LoSatec r 35 KRRJEUNI INF 1993 Glasilo prebivalcev KS Vrh z okolico K«v«mfesr lìti KNJIŽNICA LOGATEC SPONZORJI ČASOPISA Prodajalna: HI3I2TR3?ISln c. XXXI. divizije 68 Žiri PoNudbA: - SAdjc - ZclCNjAVA - ŽlVitA Odprto; ponedeljek do petek sobota nedelja Gostilna: "SMRECIE" Anica HRIBERNIK Smrečje 48 061 - 749 - 167 - doMAČC klobASC - NARCzki - NcddjskA kosiU - SpREjEM ZAkljuČENib dRUŽb IN pORok - dobRA doMAČA kApljiCA / MAlvAZijA, Rtfošk / Odprto; vsak dan 7h - 21h petek zaprto Zavarovalnica Triglav d.d. Območna enota Ljubljana / predstavništvo Logatec 61370 Logatec, Tržaška cesta 19/A 061 - 741 - 204 RAFKO KRVINA / Zavarovalniški zastopnik Lavrovec 2, 61373 Rovte ' pOŽAHNO ZAVAROVAN je ' STANOVANsko ZAVAROVANjt ' vloMsko ZAVAROVANjt ' ZAVAROVANJE STcklA - ZAVAROVANjt Živil V ZAMRZOVAtNlb skRlNJAh ' ZAVAROVANjt STVARI TURÌSTOV V AVTokAMpib ' ZAVAROVANjt AVTOMobilsktCjA IcAskA - zavarovale AVTOMobitskt odqovoRNOSti ' zavarovale ÌMtTNikA ìn vozNikA za škodo ZARAdi TtltsNib poškodb - AO plus - ZAVAROVANjt pRAVNE ZAŠČITE ZARAdi UpORAbt MOTORNEGA VOZÌIa - TURIStiČNO ZAVAROVANjt - ZAVAROVANjt ZÌVaIÌ - ZAVAROVANjt posevkov ìn plodov ' ŽivljtNsko ZAVAROVANjt ' NEZtjodNO ZAVAROVANjE OStb ' zdRAVSTVENO ZAVAROVANjt 8h - 19b Sh - 13h 8h - 12h KQAJHVNI INFORMATOR Ginsilo SKD Vrh Naslov; ŠHD Vrh Vrh Sv. treh kraljev 19 Rovte 61373 . -v Besedita so prispevali; Franko Čelik, Rafko Krvina, Katja Čelik, Milan Žust. Mojcd Miv ek, Tone Jesenko, Marko Žust Gradivo uredil in glasilo oblikoval Marko ŽUST Iz vsebine: Delovanje ŠKD Vrh SpoRtNO kulruRNo (Iruštvo VrR rudi Irros Ni sedelo kRiŽCM Rok. PRIRcdili ■ so več kultURNilt i N ŠpORINik pRiRcdilCV, sc udeleŽEVAli lekwovAivij ìn pRipriAvili več pRiRcdiTCV ZA doMAČiNE. Košarka Parlament RS : Vrh EdcN odsicvNejsilr dogodkov v kitAju letos je bil koŠARkARski spopAd Med parIamcntarcì RS ÌN NAŠiMi NAjboljŠiMi koŠARkAŠi, ki SC je zgodil 16. juNijA zvečcr pRtd OS VrR. Simbolični pogreb vrbovskih domobrancev V Nedeljo, 12. seprewbRA so se Iaranì ìn m Noe,i dRugi še ZAdNjič poslovili od po vojNi MUČCNiško pobirilr dowobRANcev ìn žricv dRugc sverovNe vojNC. Asfaltiranje ceste pRcdsed.Nik KS VrI) Tìnte Jesenko piše o AktuAliMih dcjAVNOstili v kRAju Moja pot v duhovniški poklic MìIan Žust ìma Ir MAlokrtAi čas, dA sr OqUsi dOMA i N sr SREČA Z dOMAČiNi. Mnoqì veste le to, dA se je odločil za duhovNiški poklic ìn sr spitAŠujLie kAko, (Ia na Vidru šr Ni bilo NOVI MAŠC. Kronika vrbovske fare Daniš sr NAtUljujt v prrt jŠNji številki zači i piupis župNjiski krroNikr iz ZAČ.rtkA r r c,a srolcrjA. Zabavni kotiček KrriŽANkA, ANekdotc, Iiumor, ugANke... Spoštovani bralci, končno je pred Vanu nova številka Krajevnega informatorja. Že dobrega pol leta je, kar smo Vas na domu obiskali v novi preobleki. Glasilo je kljub mnogim pomanjkljivostim le uspelo med Vas prinesti nekaj novega. Veseli smo bili odziva in vseh dobrih in slabih besed, ki so nas vspodbudile, da delo nadaljujemo in ga še izboljšamo. Čas hitro teče in tako se je izdaja nove številke zategnila v pozno jesen. Poleg časovne stiske imamo pri sestavljanju glasila največ težav s popolnjevanjem strani. D peščica ljudi je pripravljena kaj napisati na papir in to tudi objaviti v glasilu. V svetel zgled so nam lahko otroci nižjih razredov OS. ki s svojo preprosto a prisrčno besedo nepogrešljivo obogatijo glasilo. Mnogo je med Vami takih, ki ste v letih OŠ z veseljem pisali spise in tudi danes čutite, da bi se dalo o marsičem pisati. Radi bi videli, da Krajevni informator ne bi bil samo glasilo za branje, ampak tudi glasilo za pisanje. Glasilo bi tako lahko večkrat prišlo med Vas. Želimo Vam prijetne trenutke ob branju člankov, reševenju ugank in križanke. MŽ Krajevni informator SP REČAN JE IGRALCEV 1 Na pobudo predsednika g. Matija TRČEK je ŠKD Vrh organiziralo srečanje igralcev, režiserjev, tehnikov in vseh drugih, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni predstavitvi Vrha sv. Treh Kraljev na dramskem področu v letih 1975 - 1993. Da celotni kraj živi z dramsko umetnostjo, je dokazalo ze število vseh povabljenih - 108. V osemnajstih letih so se izmenjali štirje režiserji, ki so vsak na svoj način dali pečat dramskim predstavam. Prvi je bil dolgoletni učitelj područnične OŠ na Vrhu g. Albin BERČIČ. Njegov naslednik je bil prav tako učitelj na POŠ g. Jakob KOKALJ, ki je po svojem odhodu z Vrha nadaljeval z režijami v Rovtah. V zadnjih letih pa ^ta se izmenjavala g. Franci JEREB in g. Marko ŽUST. Starost igralcev je bila zelo raznolika. Srečanje igralcev se je začelo. z minuto molka v spomin na igralca g. Ivana ŽUST. Nato je predsednik ŠKD Vrh pozdravil vse prisotne in na kratko strnil dosedanje dramsko ustvarjanje. Sledila je otroška igrica Pika Nogavička, prvenec režiserja g. Rafka KRVINA, ki si nabira izkušnje za naslednje projekte. V igrici smo lahko gledali rod igralcev, ki bo v bližnji prihodnosti nosilec dramskega ustvarjanja. V drugem delu srečanja je sledil ples s skupino Krokodilčki, ki je še dodatno poskrbela za prijetno vzdušje med gosti. Srečanje je v celoti uspelo in je ponudilo perspektivo za nadaljna podobna srečanja. Pregled dosedanjih predstav; 1975/1976 1976/1977 1977/1978 1978/1979 1979/1980 1980/1981 1981/1982 1982/1983 1983/1984 1984/1985 1985/1986 1986/1987 1987/1988 1988/1989 1989/1990 1990/1991 1991/1992 1992/1993 Hodi de hod!.....................................Albin BERČIČ Tlačani ................................Albin BERČIČ Gosposka kmetija.......lakob KO KAL! in Franci JEREB Lacija....................................Jakob KOKALJ Metež............................................Jakob KOKALJ Mariša...........................................lakob KOKALJ Marsikaj v mesta Kotača..........................lakob KOKALJ Brezjansko polje................................Franci JEREB Klobčič.........................................Franci JEREB Dekle iz Trente........-................Franci JEREB Domen...........................................Franci JEREB Skupno stanovanje...............................Franci JEREB Pozabljeni Ijadje...............................Franci JEREB Kdo bo dedič.....................................Marko ŽUST Veseli večer....................................Franci JEREB Kostelka........................................Franci JEREB Vozel............................................Marko ŽUST Idealna draži na.................................Marko ŽUST Lokalna železnica................................Marko ŽUST Charlyeva teta..................................Franci JEREB iPOMLADANSKI TURNIR V KOŠARKi 2 ŠKD je organiziral košarkarski turnir v nedeljo, 2.5.1993 na igrišču pred OŠ Vrh sv. Treh kraljev. Sodelovalo je šest ekip in sicer iz Žirov, Polhovega Gradca, Trebije, Logatca in Vrha. Ekipe so z žrebom razdelili v dve skupini s po tremi ekipami. 1.Skupina; Pizzeria Žir 2. Skupina; Polix Polhov Gradec (gobe) Trebija Vib Dedmokrati V vsaki skupini so ekipe igrale med seboj in tako smo dobili vrstni red posamezne skupine. Domača ekipa Vrh se je v predtekmovanju zelo izkazala, saj je premagala favorizirani ekipi Pizzerie Zir in Gob. Za končno prvo mesto sta se nato bojevali prvouvrščeni ekipi v vsaki skupini, za tretje pa drugouvrščeni ekipi. Reza!lati; Predtekmovanje; Trcbija:Demokrati 40:32 (10:11), Vrh:Pizzcria Žir 41:33(25:12), Polix:Demokrati 70:36 (36:15), Pizzeria ŽirGobc 70:35 (23:18), Poiix:Trebija 53:38(22:16),Vrh:Gobe 37:32 (19:12) Vrstni red predtekmovanja; 1.Skupina: l.Vrh, 2.Pizzeria Žir, 3.Gobe; 2.Skupina: 1.Polix. 