km«, »vlavu U> obrtnih nai bodo ti »rodu vodilih <
3X
n
)>n*|* ..«.4 »>-#.10 Naročnino; la celo tet« 0<n io — ta e®i lota 1»'— ta tnot«wnt*» ra eolo *te Oln *9"-*t>f,vrtu pe tlrltu *>!» ms/a m vpt mnitur «a| *o (jrilotl tnsmlio a »a-J»v»r. - Helranklrana ofema ae »e >|>reieina|e.
V»a.«do Vkuro, »a« aadove ><ro)cga dela 1»
ntarMlvoeU I
HaKopIsl ie ne n* «aio. — fteia In teži »e v L|uhl|J ,J - Uredništvo In uprava le v Ljubljani v Kolodvorski uliai it. I. - Telet«« ntor. It. 1904. — Hatim Ml peitm hranllmel »t. 14.194.
Naše kulturelo clon
Pričeli so se dolgi jesenski in zimski večeri, ko ljudje ne vedo, kaj bi počeli s svojim časom. Pravega dela ni več, ker je za letos končano, in ljudje se motijo le še z malimi vsakdanjimi opravki, navadno kar samo še okrog doma. Prav radi pa zahajajo drug k drugemu v vas na prijazen pomenek z pečjo. Tako je vsaj enkrat bilo in je v mnogih krajih še danes.
Nova doba pa je marsikatero ljubo staro navado spremenila. Ljudje se po zimi res še vedno shajajo, ker poleti nimajo dosti časa, da se pogovore, toda ne več za domačo pečjo. Domačo peč je že v mnogih krajih izpodrinil »Društveni dom« ali pa »Prosvetni dom« ali sploh kakšno družabno zbirališče, kjer ne najdejo ljudje le potrebno jim razvedrilo, ampak tudi pouk in izobrazbo. Tega domača peč navadno ni dajala in zato je važnost raznih »domov« za narodno izobrazbo neprecenljive vrednosti. Seveda mora biti tak »dom« primerno urejen, da daje in nudi ljudem to, kar ljudje res potrebujejo in za kar so dostopni.
V društvenih domovih imajo ljudje na razpolago predvsem časopise in knjige. Ni pa vseeno, kakšne knjige in časopisi so prikladni zlasti za ljudi na deželi, ki imajo vse drugačne duševne potrebe kakor mestni svet Toda o tem poglavju našega kulturnega življenja bomo še pri priložnosti kaj več povedali. Danes se hočemo na kratko dotakniti drugega poglavja, in to so poljudna predavanja, ki so še važnejša kakor knjige, kajti mi vsi vemo, da govorjena, živa beseda vse drugače vpliva na ljudi kakor po mrtva črka. Poleg tega pa ima predavatelj še možnost, da takoj ljudem še posebej pojasni to, kar ta ali oni ni razumel.
Pri izbiri predavanj pa je treba posebno paziti na snov, o kateri hoče predavatelj go-
Razrastki kulture segajo v prve početke prazgodovinske dobe, tja do lovskega življenja, ko je še človek nemoteno užival plodove iz naročja bogate prirode, zaupajoč izredni telesni moči svojih jeklenih mišic. Delo in lastnina v našem smislu sta mu bila popolnoma tuja.
Dolga stoletja so prešla, preden se je izučil krotiti koristne živali, uživati njih meso in se oblačiti v njihovo kožo. Najprej je zbudil pozornost v njem kamen, ki se ga je poslužil v boju za samoohrano. Zato pravi zgodovina tej dobi novokamena doba. Za tem se je jel posluževati rogovine, kosti, kovin (bakra, brona, železa). Odtod označba bronasta, železna doba. Izkopanine iz te dobe pričajo, da je bil takratni človek dovolj okreten in praktičen in je imel že razvite nekatere čute, n. pr. čut za lepoto.
