k izboljšanju dela trgovine. PotroSniške svete kot obliko    družbenega   upravljanja
vo vsebino, predvsem pa meto-de dela. Potrošniškj svet; se namreč  ne  bi  smeli spušCati  v
planom
postavljenih nalog. Na podlagi začasnih analiz bodo lahko vi-deli, kako se vrši promet, kakš-na je politika cen, kje in kako nabavljajo blago, kako ga Čuva-jo, kako trošijo investicijska sredstva, kakšai 30 odnosi v ko-lektivu, kakšni so odnosj na-sproti potrošnikom, kaj ukrepa-jo glede strokovnega usposab-ljanja itd.
Sindikat trgovskih delavcev ima razen naloge, da daje vsa-nost, da skupno z ustrezajočimi kodnevno  pomoč,  tudi   to dolž-
vsakdanje, da ga tako imenuje-   družbeno-političnimi organizaci-
mo, operativno poslovanje go-spodarske organizacije. ZLasti promet z živili kakor so sadje, zelenjava, meso, mleko in po-dobno, zahtevajo zelo ekspedi-tivno  delo   in  hitro   reagitanje.
v trgovioi  volijo v vse večjem   Koliko  blaga je  treba  nabaviti
jami proučuje delo potrošniških svetov in da na ta način razvi-ja družbeno imravljanje v trgo-vini.                Č"dr.m!^ j«i,>njL
tajnik   Centralne^a
odbora   sindikata treovskih  delavcev
vanja s proračunskimi sredstvl se delo žolskega odbora ne sraa omejiti na prepisovanje prej-Snjih proačunov. To delo mora biti konkretno in stvarno. Ne-obhodno ja potrebno vsestran-sko in temeljito analizirati vsa dejstva, ki so vplivala. da se posamezne postavke poveiajo ali zmanjšajo. Komune in pri-stojnt ljudski odbori bodo tako temeljito in posamično pojas-njene predloge in sklepe šol-skega odbora, kakor tudi orga-nov, ki so neposredno in bliže seznanjeni s stanjem žole, ne-dvomno sprejeli in pravitao re-Sili. '
Naši šolski odbori se morajo zaradi nezadostnih izikuženj lo-tifci retševanja teh aktualniii vprašanj čim bolj resno in ener-gifno. Najti morajo svoj stil in metodo dela. Obenem morajo spopolntti svoje ukušnje ter poglobiti Ln obogatitt Vsebino svojega dela na teh konkretnih in praktičnih vprašanjih, da bl se lahko v nadaljnji fazi po-svetili reševanju drugih proble-mov in prispevali k ostvaritvt novih odnosov in lika naša šole.                Vukoje Kožovič