2.Trebija, 3.Demokrati Tekma za pr\'0 mesto; Polix:Vrh 50:36 (24:24), za tretje mesto; Pizzeria Žir: Trebija 62:29 (34:18) Končni vrstni red: 1.Polix, 2.Vrh, 3.Pizzeria Žir, 4.Trebija, 5. Gobe, 6. Demokrati Najboljši strelec turnirja je bil Boštjan Novak s 58 koši, izmed domačinov pa Herman Vegelj s 37 koši. OSAPKAPSKA TEKMA PAQLAMENT PS: VPIi @e celo pomlad je ŠKD Vrh s pomočjo predsednika KS Tineta Jesenka gojili načrt organizacije tekme s parlamentom RS. In to se je uresničilo 16. junija ob 20. uri zvečer. Vreme je bilo več kot naklonjeno, zares čudovit poletni košarkarski večer. PARLAMENT RS; Bavčar 20, Omerza, VRH; Ko ir H. 4, Vegelj 22, Močnik 4, Bi čak, Jagodnik, Jerič 6, Lenič 13, iftar 2, Čelik, Erznožnik 9, Jesenko 4, Malovrh T., Anderlič, Kociper Malovrh P. 2 Sodnika; Roman Krvina in Brane Grošelj Ura še ni bila sedem, ko so začeli ljudje trumoma prihajati na Vrh, da bi si ogledali tekmo. Ne vem katera stvar bi lahko pritegnila toliko ljudi, po grobi oceni jih je bilo okrog 400, kot prav košarka z močmi našega parlamenta. Tako, da je bilo že pred tekmo vzdušje odlično. Najprej je predsednik KS Vrh zbrane pozdravil, sledila je predstavitev obeh ekip in začelo se je zares. Že v uvodnih trenutkih smo lahko ugotovili, da bo tekma teška, zmagovalec pa znan šele ob zadnjem pisku sodnika. V začetnih minutah je Parlament RS imel pobudo nad domačo ekipo in si priboril 8 točk prednosti. Nakar se je razigral najboljši mož domače ekipe Herman Vegelj in po osmih minutah je Vrh izenačil na 14:14. Kot da bi bilo treme pri domačih konec, si je v naslednjih petih minutah Vrh priigral še 6 točk prednosti. Do konca polčasa je sledilo nekaj lepih potez parlamentarca Jeriča in rezulat ob polčasu je bil 25:22 za prireditelje. Na začetku drugega polčasa lepe akcije domačih igralcev, ki pa ni spravila Parlament ob živce, Vrh je vodil že 33:24. Razigral se ja Igor Bavčar in s svojimi 198 cm polnil nasprotnikov koš, tako da so prišli na vsega 4 točke razlike. Do konca pa še 10 minut. Spet se je kolo zavrtelo in z odličnim Vegljem je Vrh dosegel v naslednjih 4 minutah 12 točk, parlament pa le tri. Preostalo je še pet minut in marsikdo bi trdil, da je zmagovalec že znan. Vendar košarka je pač tak šport, da je preobrat močen v vsaki minuti. Vrhu se je ustavilo, Bavčar je spet dal 8 točk zapored, vendar je bilo za zmago premalo, tako da je bil končni rezultat 45:41 za Vrh. Na koncu bi rad še nekaj povedal na račun prvaka nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča. Bilo je napovedano, da bo tekmo komentiral on, pa ga zaradi obveznosti ni bilo. Škoda. S svojim napovedovanjem bi večer še bolj popestril in napravil še boljše vzdušje. Upam si trditi, da je veliko ljudi prišlo prav zaradi njega. Po tekmi je sledil še pozdrav in pogostitev ekipe Parlamenta z lovskim golažem v okrepčevalnici Mlin. Vsi smo bili zadovoljni, saj nam na Vrhu še ni uspelo z eno prireditvijo za dobri dve uri "pripeljati" toliko ljudi. Uspeh! ‘KiM Liga Tudi letos se je ekipa Vrha udeležila košarkarskega turnirja sedmih ekip v Žireh, ki je bil pozimi med 19.2 in 16.4. Značilnost letošnje Trim lige ja bila velika izenačenost na začetku in je o zmagi večkrat odločala tudi sreča. Proti koncu pa so se stvari postavile na svoje mesto in so zanesljivo zmagovale Žirovske ekipe. Naša ekipa je bila boj z ekipami Trebije, logaških Demokratov in Žirovskimi Mladinci za končno četrto mesto. Ekipa Vrha se v ligi ni izkazala, saj je v sedmih tekmah nanizala samo eno zmago. V igri je bilo preveč nepotrebnih napak, pa tudi povezava med igralci ni bila zadovoljiva. Na zadnji tekmi se je pokazala tudi neučinkovitost, saj smo v drugem polčasu dosegli le šest točk in povsem zasluženo izgubili boj za četrto mesto. Omeniti pa V XPSSV&C2 4 je potrebno, da edino ekipa Vrha v zimskem času ni imela pogojev za trening. Rezultati domače ekipe; Vrh : Pol ix Vrh : Mladinci Vrh : Demokrati Vrh : Genocid Vrh : Trebija Vrh: Vibro 35:55 Vrh :Mladinci35:45 49:64 (29:19) , 50:47 (27:20) , 29:38 (1 6:24) , 46:60 (23:33) , 34:42 (14:18) , 9:29) , končnica 9:18) Vrstni red: l.Polix, 2. vibro, 3.Genocid, 4.Mladinci, 5.Tre-bija, 6.Vrh, 7.Demokrati e, HARUYEVA TETA 5 Komedijo smo uprizorili 11 krat. Pri tem si je igro ogledalo 1422 gledalcev, med katerimi je bilo 1206 odraslih in 216 otrok. Največji obisk smo imeli v Žireh, kjer si je igro ogledalo 348 ljudi, najmanj pa v Ligojni, kjer je bilo 60 gledalcev. Premiera je bila 13. februarja na Vrhu. Vseh gledalcev je bilo 186, od tega 161 odraslih in 25 otrok. Sledile so naslednje predstave; Datum Kraj Odrasli Otroci Vsi 14.02.1993 Vrh 98 30 128 27.02.1993 . Šentjošt 100 17 117 28.02.1993 Zavratec 73 36 109 06.03.1993 Logatec 93 6 99 07.03.1993 Hotedršica 50 26 76 14.03.1993 Hotavlje 77 25 102 20.03.1993 Sovodenj 77 16 93 21.03.1993 Ligojna 45 15 60 03.04.1993 Žiri 348 04.04.1993 Vrh 84 20 • 104 S prodajo vstopnic smo zaslužili 384.150 SIT, vendar pa je bilo tudi veliko stroškov, ki so znašali okrog 200.000 SIT. Skratka z zaslužkom smo bili zadovoljni, pa tudi s samo igro, saj je marsikoga spravila v dobro voljo. Obenem pa se zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k realizaciji igre. P LA NINA RJE NJE NA MA NCR T 6 Okoli dvajset ljubiteljev planin se nas je odpravilo na eno najvišjih gora v Sloveniji -Mangrt 2678m Prevoz nam je omogočil avtoprevoznik Martin Frelih, ki je bil sponzor vrhovske gledališke skupine (500 brezplačnih kilometrov s kombijem). Med prevozom smo imeli priliko videti kanjon reke Idrijce vse tja do Mosta na Soči, kjer se Idrijca priključi Soči. Cesta gre nato mimo Tolmina, Kobarida pod pobočji Krna in kasneje pod steno Kanina do Bovca. Ponavadi popotnik v Bovcu zavije na desno in spremlja Sočo v dolino Trente vse do njenega izvira. Naša skupina pa je tokrat šla na levo mimo Loga pod Mangrtom po cesti, ki vodi do Predela, mejnega prehoda med Slovenijo in Italijo. Kakšna dva kilometra pred Predelom pa je potrebno zaviti na desno na staro italijansko cesto. Vožnja po tej cesti je zelo zanimiva, saj se ves čas voziš po robu prepada in vsakršno srečanje z vozilom, ki vozi z nasprotne smeri, je zelo neprijetno. Ta cesta je naša najvišja alpska cesta in pripelje na višino okrog 2100metrov. Na manjši planoti stoji Koča na Mangrtu 2072m. Od koče peljeta na vrh dve poti, ki se razlikujeta v zahtevnosti. Slovenska smer je težja od italijanske in zaradi tega se je skupina razdelila na dva dela. Večina nas je šla po slovenski smeri, nekaj pa po manj vrtoglavi italijanski. Na začetku vodi pot do križišča, ki |e na samem robu tisočmetrskega prepada. V vznožju stene leži dolina Belopeških jezer, ki so že na italijanski strani. Tudi po tej severni steni Mangila je speljana pot, drzna "direttissima", ki je odlično zavarovana, vendar tako strma in izpostavljena, da se jo smejo lotiti le izurjeni planinci. Na križišču je za slovensko smer potrebno zaviti desno in pot ves čas vodi po slovenskem ozemlju čez strmo in izpostavljeno zahodno steno. Na tej poti ne manjka klinov in jeklenih vrvi, tako da pot ne predstavlja večjih problemov planincem, ki so takih poti vajeni. Na sami poti pa je več krajev, kjer vrtoglavim zadrhtijo noge. Italijanska smer obide vršno kupolo po italijanskem ozemlju in se povzpne na najvišjo točko od vzhoda. Će na tej poti ni snežišč, je ta pot zelo enostavna in zlasti primerna za sestop. Po obeh smereh je približno dve uri hoje od Koče na Mangrtu na vrh, kjer je postavljen lesen križ, ki so ga postavili lokalni planinci. Po naporu se je prilegla malica in seveda požirek žganja za povrnitev moči. Opazili smo, da je poleg slovenskih tudi mnogo italijanskih planincev. Značilnost Mangrta je vsekakor, da leži na sami italijansko-slovenski meji in za hojo ne potrebuješ nikakršne dovolilnice. Po počitku smo sestopili po italijanski smeri. V Koči na Mangrtu smo se okrepčali in zadovoljstvo ob osvojitvi tretje najvišje gore v Sloveniji je bilo neizmerno. M IKNIK V NEZNANO 7 V soboto, 21.avgusta smo imeli vsi, ki smo kakorkoli sodelovali pri ŠKD Vrh v letošnjem letu, piknik v neznano. Pobudo zanj je dal predsednik ŠKD Matija Trček, ki si je omislil tudi prevoz. Ob sedmi uri zvečer