Menda je bil iz živalskega rodu pes prvi, ki si ga je človek izbral za svojega zvestega tovariša, spremljevalca in čuvarja njegovih čred.
voriti. Pač je treba upoštevati dejstvo, da ni vse za vsakogar. Kmet živi namreč čisto svojo lastno duševno življenje, ki je v najtesnejši zvezi z naravo. Za zgolj »duševne« stvari imajo ljudje na deželi sicer tudi razumevanje, ampak znatno manj. Na drugi strani pa vemo, da je ravno študij narave ali naravoslovje danes najtrdnejša podlaga vsega našega kulturnega življenja. Zato priporočamo vsem, ki jim je ljudska izobrazba na srcu, naj goje v prvi vrsti predavanja iz naravoslovja.
Gledati pa je treba na to, da ta predavanja niso »preučena«. Kdor svojo stvar res zna, jo zna običajno tudi tako povedati in razložiti, da je tudi drugim razumljiva. Koliko važnosti bi bila za kmete n. pr. predavanja o notranjem ustroju živalskega telesa! Ali pa poljudna predavanja iz kemije, ki igra v našem življenju tako silno važno vlogo! Ali pa o prehrani in našem zdravju.
Kmet pa ne živi isam, ampak živi skupaj z drugimi ljudmi, t. j. v človeški družbi, ki je razdeljena na stotine poklicev in stanov. Kaj ve kmet o teh? Ali ve kaj o važnosti svojega stanu med drugimi stanovi? To se pravi, da mora kmet vedeti tudi mnogo o človeški družbi : o njenem ustroju — in koliko zanimivega in lepega se da tu povedati.
Manj prikladna pa so za deželo »učena« predavanja o zvezdoslovju, potem potopisi in podobne pripovedke. Take stvari so pač zabavne, niso pa obenem kdo ve kaj koristne. Tako predavanje človek posluša, pa ga tudi hitro pozabi, ker ni v tesni zvezi z njegovim lastnim življenjem.
Zato pa se je treba pri izbiri snovi za ljudska predavanja ravnati po načelu: Za kmečko ljudstvo mora biti na razpolago le najboljše!
Kjer so pastirji pristali, so razpostavili svoje šatore. Ko so radi pomanjkanja paše ali kakega drugega vzroka potovali dalje, jih je vselej vodil najstarejši in najenergičnejši mož.
Čim bolj so se čete (gruče, krdela) množile, tem bolj pogosto je bilo preseljevanje. Skrb za obstanek je čete večkrat pognal v medsebojni boj. Telesna sila in orožje sta odločali na tej začetni kulturni stopnji. Iz poražene čete so izšli vojni vjetniki —sužnji ali delavci, dočim so bili zmagovalci »svobodni«, na »osebnih pravicah in dolžnostih«.
Zakonov — pozitivnih namreč, kakor jih imamo danes — ni bilo, edina telesna jakost je delila pravico. Kar se mu je na poti upiralo ali je spoznal za nevarno, je človek brez usmiljenja pogazil.
V boju za obstanek — v delu — je moral premagovati vedno večje ovire, in prej ali slej bi bil podlegel, če bi se ne bilo vzporedno z rastočimi potrebami vžigalo v njem vedno večje duševno obzorje. Njegov duh (ra-
zum) je postajal njegov vedno boljši in zanesljivejši vodnik in gospodar neposredne okolice.
A takrat je že bil človek na stalnih tleh, preorazil se je v poljedelca. Šele tako je pričelo pravo kulturno življenje. Delavec s stalnim sedežem in z doslednim obdelovanjem zemlje je šele položil prve kamenčke kulturnemu razmahu. (Saj je končno beseda »kultura« iz latinskega »collere« = obdelovati (delati, gojiti).
Azija je zibelka človeške omike. —
Ko je še bila Evropa kot nekako mrtvo ognjišče, je na azijskeh tleh že kipelo kulturno življenje in se prelivalo iz kraja v kraj, iz naroda v narod. Tedanji njeni narodi se niso več zadovoljili, kar jim je nudila zemlja sama od sebe, marveč so njihove pridne roke že posegale v prirodo in si usužnjevale njene sile.
Tako je lice prirode dobilo pečat prvega zemskega dela ali prve kmečke kulture.
Naj si malo ogledamo te prve kmečke narode!