smo se zbrali pred OŠ Vrh in se nagnetli v dve nakladalki, kateri sta s traktorjem vozila Jure Treven in Janez Krvina. Potovanje je bilo zelo zanimivo, polno smeha in ugibanj, kateri kraj je bil izbran za piknik. Razen pobudnika in obeh voznikov namreč nihče ni vedel za lokacijo. Ta uganka je postala jasna šele, ko smo se pripeljali v Izgorje, do Lazarjeve koče nad Bogatejem. Okolica sama nam je bila že od vsega začetka zelo všeč, saj je prostorna in primerna za razne dejavnosti. Koča stoji na hribčku, v njej pa lahko kljub majhnosti tudi prespiš. Za tiste, ki se raje prepuščajo sanjarjenju na prostem, je bila na voljo spalna mreža, za katero smo se vsi potegovali. Da ne bi ostali lačni in žejni, so nas preskrbeli s čevapčiči in pijačo, ki je marsikoga spravila v dobro voljo. Manjkala ni niti dobra glasba, ob kateri smo zaplesali. Da bi bil piknik še pestrejši, smo se še malo poigrali. Prva igra je bilo preskakovanje čez kozo po klancu navzdol in navzgor, ki je za marsikoga predstavljala resen problem. Tudi v drugi igri -gnilo jajce - ni manjkalo smeha. Preostanek noči smo izkoristili za razne šale in vice, nekateri pa za spanje, zato se je prva skupina kmalu odpravila proti domu. Ostali, bolj vztrajni, smo zapustili prizorišče proti jutru. Skratka, bili smo zadovoljni, da je piknik uspel in upamo, da bo še več takih dogajanj. TORTNO ZRBRVNO POPOLDNE * Že petič zapored je ŠKD Vrh organiziralo športno zabavno popoldne oz. merjenje moči posameznih vasi vrhovske fare. Tako kot lani je nastopalo pet vasi in sicer; Hleviše, Hlevni Vrh, Lavrovec, Račeva in Vrh Sv. treh kraljev. Zbiratelji posameznih skupin so morali upoštevati, da lahko v posamezni ekipi nastopajo; en osnovnošolec, dva moška in dve ženski. Sestav ekip je bil naslednji: Hleviše Hlevni Vrh l.avrovec Račeva Vrh Sv. treh kraljev Simon NOVAK Rado KOGOVŠEK Simon HRIBERNIK Franci [REVEN Miha KUNC Jo?.e ŽUST Jelka BRADEŠKO Štefka HRIBERNIK Mihaela TREVEN Martina KOKELJ Francka ŽUST Janez BRADEŠKO Simon ŽAKF.LJ Branko LESKOVEC Olga GABROVŠEK Cilka NOVAK Marica MIVŠEK Marta JEI.OVĆAN Andreja LUKANČIČ Franko ČELIK Iztok NOVAK Miha KOGOVŠEK Miha OBI.AK Simona LUKANČIČ Brigita GABROVŠEK Z žrebom smo določili vrstni red nastopajočih vasi, ki se je potem spreminjal iz igre v igro. Vsaka ekipa je enkrat začela, drugič je bila druga, itd. I/Zbijanje pločevink s teniško žogo/ Kolikor pločevink je ekipa zbila, toliko jih je dobila v dar. Sodelovali so vsi tekmovalci, ki so streljali eno minuto. Rezultati tekmovanja; 2/Zbijanje pločevinke z gasilsko brentačo/V najkrajšem času je bilo potrebno izbiti pločevinko s podstavka. 3/Štafeta/V tej igri so se prepotili predvsem mo- ški, saj so morali v teku prenašati ženske, najprej štuparamo, nato v samokolnici in na koncu z desko. 4/Ličkanje koruze/Ekipi je bilo na voljo dve minuti časa. Merila se je količina oličkane koruze. 5/Molža vode/ Molža vode se je izvajala iz plastične posode. Pomolsti je bilo potrebno vso vodo. Hleviše Hlevni vrh Lavrovec Račeva Vrh 1 igra 5 2 1 4 2 2 igra ■ 3 2 4 1 5 3 igra 5 i 3 4 2 4 igra 1 2 4 5 3 5 igra 2 1 5 3 4 Ko so bile preštete točke posameznih iger se je izkazalo, da sta na drugem mestu ekipi Vrha in Hleviš. Zato je bila potrebna še ena igra za določitev drugega mesta. Tako sta morali ekipi Hleviš in Vrha voziti slalom s samokolnico in vedrom, ki je bil na nji. Spretnejši so bili tekmovalci Hleviš. Končni vrstni red; 1.Hlevni vrh/22točk, 2.Hleviše/14točk, 3. Vrh sv. Treh kraljev/14točk, 4.Račeva in Lavrovec/13točk. Vzporedno je potekalo tekmovanje v ugibanju višine mortadele. Za sto tolarjev si povedal kako visoko je mortadela, kot si predvideval. Izid meritve je bil izredno presenetljiv, saj je bila mortadela na višini točno petih metrov. Tako so točno napovedali kar štirje gledalci, ki so si morali mortadelo nato razdeliti. Kljub meglenemu vremenu je prireditev v celoti uspela. 1 franko ČCIIK 2 franko ČCIIK 5 Rafko KRYlflfl franko ČCIIK 5 Ko^ja ČCUK 6 franko ČCIIK 7 Katja ČCUK 8 franko ČCIIK Sl ra n A - J Otroci pišejo IVako spečeni palačinke ( Mojo KOC,O VSI. k) Vsak petek spečem palačinke. Najprej si umijem roke in si jih temeljito obrišem. Nato stečem v shrambo po ponev. Iz omare vzamem moko, sladkor in mleko. Iz hladilnika vzamem dve jajci, ki'jjH nato ubijem v manjšo posodo. Lupine odvržem v posodo za smeti V posodo vlijem mleko in stresem sladkor. Iz predala vzamem električni mešalec Vse skupaj premešam in počasi dodajam moko Ko se masa zgosti^ mešalec pospravim. Na štedilnik položim ponev in v njo izlijem maso. Od začetka se palačinke pečejo počasi, potem pa zmeraj hitreje. Ko se palačinka po eni strani zapeče, jo obrnem na drugo. Spečem približno pet do deset palačink. Ko so pečene, jih namažem z marmelado. Dober tek! Moja vas Moja vas je majhna in se imenuje Hlevni Vrh. Ima hribčke in doline. Naša hiša stoji ob gozdu, na majhnem hribčku. Imamo tudi cerkev sv. Miklavža. Na drugi strani vasi pa je lepo jezero Če je dovolj vode, se poleti kopajo^ pozimi pa drsajo. Ljudje se ukvarjajo s kmetijstvom. Mladi vaščani hodijo tudi v tovarne. Otroci hodimo v šolo na Vrh Sv. treh kraljev. Vas je dobila ime po tem, ker je bilo v davnih časih tu veliko hlevov. Zdaj pa pripravljamo cesto za asfaltiranje. Veselim se trenutka, ko bo tudi mimo naše hiše asfalt. / Vesna MIVŠEK / .Moja vas se imenuje Lavrovec in ima petindvajset domačij. Ljudje se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom, ostali pa hodijo v službo. Imamo visok hrib, ki meri 886 metrov. Z vrha hriba imamo lep razgled na Kamniške in Julijske Alpe. Proti južni strani pa zagledamo notranjsko gričevje. V daljavi kraljuje mogočni primorski vršac Snežnik. Proti zahodu pa se razprostira Trnovski gozd. Na vrhu Lavrovca imamo tudi mlako, ki tudi v največii suši ne usahne / Blaž JELOVČAN / Moja vas so Hleviše in je zelo hribovita. Z enega hriba vidiš drugega. Hiš v vasi je zelo malo in zemljo obdeluje malo kmetov. Gozda preveč ne izsekavamo, čeprav imamo več gozda kot travnikov. Kot vemo je svet popolnoma onesnažen. Zato moramo prispevati vsi, da se bo svet premaknil na prejšnje stanje. / Gregor NOVAK / Moja vas se imenuje Vrh Sv. treh kraljev in se mi zdi zelo lepa. Z Vrha vidiš daleč naokoli. V vasi imamo cerkev, šolo in planinsko kočo. V planinsko kočo pride veliko ljudi. Odprta pa je v soboto in nedeljo. V vasi je veliko kmetov, saj imajo skoraj vsi kakšno žival v hlevu. Imamo tudi trgovino, ki je odprta v sredo, petek in nedeljo V šoli imamo krajevno knjižnico V vasi je tudi gasilski dom, ki je bil obnovljen leta 1992. / Brigita GABROVŠEK / Kako sem preživel počotnice v Bohinju ( Novak GREGOR ) Nekega nedeljskega jutra nas kaplan Jože Čuk preseneti z novico, da gremo 25. julija v Bohinj. Zelo sem se veselil tega dne. Vožja je bila zelo dolga Takoj ko smo prispeli, nas je kaplan razporedil po sobah. Nato smo šli k maši. Po večerji smo se odpravili na nogometno igrišče. Zmagala je naša ekipa z rezultatom 6:5 Naslednjega dne smo šli zjutraj na Vogar. Vrnili smo se v času kosila. Tega dne smo se šli tudi kopat. Obiskali smo tudi slap Savico. Polni doživetij smo komaj čakali, da doma povemo vse dogodivščine, saj smo na počitnicah tudi kakšno zagodli. Sedanja župnija je ustanovljena 1.1789 od cesarja Jožefa II, kakor več drugih na Kranjskem, zato je njen patron verski zaklad. Preje je bila združena z žirovsko župnjijo. Še do leta 1878 so imeli žirovski gospodje pravico do majhne bire tu, morali so pa ob shodih, kakor je dan sv. Treh Kraljev, na Belo nedeljo in na Mali Šmaren, pomagati pri božji službi, Od tistega časa pa je popolnoma samo-Zstojna župnjija, pr-eje le vikarjat ali loj-kanija. Shodi so precej veliki, zlasti o Mali maši pride veliko ljudstva iz daljnih krajev, zato sta takrat dve maši. Sejmi so se opustili, dasi so še pisani; Ko bo cesta bližje speljana upajo jih zopet oživiti, kar bi tudi cerkveni blagajni, ki je jako slaba, nekoliko pomagalo. Pred sto leti je ’stala na Hlevišah, na Špehu, 5. še ena cerkvica, posvečena sv. Katarini, zakaj se je opustila in poderla ni znano. Ljudje pripovedujejo,da je v starih časih stalo po račevski dolini do Hlevnega vrha jezero in da so se gospodje iz Javorja, ker je bilo še preje krščanstvo, vozili v čolnih, ko so prišli maševat k sv. Nikolaju. Ta cerkvica je baje starejša, ko župna na Vrhu. Nemogoče ne bi bilo, ker je tu mnogo studencev, svet nekaj proč od Dobračeve , kjer sta soseda Žirovski hrib in hribovje Stare Oselice, zelo ozek in morda pred več stoletji bil združen, da se voda ni mogla odtekati, ter si je Sovra šele v teku časa prehod pridobila. Bili so preje baje tu veliki gozdi, ter so z veliko težavo vozili v Logatec velikanske boje za jarbole, dobili pa tudi veliko denarja, ki je večinoma ostal v krčmah, ki je bila skoraj v vsaki hiši, sedaj pa le dve in še ti precej prazni. Tudi se pripo-veduje, da so vojaški begunci hodili skrivat se v gozde. Eden se je bil skril pa v "Matjaževe kamre", ki so poleg Sovre, med Vrhom in Zavratcem, t.j. podzemeljske jame. Ko so ga več časa oblegali, rešil se je tako, da je šel po navpični strmini, dasi je nad 20m visoka, se je zaobljubil, da rešen gre na sv. Goro se Mariji zahvalit, kar se je tudi zgodilo Turki so tudi neki silili na Vrh, kjer so pričakovali veliko zakladov, ko so slišali ljudsko govorico, da sv Trije Kralji na zlatu sede. Pa konjem so kopita začela vdirati v zemljo in niso mogli naprej, morali so se vrniti, češ da "Svetec” ne pusti gori. Pred več leti je baje na dan 6. avgusta strašanska toča bila tu. Šla sedemkrat na dan, debela ko kurja jajca. Ljudje so napravili obljubo, ta dan praznovati v odvrnenje hude ure, pa so baje kmalu na to pozabili. Ko pa je pred kakimi 40. leti zopet ravno na dan grozno klestila, spomnili so se one obljube, in sedaj ta dan praznujejo. Tudi imajo še več drugih dni in posebnih urokov za praznik. O svetinjah, da so se svetniki obiskovali ponoči, se tudi pripoveduje, kakor tudi o raznih zakladih, ki so baje v vrhovskem hribu. Pri račevskem je-zeru je en Lučenčan en tak zaklad izkopal. Potres I. 1895 od 14.-15. aprila je tudi tu napravil nekaj škode na poslopjih. Stolp pri cerkvi je nekoliko odstopil in se nagnil stran od cerkve. Več je trpela stara mežnija, zato so imeli ljudje na izbiro, ali novo mežnjijo in staro župnjišče popraviti ali novo župnjišče in stara mežnjija. Odločili so se za poslednje. Župna cerkev na Vrhu Cerkev sv. Treh Kraljev stoji na hribu Vrh 886 m. nadmorske višine. Prvotno so jo baje nameravali postaviti nekoliko do 200 m strani proti jugo-vzhodi, na gričku pri “Jermejčevi" bajti - toda vsa priprava, kamenje in drugo, kar so podnevi nanesli skup - je ponoči izginilo in se preselilo na višji sedanji grič, iz česa so ljudje spoznali, da je volja božja in sv. Treh Kraljev, da se jim na sedanjem mestu postavi svetišče. Kedaj se je to vršilo viri ne povedo V prezbiteriju je na oboku številka 1698, kar menda znači, da so onega leta cerkev postavili, vsaj v sedanji obliki. Lahko pa se misli, da je na tem mestu stala že preje kaka manjša cerkvica, ali vsaj kapelica, katero so to leto povečali in s stolpom zvezali. Zelo star bakrorez, ki se sedaj nahaja v škofijskem muzeju ima cerkev na Vrhu že skoraj v sedanji obliki. Dolga je s stolpom vred 25,5m in široka 9,5m. Stolp je visok 29.5m. Ko je 1.1789 postala župna cerkev,' hotela je vlada baje nov stolp napraviti, zaradi silne buije iz samega rezanega kamna, pa ljudje so v oblastnosti rekli komisarju, da ga lahko sami iz pšenične moke postavijo. Bili so pač boljši časi! Cerkev ima tri lepe kamnite oltarje iz černega in pisanega marmorja, katere je vlada prodala za 6000 K. Bili so preje v samostanu Kartuzijanov v Bistri ( med Vrhniko in Borovnico, sedaj graščina Gale ), delani mojstersko, blez v Benetkah. Na velkem oltarju so trije grbi, baje neke tirolske grofovske rodovine. Mogoče je bil v Bistri opat. Lepa sta zlasti na vrhu dva kerubina in pa relief sv. Treh Kraljev. Tudi stranska, Marije Roženvenske in sv. Jožefa, sta lepa iz černega in pisanega marmorja. Njih vrednost se sedaj ceni do 60000K., podobi Marije Roženvenske in sv. Jožefa sta iz kraškega belega marmorja in že sedanjega časa delo g. Šubica. Obok v ladji je priprost in precej prenizek. Na cerkvenem podstrešju je zid zunanji višji, iz česar bi se sklepalo, da je prvotno obok bil višje postavljev - pozneje znižan, kar napravi neugoden vtis v prišleca in stavbo kazi. Pokrita je cerkev, kakor tudi stolp s skodlami iz hrastovega lesa. Na koru so stare orgle, ki niso več za rabo - od kedaj ni znano. V stolpu so trije zvonovi še dobri. Prvi tehta 1100kg delo Šamana v Ljubljani, srednji 800kg - vlil ga je Jožef Reiss v imenu dedičev Samane in mali 400kg od Gašperja Franckija iz 1.1725, srednji 1.1821 in veliki I. 1789. Na južni strani je prizidana mala zakristija, ki je v zadnjem času povzdignena za eno nadstropje. Glavnice ima le 36.64 K., drugih dohodkov pa le z nedeljske puščice, škrinjce in troje darovanj ob shodih. Zemljišča nima. Tlak je iz navadne apnene mavte, klopi so nove. Cerkev je jako vlažna, baje najbolj na Kranjskem, zato se tudi hitro pridi kar je notri. Ima tudi en lep srebern kelih iz Velesovga; kako je sem prišel ni znano. Ima strelovod in uro, kar se že tako razume. Križev pot je star in slab. V presbiteriju sta slikana na steklo v oknjih sv. Ciril in Metod, ker pa sta si okna nasprotna cerkvene lepote ne povišata. Stala sta blizu 700 K. Bandera in nebo sta stara, že obrabljena, tudi druge obleke je le za silo. Spovednica je popravljena in še dobra za rabo. Božji grob je priprost - pa zadostuje. Služba božja se opravlja ob ne-deljah in praznikih ob 10. uri, od Male Maše do Binkošti ob 6. zjutraj, ostale nedelje popoldne ob 2. uri. Sv. maša vsak dan. 2, up njišče Staro župnjišče na zahodni strani od župne cerkve. Sedaj je mežnjija in v njej tudi soba za šolski pouk. Ker je bilo premajhno, zato je bil kakih deset let za novo. Ko ljudje niso hoteli prednjika ubogati, je zaradi tega župnjijo popustil. Ko jih je pozneje prevzvišeni knez in škof ljubljanski g. Jakob M. , poznejši kardinal in nadškof v Gorici, na to opomnil, ko so prišli za duhovna prosit - so obljubili to sto-riti, da le dobe duhovna. Ko pride se-danji - so bili bolj pripravni - le en par jih je še ustavljalo - pa brez uspeha. Novo - sedanje stoji proti jugozahodu, kakih 30m od cerkve in ima prizidan majhen hlev. Stane v denarju 1200 K. in tlako so delali. Vlada - patron je dala petinko 200 K. prispevka, drugo farani. Začelo se je 1.1897 in do-končalo I. 1898. Posebno in hvalno sta se zanimala za zidavo posestnik Janez Žust iz Hleviš 1 ( Hlevišar ) in Groga Jereb iz Žirovskega vrha 19 ( Mataje ). ... Zidano je večinoma iz kamenja, le malo je opeke in nekaj cementa. Zidarski mojster je bil Jožef Kacin iz Jagerš in od tam tudi drugi zidarji, ki so prav vestno delali. Krito je s plehom. Svet se je kupil od Janeza Sedej ( Brence ) za 300 K. Leta 1898 meseca oktobra 17. nav. po Binkoštih je preč. g. dekan iz Idrije g. Mihael Cirko slovesno blagoslovil novo župnjišče ter pri tej priliki pohvalil farane za trud in stroške kakor tudi za poslopje, češ da je najlepše v njegovi dekaniji. Mfetnija Stara mežnija je stala blizu stolpa na južni strani, na prostoru med cerkvijo in novim župnjiščem. Zidana je bila baje šele pred 100 leti, pa jako slabo, nekaj jo je še potres 1.1895 pokvaril, tako da ni bila več za rabo. Preje prvotna mežnjija je stala blizu Petriča. Ker je bila predaleč od cerkve in župnjišča, daje bilo gospoda strah, postavili so jo h cerkvi. Sedaj je mežnija staro župnjišče. V njej je tudi ena soba odločena za šolski pouk, ki se vrši od februarja do Božiča, če vremenske okoliščine