Med prvi in najstarejši kulturen narod štejemo Kitajce. Dasi so ti v očeh Evropca nekako manjvredno ljudstvo, vendar ne moremo zanikati, da bi ne bila njegova zgodovina nudila precej snovi k našemu kulturnemu razmahu. Dočim je kitajska kultura že davno izžarela, niso za človeštvo brezplodni izžareli njeni izsledki. Zelo veliko je n. pr. vprašanje, če bi se razkošna moderna evropska dama oblačila danes v drago svilo, če bi ne bil kitajski poljedelec že pred 4000 leti (par tisoč let pred Kr. r.) gojil sviloprejk! Ravno tako nas je Kitajska opozorila na pridelovanje poljskih kultur, n. pr. riža, čajevca, pomaranč, banan in drugo.
Skozi tisočletja in do najnovejših časov je ta narod živel svoje posebno naravno — preprosto življenje in delal le po starih izkustvih ter v strogo začrtanih družabnih mejah. A njegova zemlja priča, da so poljedelstvo pridnost in razumnost neločljivi činitelji. Danes, ko razpolagamo s tako dovršeno tehniko, bi gotovo premišljali, preden bi se lotili s tako orjaškim delom, kakor je n. pr. takozvani cesarski prekop med rekama Hoan-go in Jantsekiang in glavnim mestom Pekingom. Prekop je dolg 1500 km, to je V28 (ena osemindvajsetinka) ravnikove dolžine, širok 70—100 m in globok 10—22 m.
Ta poljedelski narod kmetuje že nad 6000 let in se je ohranil do danes. Če se nam kljub svojemu številu — saj šteje 400 milijonov ljudi ali skoraj Vi vsega prebivalstva zemlje — zdi pritlikav, je vzrok pomanjkanje civilizacije. Zapad je navajen na kulturno kompliciranost.
Zaostalost tega naroda v civilizačnem oziru je v vzročni zvezi z njegovim načinom življenja. Neposreden stik z zemljo in tesna združitev z naravo izklešeta človeka (narod) svoje vrste in mu dasta posebno kulturno lice. Človek, ki tako prisluškuje utripom prirode in se podredi njenim umerjenim ukazom, kaj lahko presliši in prezre, kar valovi okrog njega. V naravni preprostosti ni prožnosti modernega človeka, ki si tako usvajn novo-' tanje.
Najstarejši kmečki narodi.
Kitajski narod je obtičal na oni že davno doseženi kulturni stopnji, ki je svoječasno zadoščala. Že od davnine je rodovitna zemlja krila njegove sicer skromne potrebe. Več ni zahteval. V tem bo bržčas vzrok, da se ni tamkaj razvila industrija v našem smislu. Tudi so lahko nadomeščali stroj milijoni pridnih in izurjenih rok, ki so znale tako spretno in po ceni izdelovati razno blago. Njihovi stroji so bili njihove roke, ki vendar nikoli ne sečejo v socijalnem življenju tako strašnih ran, kakor sicer tako koristni stroj, ko se nahaja v zasebni lastnini.
Cujemo o stradanju kitajskega naroda. Kaj pa je za evropskim velemestnim sijajem in v peklenskih, dasi mogoče higijensko urejenih fabriških kiklopih, torej v jedru civilizacije? Bedal Krivda pa ne pade na narod, pač pa na njegove notranje in zunanje sovražnike.
A o kitajskem poljedelskem narodu je vse dotlej, dokler se ni med njega vrinila civilizacija, tičalo jako dobro, celo najboljše
jedro, ki gotovo odtehta naš materijalni napredek. Njegovo domače in državno življenje je imelo svoje korenine v rodbinskih domovih, kjer je bilo najtesneje vzajemno življenje.
To je razbito in tla se majejo. Kitajski kmečki sinovi morajo kot kuli (delavci) po svetu, kjer s svojo skromnostjo tekmujejo z drugim delavstvom. To je škoda na račun bolj kulturnega delavstva, ki ima istočasno tudi večje potrebe v telesnem in duševenem življenju.
A ravno ta resnica nas vodi v drugo spoznanje, ki ni za kulturnega belokožca posebno laskava in sicer:
Ni dovolj, da kapitalistični mogotci sesajo telesne moči nemaniča — delavca; vzgojili so v njem tako velike potrebe, ki jih oni nočejo in po svojem ustroju niti ne morejo kriti. Bridkost je še večja. Končno pa je težko reči, kaj je boljše: naše privzgojene pokvečene strasti, ali pa ona skromnost, ki se je v visoki civilizaciji že davno razbila.