dovoljujejo. Pozimi se tudi ob četrtkih in nedeljah vrši ponavljalni pouk. Poučuje duhoven, dasi že silijo na novo šolo in posvetnega učitelja. Obiskuje vsakdanj šolo 70 do 90 otrok, ob četrtkih 15 do 20 ( 12-14 I. ) ob nedeljah 20 do 30 ( 14-17 1.) učencev. Cerkvenik in organist obenem ima zelo pičle prihodke. Poleg stanovanja ima še biro in štalne prispevke, ki pa je oboje komaj 300 do 400 K. ter eno njivco poleg mežnjije in malo košenine, da mora še prikupiti, če hoče eno kravo rediti. Pokopališče Staro je bilo okrog cerkve in zelo majhno. Treba je bilo že na šest let prekopavati. Zaradi skalnatega sveta se je komaj za en meter globoka jama napravila. Bilo je obzidano. G. Ivan Nemanjič je dal prestaviti, dasi so ljudje precej godrnjali, sedaj so pa že pozabi'i in pravijo, da je tako lepše. Med cerkvijo in starim župnjiščem je bil grič še za dva metra višji, tako da se ni videlo iz župnjišča v cerkev. L. 1891 so na tlaki grič posekali, jarek, kjer je bila Jerebova njivca so kupili in zasuli in tako dobili prostor za novo pokopališče. Spodaj so napravili škarpo in mrtvašnico in nekaj prostora blagoslovili ter začeli pokopavati. Leta 1898 se je ves prostor ogradil z zidom in I. 1899 ob priliki vizitacije je prečastiti g. knez o. škof Anton Bonaventura Jeglič slovesno blagoslovil. Vzidana je tudi majhna kapela Da hovniki na Vrhu; 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. za pokopališki križ. Leta 1903 napravila se zidu cementna streha. Stari zid se je podrl, le na južni strani se ga je pustilo in tudi s cementno streho zavaraovalo. Obsega 500 m2. Posestvo Posestva je malo pri cerkvi. Ena njiva pri Petriču, ena pod potjo in ena pri mežniji. Ko se je za novo župnjišče kupil svet, ostal je majhen košček na večerni strani in se prenaredil v njivco. Ravno tako se je zapuščeni prostor med cerkvijo in Petričom, kjer so bile same stezice in se je skalovje videlo, obdelalo v vrt. Ko so kopali za novo župnjišče, vozili so boljšo zemljo tja, šoder pa na pot, ki se je za pol metra povišala. Spodnji del se je obdelal za njivo in naredila ob poti škarpa, zgornji se je nasadil z drevesci in okoli ( 65 ). Za mejo se je nasadil trn in drugo. Jamo, kjer so kamen lomili se je zasula, z zemljo zasula za košenino. Bira je dokaj majhna, pa še te nekateri ne obrajtajo, drugi pa krčijo in trgajo kolikor mogoče. Pšenice pride 20 do 23 mernikov, ovsa 20 do 25 mernikov, ajde 3 do 4 mernike; treba je živež kupovati. Dajo še nekaj sena in drv, pa le še ta dobri: Redi se komaj ena krava in par svinj, pa še se mora kupovati stelja ali praprot in drva za kurjavo. Paše ni nič. Dobro bi bilo kaj prenarediti. Drugič med drugim tudi podružnična cerkev sv. Nikolaja v Hlevncm vrhu. 'FORCEN I. 1789- 1794 K). Jožef KOS 1 ja DEMŠAR 1.1794- 1795 11. Jakob BELEC 1 n GODEC 1.1795- 1805 12. Jožef PODOBNIK I ej SKOČIR 1. 1805 - 1806 13. Jožef SCHWINGER x 1 n RŽEN I. 1806-1807 14. Jožef BELAR 1 n TRPIN 1.1808-1812 15. Ivan NEMANJIČ 1 ;ij MUHA 1.1814-1816 16. Jožef GREGORIČ x.\ 1 VRČIČ 1. 1816 - 1819 17. Janez MIKLAVČIČ xx\l j ČEBAŠEK 1.1819-1826 1826-1831 -1837 -1843 -1888-1891 -1895 -1905- 1831 1837 1843 1886 1889 1895 1905 1921 prvi tu pokopani župnik ( 29.03.1886) doma iz Ambrusa, "Suhokranjčan", odšel za benejicijata v St.Vid pri Brdu (moravska dekanija ) doma iz Škofje Loke, odšel 25.02.1921 v Cleveland pastirova t k ondotim Slovencem X XX XXX Italijani kot s Slovenci, ki živijo v Italiji. V tem času sem res prejel veliko lepega, tako izkušenj kot tudi prijateljstev, včasih pa je bilo tudi težko, saj je bilo kar naporno, toda tudi iz tega sem se (včasih še več) veliko naučil. Zadnje pol leta pa sem bil v Rimu na Vatikanskem radiu, kjer pa se mi je svet še bolj odprl in sem spoznal res veliko stvari. Vendar se po teh sedmih letih pravi študij šele začenja (pa ne, ker bi bil študij najpomembnejši, ampak ker lahko veliko pomaga, da človek lahko stori več dobrega - če je seveda na pravem temelju). Čakajo me še tri leta osnovnega študija teologije, kar bom opravljal v Insbrucku v Avstriji (to pomeni, da.sem se to poletje učil nemščino...), nato pa še vsaj dve leti kakega bolj specializiranega študija (za kar pa še ne vem, kaj bo...). Med tem (verjetno čez 4 leta, vendar še m' čisto gotovo) pa bom posvečen v duhovnika in tako prišel do nove maše, ki pa bo spet nov začetek.... In kaj bo potem? Vse je odvisno od tega, kaj se bo do takrat še zgodilo. Pa ne mislite, da "pokorščina" pomeni, da te kar nekam pošljejo, brez da bi te kaj vprašali. Kolikor je mogoče, se vedno upošteva želje vsakega, poleg tega pa tudi sposobnosti in potrebe, pa ne le v Sloveniji, ampak tudi širše (jezuiti smo povezani po vsem svetu in sodelujemo, kar pomeni, da bi se lahko zgodilo tudi, da bom lahko deloval tudi kje drugje in bom v Slovenijo prihajal - vsaj za nekaj let - samo na počitnice, tako kot sedaj domov). Zadnjo besedo ima (potem, ko se pogovorimo) seveda predstojnik. Ker pa smo med seboj prijatelji, lahko za- * upamo, da nam želi dobro, pa četudi je kaka stvar težja - drugače bi pa lahko ostali tudi doma.... Tudi uboštvo se včasih narobe razume. Ne gre zato, da bi morali hoditi bosi in raztrgani. Pomembno je to, da imamo večje stvari skupne (avto, ...) ter da res vsak uporablja to, kar potrebuje, in da se zna (iz solidarnosti do drugih) tudi čemu, kar ni nujno, odpovedati. To pa ima smisel seveda le takrat, ko to storim svobodno, iz ljubezni do Boga in do ljudi. In zakaj sploh vse to? Ker sem začutil in spoznal, da me ima Nekdo rad in bi na to rad odgovoril in pomagal še drugim (predvsems tem, da jih imam rad), da bi to spoznali in občutili in zaživeli v prijateljstvu, v medsebojnih odnosih, ki (kot verujem) presegajo zgolj zemeljsko življenje in nam s tem dajejo že okušati večnost. Na mnoga izzivalna vprašanja pa odgovarjam: "Kdor more, naj razume." To je samo bleda podoba tega, kar sem živel ta leta in kar je naša, jezuitska pot priprave, zato mogoče ni bilo vse razumljivo in si je težko predstavljati (velika težava danes je tudi ta, kaj kdo razume pod določenimi izrazi, kot so "imeti ' rad", "ljubezen", "uboštvo", zato se ni treba "obešati" na posamezne izraze in si delati napačnih predstav). Upam, da vam bom še kaj napisal in se tudi kaj srečal z vami. Lep pozdrav vsem! Rad se spominjam na vas in na domače kraje! Ž'luS'D 0i bnavijamo cerkev sv. Treh kraljev Na mnogih hribih v Sloveniji stojijo cerkve, cerkvice, kapele. Na Vrhu stoji cerkev sv. Treh kraljev, po kateri ima ime tudi kraj. Kmalu bo najmanj 300 let ( leta 1998 ) od postavitve cerkve. Že 204 let pa je cerkev tudi župnijsko središče kraja. Ta zavidljiva starost in neugodni vremenski vplivi ( močan veter, dež, hud mraz...) terja od faranov stalno vzdrževanje. Posegi za ohranitev božjega bivališča pa tudi velikega kulturnega spomenika (dragoceni kamniti oltarji...) so periodično zahtevnejši in dražji. Pred nami je čas, ko moramo cerkev spet temeljito obnoviti, če hočemo ohraniti njeno neprecenljivo vrednost. To pa zahteva veliko dela, potrpežljivosti in nenazadnje tudi denarja. Na začetku leta smo se dokončno odločili, da gremo v obnovo. Sestavili smo Gospodarski svet. Gospodarski svet ima iz vsake vasi svojega predstavnika; Ivan MIVŠEK za Hleviše, Rado KOGOVŠEK za Hlevni Vrh, Tine JESENKO za Lavrovec, Slavko MOHORIČ za Račevo, Marko ŽUST za Vrh Sv. treh kraljev, Tone KOGOVŠEK za Žirovski Vrh in g.župnik Janez ŠILAR. Gospodarski svet odloča o fazah obnove in aktivno pomaga g.župniku in ključarjema (Tone KOGOVŠEK, Marko ŽUST) pri realizaciji posameznih del. Pri vsaki večji obnovi mora sodelovati arhitekt. Izbrali smo g. Franca KVATERNIKA,d.i.a. iz Vrhnike. Ta si je cerkev prvič ogledal jeseni 1992, ponovni ogled pa je bil opravljen pomladi letošnjega leta. Na osnovi teh dveh ogledov je napisal naslednje poročilo: Pri ponovnem ogledu (prvi je bil v jeseni leta 1992 s kanonikom g. R. Lešnikom in g. arh. F. Kvaternikom) z g.arh. F. Kvaternikom ter ključarjema smo se dokončno odločili, da začnemo z obnovitvenimi deli, ki pa po natančnem ogledu niso tako majhni in bo obnova trajala več let in z velikimi materialnimi stroški. Ker je cerkev, še posebno kamniti oltarji, bogata kulturna dediščina, jo želimo kvalitetno obnoviti po fazah, kakor nam bodo dopuščala sredstva, vsaj za 300-to obletnico. Dogovorjena so bila nasledita dela: 1/Zaradi vlage, posebno na severni strani, je potrebno narediti prezračevalni kanal kjer je mogoče. Na južni steni, ki je od vlage manj ogrožena, le ta ne bo mogoč, ker so zidovi direktno na skali. Na takih mestih bo potrebno poiskati drugačno rešitev. 2/Vse strešne odtoke bo potrebno speljati v peskolove in od tam vsaj 5m od zidu v brežino. 3/Obnoviti in sanirati bo potrebno streho, še posebej ob naslonitvi strehe ladje na zvonik, kjer je videti močno zamakanje, tako da je omet močno propadel, pa tudi konstrukcijsko sc že vidijo razpoke med steno in zvonikom. 4/Dogovorjeno je tudi bilo, da se do višine kolikor je poškodovan notranji omet, le ta odstrani in pusti vsaj eno leto sušenju in šele nato je močno ponovno ometavati pod pogojem, da zunanji prezračevalni kanal deluje. 5/Odločitev ali se kor ustrezno poveča ali ne, se bomo še dogovoriti. 6/Vsaj prezbiterij, če ne cela ladja, naj bi se na novo tlakovala z ustreznim tlakovcem ali marmorjem ( barok ). 7/Klopi (pod njimi je jenštrlc) naj ne bodo potisnjene k zidu, možen naj bo vsaj minimalen prehod. 8/Ureditev prezbiterija z versus populum pride na vrsto nazadnje. Obhajilna miza je zelo lepa in se jo prestavi ob steno pri glavnem oltarju. 9/Zavese (žamet) v presbiteriju naj se odstranijo (tudi zaradi zidu). 10/Križev pot (nekvaliteten) je možno razporediti drugače, predvsem pa naj se izprazni presbiterij. 11/Vsi trije oltarji, ki so kamniti in zelo kvalitetni (menda pripeljani iz Bistre), naj se renovirajo oz. spolirajo. . 12/V stranskih dveh oltarjih naj se zamenjajo novejše slike (barvni reliefi) Srca Jezusovega in Marijinega s prvotnima kipoma sv. Marije in sv. Jožefa. 13/Beljenje cerkve bo tudi potrebno, polikromacija bo približno enaka (vendar po predložitvi vzorcev na mestu samem). 14/Fasada je delno še dobra, delno pa po kosih ometana s cementom (ali močno podaljšano) malto, delno pa je povsem uničena. Ugotavlja se, naj bi v končni fazi odbili ves omet in ga nanesli povsem na novo z izbranim ometom, ki ga ni potrebno beliti. Zapis arhitekta g.Kvaternika omenja faze, ki se nanašajo na arhitekturo cerkve. Omenim naj še nekaj ostalih del, ki so tudi nujno potrebne za temeljito obnovo naše cerkve. Obnova električne napeljave, ki je močno načeta zaradi delovanja strele. Tudi mesta osvetlitve cerkve se bodo po načrtih arhitekta spremenila. Mehanske orgle na koru so tudi potrebne temeljite obnove (če jih je sploh mogoče obnoviti?). Orgle naj bi se urejale hkrati s preurejanjem (povečanjem) kora. Na obeh vhodih v cerkev je potrebno postaviti vetrolove, ki bi obvarovala vhodne prostore pred udari dežja (lopo zakristija). Obnova zvonov v stolpu. Zvonovi so novejši (1.1929), zato jih je potrebno le obrniti in obnoviti vležajenje in udarna kladiva. Obnova klopi. Klopi so zelo lepe in iz dobre hrastovine. Potrebno je obnoviti tlak pod klopmi in klečalnike. V teku obnove pa se bodo pokazale še mnoge druge podrobnosti. Z deli smo pričeli zgodaj pomladi (konec aprila). Od predvidene obnove se je letos zgradil prezračevalni kanal in s tem odtoki za vodo. V cerkvi se je odstranil slab omet ob straneh. Na prehodu med zvonikom in ladjo smo dodali pločevino, ki preprečuje vdor vode v cerkev. Zabetonirali smo vhodno ploščad v cerkev, ki jo je sedaj potrebno le še obložiti z ustreznim tlakovcem. Obnoviti smo kapelico pri Petrču, ki na obiskovalce naredi prvi vtis pri obisku Vrha. Obnovili smo opaž pri priključku dvorane župnjišča. Prav sedaj v jeseni pa smo se lotili obnavljati električno napeljavo. Omenil sem , da bo v času obnove treba tudi marsikaj potrpeti. V času večjih gradbenih del bodo maše morale biti v cerkvi v Hlevnem Vrhu, velikokrat bo cerkev imela kaj klavern izgled, toda veliko vas je že obnavljalo kakšno staro poslopje in veste, kakšno je tako delo. V cerkvi bo tudi veliko stvari na novo postavljenih, Pozabljenim /Simon Gregorčič / Vseh mrtvih dan! Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nezdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in - tvoj, nocoj se usul je roj močan, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan! Bledo trepeče nad grobovi tisoč svetil, in križ.e, kamne vrh gomil jesenski venčajo cvetovi -vseh mrtvih dan! Kjer dragi spe jim po pokopi, kleče, solze živečih tro[>i, oh, dušo tre jim žal in bol; pod zemljo pol, na nebu pot nocoj jim je srce: na grob lijo grenke solze. r nebo gorke prošnje! predelanih, kar pomeni, da se bo tudi končni videz notranjščine precej razlikoval od videza, ki je bil pred obnovo. Ko sem opisal dela, ki so bila opravljena in se še izvajajo letos, sem uporabljal besedico smo. Beseda smo vsebuje vse, ki ‘’so prišli pomagat, ki so skrbeli za hrano, ki so darovali les ali kaj drugega, ki so s svojimi napravami opravili delo za cerkev in tudi vse, ki so v dnevih, koje bil kak domač na Vrhu, morali sami opraviti dela. doma na kmetiji. Torej lahko rečemo, da pri obnovi sodeluje vsa župnija. Gradbeni odbor upa, da bo tako tudi prihodnja leta, ko bodo pred nami dela, ki ne bodo potrebovala samo delavcev, ampak predvsem denar. Plačilo za Vaše delo bo obnovljena cerkev in dobra dela, ki imajo svojo ceno in vrednost pri Bogu. Da pa čas ne bi izbrisal vsega, kar bo v cerkev vloženenega v letih obnove, se piše kronika obnove. V njej bodo zapisane faze obnove cerkve, prostovoljne ure faranov, materialni darovi za obnovo in vse kar bo spremljalo obnovo. Tako bo ostal tudi zgodovinski zapis obnove. HTarho ÉSST O, le klečite, le molite, po nepozabnih vam solzite, da bode grob od solz rosan, saj jutri bo vseh mrtvih dan, vseh mrtvih dan! Solzite, molite!... In jaz? Ko misli vsukedo na svoje, koga, koga pa srce moje spominja se tačas? Vas, zabijeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste venčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli. O, če nikdo nocoj se vas ne spomni, pozabiI ni vas pevec skromni in pa - nebo! Moški Atletika - Svetovni rekordi na prostem 100m Carl Lewis ZDA 9,86s 200m Pietro Mennea ITA 19,72s 400m Harry Butch-Reynolds ZDA 43,29s 800m Sebastian Coe GBR 1:41,73s 1500m Noureddine Morceli ALZ 3:28,86s 1 milja Noureddine Morceli ALZ 3:44,39s 3000m Moses Kiptanui KEN 7:28,96s 5000m Said Aouita MAR 12:58,39s 10000m Yobes Ondieki KEN 26:58,38s 11 Om ovire Colin Jakson GBR 12,91s 400m ovire Kevin Young ZDA 46,78s 3000m zapreke Moses Kiptanui KEN 8:02,08s štafeta 4x1 OOm ZDA 37,40s štafeta 4x400m ZDA 2:54,29s maraton (42,193m) Densimo ETI 2:06:50,00s 20km hoja Canto MEH 1:18:40,00s 50 k m hoja Weigel NDR 3:38:17,00s višina Javier Sotomayor KUB 2,45m ■ palica Sergej Bubka UKR 6,13m daljava Mike Powell ZDA 8,95m troskok William Banks ZDA 17,97m krogla Randy Barnes ZDA 23,12m disk Jürgen Schult NDR 74,08m kopje Jan Zelezny ČEŠ 95,66m kladivo Jurij Sedih RUS 86,74m deseteroboj Dan O'Brein ZDA 891 točk Zenske 100m Florence Griffith ZDA 10,49s 200m Florence Griffith ZDA 21,34s 400m Marita Koch NDR 47,60s 800m Jarmila Kratošvilova ČEŠ 1:53,28s 1500m Yunxia Qu KIT 3:50,46s 1 milja Paula Ivan ROM 4:15,61 s 3000m Junxia Wang KIT 8:06,13s 5000m Ingrid Christiansen NOR 14:37,33s 10000m Junxia Wang KIT 29:31,78s 100m ovire Jordanka Donkova BOL 12,21s 400m ovire Sally Gunnel GBR 52,74s štafeta 4x100m NDR 41,37s štafeta 4x400m SZ 3:15,17s maraton Ingrid Christiansen NOR 2:21:06 00s 10km hoja Nadezda Rjaskina SZ 41:56,21s višina Štefka Kostadinova BOL 2,09m