Naša velika napaka.
Nam vsem je znana svetopisemska zgodba o zgubljenem sinu, ki je dolgo let trosil in zapravljal domače premoženje tja v en dan, dokler ni zabredel v lakoto in v pomanjkanja Hudi časi, ki so> nastopili zanj, so ga pa izmodrili in spametovali, da je »šel v se«, kakor pravi sv. pismo, in se skesan vrnil k svojemu očetu.
Ta lepa dogodba nam pove, da je spoznavanje samega sebe glavna stvar za človeka, ki hoče napredovati. Spoznavati pa sebe ne moremo brez odkritosrčnosti in brez kritike. Kdor nima korajže, da bi vsaj samemu sebi priznal, da je zagrešil to ali to, ta ne bo prišel nikdar in nikjer naprej. To pa ne velja le za posamezne osebe, ampak velja tudi za cele skupine ljudi in za cele narode.
Kakor vidimo in vemo vsi, je med nami za nas vse potrebne odkritosti in spoznavanja samega sebe silno malo ali pa nič. Pri nas se je silno razpasla grda in včasih zelo usodna napaka, da silno radi tajimo in. prikrivamo, kar se nam ne zdi prav. Tajimo pa svoje grehe in prikrivamo si svoje napake pod najrazličnejšimi pretvezami in z vsemi mogočimi izgovori.
Vzemimo primer iz navadnega življenja. V enem ali drugem kraju se dogodi nekaj, kar ni prav, magari kakšen zločin. Na tem
zločinu pa je morebiti udeležen nekdo, čegar rodovina uživa jako dobro ime ali pa ima sicer velik ugled in upliv. Kaj poskušamo takrat? Praksa nam pravi, da poskušajo ljudje v takih slučajih zločin vsaj zelo omiliti, če ga že ne morejo prikriti! In zakaj? Zato, ker pravijo, »da ne bo trpel ugled tega ali tega človeka« — kakor da bi bila čast reveža kaj drugačna ali manjša, kakor čast bogataševa... Kdor ima količkaj razvito vest, se zaveda, da tako ravnanje ni pravilno, ker se baš na ta način ruši zavest, da mora veljati enaka pra,-vica za vse I
Mi vemo, kako so pred leti pokale pri nas razne tvrdke in celo mogočni denarni zavodi. Vemo tudi še, zakaj in odkod in kako je vse to prišlo. A kaj se je zgodilo? Mi smo vtaknili lepo svoje glave v pesek kakor ptič noj, češ če nič ne vidimo ali nočemo videti mi, tudi drugi ne bodo videli. In dalje smo rekli, da si takih stvari ne smemo pripovedovati in še manj kritizirati, češ če bomo tako delali, bo »trpelo vse naše gospodarstvo ogromno škodo« — kakor da ne bi bilo bolje tatu vlo-viti in zapreti, kakor pa da puščamo, da lahko še naprej krade ...
V dobi pred vojno in po vojni smo mi veliko grešili in napravili smo mnogo napak, vedno pa smo si vse svoje napake in grehe
Padec letala.
V bližini glavnega avstralskega mesta se je zrušilo letalo na tla in se zarilo s prednjim koncem v zemljo. K sreči je ostal pilot nepoškodovan. — Naša slika kaže letalo, ko je priletelo na zemljo.
skrbno tajili, namesto da bi si jih kar lepo priznavali in se iz lastnih napak in grehov nekaj naučili za bodočnost. To zaitajevanje in ta strah pred odločno kritiko samega sebe pa je naša največja napaka.
Veliko zborovanje hrvaških kmetov v Zagrebu.
»Seljački Glas«, ki ga izdaja tudi sloven-kim kmetom znani Karlo Kovačevič, (nastopil je med drugim tudi na kmečki prireditvi na Krškem polju), je objavil v prvi svoji no-vemberski številki sledeče:
»Zrno do zrna pogača — pravi naš narod — in kamen do kamna palača. Tako lahko rečemo tudi mi kmetje glede našega dela od februarja t. 1. dalje pa do danes. Nekaj nas se je našlo, da utiramo nova pota do velikega cilja. Naš krog se je počasi siril. Potem je sledila naša veličastna deputacija do Nj. Vel. kralja meseca aprila. Kasneje smo delovali doma, kakor je to razvidno iz našega lista. Sedaj pa je po mnenju naših najožjih sotrudnikov in široke kmečke javnosti prišel čas, da napravimo korak naprej. Po malih sestankih doma prihaja na vrsto naš veliki sestanek v Zagrebu. Že letos so se zbrali banovinski svetovalci na progi (v Zagrebu) in so sklenili, da je treba še to zimo sklicati veliko kmečko zborovanje v Zagrebu. Za to misel so se izrekli vsi banovinski svetovalci, samo glede dneva zborovanja si niso bili edini. Zato so izbrali poseben odbor, ki se je pečal in se še peča z organizacijo tega zborovanja, ki naj bi bilo parada mladih hrvaških sil, ki hočejo našo močno Jugoslavijo. Kakor mi pišejo in pripovedujejo prijatelji, je sedaj, po celi vrsti malih sestankov na kmetih, že prišel čas, da mislimo na veliko kmečko zborovanje v Zagrebu in baš s tem člankom hočemo opozoriti vse naše prijatelje na kmetih in v mestih — mi smo vsi eno — da je zares | prišel čas za našo manifestacijo v Zagrebu. Zborovanje naj bi se vršilo dne 8. decembra, na praznik Marije Brezmadežne. Toda, če bomo videli, da do tega časa ni mogoče končati priprav za to naše veliko zborovanje, bomo zborovanje pač odgodili, toda ne za dolgo, ampak samo za toliko časa, da bo vse lepo končano, da se bo z božjo pomočjo slišal naš glas iz našega belega Zagreba. Torej, dragi prijatelji, sedaj je prišel čas, da napravimo korak naprej v našem velikem delu za sreč nejšo bodočnost našega kmečkega ljudstva, naše domovine in naše velike in močne državne zajednice Jugoslavije. Staknite torej glave in premišljujte o vsem in se pripravljajte na veliki pohod v Zagreb, da pokažemo po našem podrobnem delu, koliko nas je, in da pred vsem svetom pokažemo znake svoje zastave, znake našega kmečkega poštenja, našega širokega slovanstva, našega iskrenega hrvatstva, ker vse nas opaja v velikem jugoslovanstvu.
Na to veliko narodno zborovanje bodo prišli vsi prijatelji naši brez razlike na njiho-hovo prejšnjo strankarsko pripadnost in brez razlike glede vere, in priti smejo vsi kmetje in meščani, ki gledajo v naši Jugoslaviji edino jamstvo za kulturni in gospodarski napredek Srbov, Hrvatov in Slovencev.
To sem napisal, da veste, da neumorno in pošteno delamo, in pa zato, da bodo pravočasno obveščeni vsi naši prijatelji.
Vse podrobnosti kakor tudi točni dan zborovanja itd. bomo objavili v » Seljačkem Glasu« in v ostalih časopisih.
Le krepko naprej!
Karla Kovačevič.«
Vsak zaveden kmet je naročnik KMETIJSKE MATICE.
os. Lav. par |jese^c k ustanovitvi prosvetnih zadrug.
Vi žene in <
dali ste se že udeležili
RADIO
nagradne naloge za 50.000 dinarjev?

Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje!
Konferenca mednarodnega agrarnega biroja.
0 veliki organizaciji raznih kmečkih (agrarnih) strank v raznih evropskih državah smo v našem listu že večkrat poročali. Središče te velike organizacije pa je »Mednarodni agrarni biro« v Pragi. Pod okriljem te centralne organizacije se večkrat sestanejo zastopniki kmečkih strank v raznih državah, da se pogovore o stvareh, ki se tičejo vseh kmetov.
Na letošnje zborovanje so prišli zastopniki kmečkih strank iz Avstrije, Nemčije, Grške, Latiške, Francije, Holandske, Švice, Bolgarske, Litve, Estonske in Finske.