daljava Galina Ćistjakova SZ 7,52m troskok Ana Birjukova RUS 15,09m krogla Natalija Lisovskaja SZ 22,63m disk Reinsch NDR 76,80m kopje Petra Felke NDR 80,OOm sedemeroboj Jackie Joyner-Kersee ZDA 7291 točk Vpisane so države, za katere je atlet (-inja) tekmoval (-a) oo postavitvi rekorda. Rekorde, je zbral Franko ČFLIH «k JP «ir ^ eliko je korakov, da prehodiš pot; Tudi KS ima svojo Pred vsakim načrtom, pred vsako potjo si zadajamo cilje. Težji, če so načrti, daljša če je pot, več je potrebno naporov, več je korakov do cilja. Podobno, kot si načrtuje človek, posameznik svojo pot do ciljev in jih skuša s čim manj korakov doseči, tudi skupaj od družine do države iščemo poti, ki nas v današnjem krutem svetu vse bolj prepričujejo, da se le z veliko zagnanostjo, voljo, delom in tudi pregnanostjo prebijaš naprej, vse ostalo pa je le korakanje na mestu in zaostajanje za ostalimi. Med vsemi temi potmi, koraki in cilji je prav, da tudi našo krajevno skupnost s svojimi pogledi, delom in načrti, najdemo med tistimi, ki ne korakamo na mestu. Glavna vodila, ki nas vodijo na pot razmišljanja, da ta trditev drži je kontinuiteta dela in doseženih ciljev, katerih režiserjev ne bi navajal, saj smo vsi, vsaj upam, realni kritiki dogodkov, pomembno pa je dejstvo, da smo v zadnjih letih s svojimi akcijami združevali veliko sredstev, katerih večji de! je v večini primerov prihajal izven krajevne skupnosti in občine. Zelje, potrebe in možnosti sem s svojimi videnji, ki so institucionalno prenešene preko sveta KS tudi v srednjeročni plan, že predstavil v prejšnji številki našega časopisa, zato bi bil to le oris realiziranega v tem času z vizijo nadaljevanja. Sredstva za redno vzdrževanje krajevnih cest so v letošnjem letu na nominalni višini lanskih, saj se sistemski viri na nivoju občine niso uspeli povišati. Glede na čuden letni režim padavin smo že v naprej načrtovali večjo por a bo sredstev v t; i namen v jesenskem času . Vse formalnosti v /vezi s tem področjem ima mo v svetu KS razdeljene na ta način. d a izvoljeni čim ni sveta iz posameznih VI isi pokrivajo SV' oje področje. Omenim n; ilj st ;, tla smo v j Ttipr avi na zimsko obdobje, rt :/im zimskega vzt: Ir/, e v an ja pa v tej sezoni ne nameravamo bistveno spreminjati, le da bomo posameznikom v dveh tranšah če bo potrebno v čim večji meri izplačali pluženje krajevnih poti. (Izvzete so glavne ceste.) Cestna povezava z občinskim središčem je naš skupni cilj in tudi sredstva samoprispevka, ki jih zbiramo so zaveza, da se potegujemo za dokončanje. Ker vemo do kje s temi sredstvi sežemo, smo se odločili za dodatno zbiranje sredstev. Iz stanja na žiro računu krajevne skupnosti in preteka plačilnih rokov je razvidno, da je dodatni delež plačalo približno 65% zavezancev, vse ostale pa v imenu tistih, ki so prispevek poravnali lepo prosim, da se kot sokrajani oz. lastniki nepremičnin v naši KS izenačite z ostalimi oz. poravnate svoj znesek. Občina je v primeru, s katerim ste že bili obveščeni pripravljena primakniti velikanski delež k tej investiciji, kar je razvidno tudi iz del, ki so že v teku. Težko bo izpeljati akcijo do asfaltacije že v letošnjem letu, saj je skoraj dva meseca prihajalo do vpliva višje sile - vremena. Velika pridobitev v tem letu je tudi nov 20 kV daljnovod Vrh - Hlevni vrh z novo transformatorsko postajo in obnovljenim nizkonapetostnim omrežjem. Nič posebnega se ni zgodilo na področju telefonije. Akcije, ki jih načrtuje P7T so se zamaknile za eno leto in tako optimistični programi, kažejo rešitev te problematike v letu 1995-19%. Reševanje votlooskrbe je bil posebno pereč problem v dolgem sušnem obdobju. Podatki o navozili vode in škodi se zbirajo oz. so zbrani, ključ za povrnitev škode pa je - če je. V rokah države oz . vlade. ( ilji kraj a so na tem področju tesno povezani z občinsko blaga ijno, ki imi i tudi za te n; amene. določene sistemske * \ /ire, k i pa se ZI i rudi določenih odločitev, ki i niso odvisne Si uno od občine ni iso moela zbr ati. Pred časom smo uveljavili tudi pravilnik o pokopališkem redu. Prav v tem času borno pobirali letno grobarino, odločili pa smo se za sistem plačevanja z položnicami. Kljub temu menim, da smo lahko tudi na tem področju optimisti, le, da bo delež posameznikov zelo velik. aktivnosti, ki so kraj promovirala in ga napravila bolj znanega. Omenili velja športno srečanje z republiškimi parlamentarci, veselice, tekmovanja, priprave klubov in ostalih prireditev. Za spomenik povojnim žrtvam oz. žrtvam komunizma postavljen s strani svojcev smo na svetu KS sklenili, da se grobarina ne zaračunava. Kratek opis prehojenih korakov je le dokaz, da smo na poti in če strnete ter povežete dogajanja in plane še ostalih subjektov dogajanja v krajevni skupnosti, menim, da je prehojeno že veliko korakov, opravljenih precej poti in doseženih tudi nekaj ciljev. Vsekakor je bil kraj živ in predstavljen raznim kategorijam ljudi preko celega leta. Krajevna skupnost -in društva v kraju so poskrbela za Dodatno objavljen dopis krajanov Spoštovani! V letu 1991 smo se v KS Vrh na referendumu odločili, da s samoprispevkom od svojih dohodkov zberemo del sredstev za izpeljavo zastavljene akcije. Glede na dejstvo, da smo izglasovali samoprispevek, smo kljub temu natančno vedeli, da na ta način ne bomo v petih letih zbrali več kot tretjino sredstev potrebnih za dela na tej relaciji, pa je naša akcija dobila primemo politično težo. Tako smo že v lanskem letu posodobili dobro polovico ceste na območju KS Vrh, preostali del do Rovt pa je tudi velik zalogaj, ki je hkrati tudi pridobitev za našo KS. Glede na potrebe in akcije iz prejšnih let, ko smo poleg samoprispevka ob izvedbi akcij še dodatno prispevali in sodelovali na delovnih akcijah, je preko izvršnega sveta občine Logatec svet KS predlagal gradbenemu odboru, da pripravi akcijo dodatnega zbiranja sredstev. Pogoj za nadaljevanje akcije v letu 1993 je zagotovitev cca 2 milijona tolarjev s strani KS Vrh. V tem primeru bo preostali del ceste med Hlevnim vrhom in Pilom rekonstruiran in asfaltiran še v letošnjem letu. Izhodišča finančnega plana financiranja z strani KS Vrh v letu 1993 so naslednja: 1. Redni samoprispevek 500.000,00 2. Sredstva KS (iz rednih dotacij) 250.000,00 3. Sredstva iz dodatnega zbiranja 1.250.000,00 Prikazana sredstva so le del potrebnih, saj je vrednost investicije do dokončanja še cca 10 milijonov tolarjev. Del sredstev bo zbranih iz drugih virov proračuna občine, za del sredstev pa bi pri izvajalcih vzeli ugoden kredit za 1 oz. 2 leti. SKUPAJ 2.000.000,00 Iz navedenega sledi, da bi bile prispevne stopnje v KS naslednje: l.a) Hlevni vrh - hiše ob cesti 1500 DEM (4 plačali v letu 1992) b) Hlevni vrh + zgornji del Hleviš - delavci c) Hlevni vrh + zgornji del Hleviš - upokojenci d) Hlevni vrh + zgornji del Hleviš - lastniki kmetij stalno živeči v KS e) Hlevni vrh + zgornji del Hleviš - lastniki nepremičnin, ki ne živijo stalno v KS 2. Ostali del KS (del Hleviš, Lavrovec, Vrh) a) delavci b) upokojenci c) lastniki kmetij, ki živijo v KS d) lastniki kmetij in nepremičnin, ki ne živijo v KS 3. Obrtniki - nosilci dejavnosti 150 DEM 100 DEM 200 DEM 200 DEM 90 DEM 70 DEM 150 DEM KM) DEM 200 DEM Glede na navedene postavke bo potrebno ljudi tudi informirati o načinu izračuna. Vse informacije v vezi dopisa bosta dajala Marjan Mivšek in Rafko Krvina. Predvidevamo, da bo odziv na akcijo pozitiven, saj s tem nastanejo pogoji, da pred iztekom samoprispevka naredimo še kakšen odsek ceste. Plačilo navedenih zneskov bo z položnicami, katerih zneski bodo šli v olajšavo pri dohodnini, za izjemne primere pa bomo lahko odobrili tudi obročno plačilo. Za posameznike, ki se slučajno ne bodo hoteli odzvati v tej akciji ima krajevna skupnost možnost, da znesek, ki bo bistveno večji, od zavezanca dobi ob drugi priliki, saj je svet KS sprejel sklep, da je k vsakemu dovoljenju za gradnjo in podobno potrebno predhodno pridobiti soglasje KS. Lep pozdrav v upanju, da bo akcija stekla tako, kot smo jo zastavili. Predsednik sveta KS Valentin Jesenko, l.r. Predsednik GO Marjan Mivšek^ lx_ P.S. Dodatno objavljen dopis v primeru, da ga niste dobili. Dostavljen je bil v dneh med 18. in 22.8.1993. Anekdote Napoleon I. Bonaparte ( 1769-1821 ) je bil rojen v Ajacciu, umrl pa je na otoku Sv. Helena, kamor so ga pregnali Angleži, potem ko so ga porazili pri Waterlooju. Ko je bil Napoleon e mlad častnik v francoski armadi, je z nekim ruskim častnikom precej vroče razpravljal o zaslugah obeh armad. "Govori kar hoče je rekel Rus, "toda priznati mora , da se mi, Rusi, borimo za slavo, va a armada pa samo za denar. "Prav ima ," je pritrdil Napoleon, "vsaka armada se bori za tisto, česar nima. Slavni madžarski skladatelj Franz Liszt (1811-1886) je imel koncert v nekem podeželskem kraju. Kljub temu, da je bila prireditev pravočasno najavljena, je bilo poslu alcev samo deset. Ko je Liszt to videl, jih je povabil s seboj v hotel. Nima pomena, da igram prazni dvorani, " je rekel. " Svoj program vam bom raje zaigral tu. Navzoči so vabilo radi sprejeli. Liszt ni samo igral, ampak je goste tudi postregel. Ko so v mestecu izvedeli za ta dogodek, je eden od me čanov prosil Liszta, naj koncert ponovi. Liszt je privolil. Tokrat je bila dvorana nabito polna. Ko je odigral tri svoje skladbe, se je Liszt priklonil in zapustil razočarano publiko, ki je pričakovala bogato večerjo. Domi ljav in vrh tega neizobražen mladenič je imel priložnost govoriti s Kantom, velikim nem kim Filozofom ( 1724-1804 ). Ko je o tem pripovedoval prijateljem, je dejal o Kantu: " Vsi trdijo, da je genij, z menoj pa je govoril samo o najobičajnej ih vsakdanjih rečeh. " Ravno v tem dokazuje Kant svojo razumnost, " je pripomnil eden od navzočih, " vedno je na ravni poslu alca. " Humor Črnogorec pride k Bosancu na strokovno izpopolnjevanje v obiranju sliv. Nekaj dni gleda, kao delo poteka, nato povzame svoje izku nje;"Tudi pri nas obiramo slive podobno, kot jih pri vas. Tudi pri nas položimo pod drevesa odeje, da slive padajo nanje, samo pri nas ne tresemo dreves, ampak čakamo da potegne veter in da slive same popadajo na odejo." "Kaj pa če veter ne potegne", vpra a Bosanec. Črnogorec skomigne z rameni in reče: "E, potem je pa slaba letina." Gost se pritožuje natakarju:"Tale naravni zrezek je čisto neužiten!" "Zamenjal vam ga bom za dunajskega." "Hja, ampak zrezek sem že načel." Nič zato, saj imamo tudi dunajske, ki so že načeti. "Natakar, prosim zobotrebec!" "Oprostite, zaseden je." Mož in žena se pogovarjata o posmrtnem življenju. Žena praviVTam gori se bova spet srečala." Mož jo zavme:"Samo tega ne, raj i takoj prestopim v kak no drugo vero." AFORIZMI Aforizem je blisk strele iz glave na glavo. Ko ubijajo bolhe, prelivajo svojo kri. Lisici so najbolj všeč gluhoneme kokoši. Da lahko tuliš z volkovi, potrebuješ mikrofon. V močvirju je bog - krokodil. Ne soli pameti tistemu, ki je nima. DOPOLNITE PREGQUORE 1. Ako slepec slepca vodi, ----- — - —. 2. K— - - — -------- z----, v situ vodo prenaša. 3. Če bi nevoščljivost gorela, bi — — — —. 4. Pri --- ------ je pol lenobe. 3. D--- I.....—, ji ne manjka čebel. 6. Boj se tistega, k- — -------. 7. Kakor se koscem streže, t— — -.......... 8. ---- za pot in ----- za nasvet ne sprašuj. 9. Lahko je s tujo roko — --------. 10. Nevesta bogata je r— ——. UGANKE / Poveži vprašanja z odgovori! / Kaj je najtežje s sebe otresti? Kje voda toliko velja kot vino? Kdo tolče brez roke? Kje vino najbolj diši? Ovca v goveji koži. Katera žena je imela očeta za moža? Na postelji ležim, nikoli ne zaspim. Česa žena nima. mož pa še preveč? Več ko jih ima. lažji je. Katere ovce več pojedo, bele ali črne? Zamotana zžodba Žele. Na ustih. Noga v čevlju. Bolezen. Bete. ker jih je več. Sir. lukenj. Brado. Kladivo. V gostilni. Blazina. Neki mož je stal kot priča pred sodnikom. Začelo se je zasliševanje. Najprej osebni podatki. Kdo je vaš oče ? " Moj sin “ Kako ? In kdo je vaš sin ? " Svak mojega očeta. " Kaj takega ! In kdo je vaša mati '? " Sestra mojega sina. " Kako? Vaša mati je -? " Sestra mojega brata. “ Poslušajte, zaradi nespodobnega vedenja vas bom kaznoval. Ne uganjajte šal pred sodiščem. Povejte torej, kdo je vaš oče ? Pravnuk moje žene. " Kaj pa pravzaprav mislite? Kdo pa ste pravzaprav? Sam svoj stari oče. " To je bilo sodniku le preveč. Obsodil je pričo na občutno kazen. Ko pa mu je priča položaj pojasnila, je kazen seveda preklical. Kakšna je bila prav za prav zadeva ? PREGOVORI J. padeta oba v jamo, 2. Kdor sc na tujo pomoč zanaša, 3. ne bito potrebno drv, 4. vsakem uboštvu, 5. Dokler Upa cveti, 6. ki rad prisega, 7. tako jim kosa reže, 8. Slepca ... bedaka, 9. kače loviti, 10. rada rogata ZAMOTANA ZGODBA Priča se /e oženil z vdovo, ki /e imela odraslo pastorko. Oče preče sc je nato oženil s to pastorko. Iz obeh zakonov se je rodil po en sin. 'S ZmT i \A 4 n Vf 7a 'H 'a 'V e i 0 ? o M £ % "? 0 s T O 12 I T A L l 'k 14 15 o 16 17 O O 18 19 O O 20o 21 22 O O 23 24 25 26 27 o 28 29 30 31 O 32 33 34 35 36 O O 37 38 O 39 40 41 42 *3 O 44 45 46 O 47 T? O 49 o 50 51 o 52 53 5* 55 O 56 O 57 58 59 60 o 61 o 62 63 64 65 O 66 67 68 ‘h - 70 71 G 72 73 74 75 76 VODORAVNO: 1/mama od moje mame (dve besedi)/, 10/vclik polotok v južni Grčiji/, 11/dnevi vzdržanosti mesa/, 12/pripadnik Italikov/, 13/v stari Grčiji poleg Aten najpomembnejše mesto/, 16/glavno mesto Bolgarije/, 17/rnongolski vladarski naslov/, !8/začelnici pesnika Menarta/, 20/dnevni metulj z očesci/, 21/kraj na Notranjskem/. 23/pokrajina v Saudski Arabiji/. 26/dcbakl, polomija/, 28/tckmec/, 30/država v severni Afriki, ki ji predseduje Gadafi/, 32/pivski vzklik/, 35/gora v Škofjeloškem pogorju ()562m)/, 37/velika veža/, 38/grški bog ljubezni/, 39/gojitelj jabolk/, 42/pomota/, 44/ctektronka s tremi elektrodami/, 45/nadlcžni plevel, ščir/, 47/kajenje/, 48/prv'i urednik Dnevnika (Andrej), 49/dcsni pritok Volge v Rusiji/, 50/starozavezni kralj/, 51/reka na Peloponezu/. 52/zaničljiv izraz za prebivalca Srbije/, 54/okrajšava za company/, 56/naelektrcn delec atoma/, 57/okrajšava za prepis/, 59/okvara/, bl/lesen drog za povezovanje sena/, 62/začetek besede optometer/, 65/avtomobilska oznaka Leskovca/, 66/prva ženska/, bS/domnevnc sledi, ki jih v možganih puščajo vtisi, spomini/, 70/največja oddaljenost Sonca od Zemlje/, 72/največje mesto v Pakistanu/, 73/cvetni prah/, 74/več besed, združenih v celoto/, 75/prizorišče v cirkusu/, 76/glavno mesto Bangladeša/ NAVPIČNO: 1/pretep, ravs, kreg/. 2/šolska naloga, kontrolka/, 3/gorovjc v notranjosti Azije/, 4/grška črka/, 5/sveti bik v starem Egiptu/, 6/poanta, srž misli/, //ponavljanje besed/, S/slovenskt geograf(Anton)/, 9/največja celina/, ll/opažna plošča iz smrekovih ali jelovih letvic/. 13/polovica besede karbon/, 14/otep slame/, 15/razstavna plošča/. 19/igra, ki je bila na Vrhu odigrana 1981 leta/, 22/biciklist/, 24/sijaj, žar/, 25/domače žensko ime (Ivica)/, 27/tip hitrih ruskih letal/, 29/ob Sredozemlju vrtna rastlina, fajgelj/, 31/naš najlxrljSi alpski smučar (dve besedi)/, 33/hlod, ril/, 34/žcnsko ime/, 35/vrsta murna, ki objeda korenine/, 36/dcl turbine/, 37/drugače, z drugim imenom/, 38/veliko finsko jezero/, 40/druga in enaindvajseta črka/, 4 l/močan veter, tornado/, 43/zmeda/, 46/športni park v Mariboru/, 53/srednješolsko spričevalo/, 55/zvezna država v ZDA/, 57/cnonadstropna postelja/,’ 58/spravitcv/, 59/druščina/, bO/divji merjasec/, 63/otroška oddaja (Radovedni ...)/, 64/znanje/, 67/nauk, znanost/, 69/pcrje na repi/, 7IA'zklik na bikoborbi/ Za lažje reševanje je nekoj črk že vpisanih na pravo mesto. Pravilne rešitve pošljite na naslov ŠKD Vrh, Vrh 19, 61373 Rovte do konca leta 1993. Izžrebali bomo tri nagrade / L3000SIT, 2.2000SIT, 3.1 OOOSIT /.