Zborovanje je otvoril bivši češki minister dr. Hodža, ki je opozoril, da je bilo spočetka mnogo odpora proti sodelovanju vseh kmečkih strank v Evropi, toda danes, ko so napetosti v trgovski politiki raznih držav vedno večje, je tudi odgovornost kmečkih strank vedno večja, da se te razlike izglade in izravnajo. Agrarna kriza je zastopnike agrarnih držav prisilila, da se vsedejo za mizo na skupna posvetovanja.
Danes pa ne poznamo le agrarne pro-dukcje, ampak poznamo tudi agrarne produ-cente, to je kmete. Za človeštvo niso vele-pomembni le kmečki pridelki, ampak še več so vredne tiste moralne sile, ki jih daje kmet, ki obdeluje zemljo s svojo zvestobo in s svojo potrpežljivostjo in vztrajnostjo za pomirjenje Evrope.
Toda teh moralnih sil ne dajejo danes svetu le kmetje na evropskem severu, ampak tudi kmetje srednje Evrope, ki so prav do konca svetovne vojne trpeli pod neverjetnim političnim in socijalnim sistemom. Osvobojeni kmet Srednje Evrope se danes pridružuje svojim tovarišem na severu in na zapadu v delu za napredek človeštva.
Kriza kmetijstva je pomemben klic na vse kmete! Celo tam, kjer so kmetje še trdoglavi in še ne uvidevajo potrebe enotnega nastopa in sodelovanja — celo tam sili gospodarska kriza kmete na gospodarsko solidarnost.«
Nato so sledila posamezna podrobna po-ročla o stanju kmetijstva in kmetov v posameznih državah.
Vsi poljedelci pozdravljamo si posebnim zadoščenjem ukrep jugoslovanske;vlade, na podlagi katerega se je izdelal oz. odobril pravilnik prosvetnih poljedelskih zadrug.
Posebno vzradoščeni pa bodo kmetje severne in južne Srbije, ki so to že zdavnaj želeli, kar sem slišal iz ust njih samih. — Često sem se namreč razgovarjal s srbskimi kmeti ter jim pripovedoval o našem kmetu in o iz-koriščevanju zemlje, o gnojenju itd. in ob takih prilikah so zgoraj omenjene želje izražali.
Ker sem opazil, da se Srbi — v krajih, kjer bi mogla ajda odlično uspeti — za isto ne zanimajo, sem priporočal poedincem, da naj zasejejo po žitu svoje njive z ajdo, ker jim bo to povečalo dohodke vzlic krizi, ki je hudo pritiskala. Ali vse zaman, hoteli so prej videti — in potem šele sejati. Vsled tega so stale njive po izvršeni žetvi žita neizkoriščene, a obseg teh n jiv gre v tisoče in tisoče km2--.
Seljaki, tako se namreč kmetje doli nazi-vajo (sok) je vas, po našem torej vaščani) so torej v razgovoru vedno poudarjali, da bi radi posejali po žitu ajdo, repo in drugo, ali kakor sem gori omenil, zaželeli so si, da bi kdo prišel, jih poučeval, jim pokazal, jim Šel
na roko in evo! — sedaj jim bo njihova želja izpolnjena. —• — Bil je skrajen čas, da se je s tem priteklo seljaku na pomoč.
Poleg dejstva, da se v severni Srbiji prav malo — rekel bi — skoro nič ne pečajo z ajdo, a z drugimi jesenskimi setvami v zelo malem obsegu, — dasi je podnebje jako ugodno za nje^ — pride v poštev še drugo dejstvo, namreč da naši bratje ma jugu zelo malo gno-je, a umetno gnojilo jim je v praksi docela nepoznano, razen redkih izjem. Ker je pa zemlja doli izredno rodovitna, ibi kmetje z upotrebo umetnih gnojil svojo žetev znatno povečalh (Pripomniti moram, da se prednje in sfledeče vrste največ nanašajo na bivšo Po-žarevačko oblast, kjer sem dalje časa bival, pa tudi na b. Timočko oblst in v gotovi meri tudi na b. Šumadijsko oblasi).
V Okolici Skoplja, Kumanova in Bitolja sem opazil prvikrat lesene pluge, kar me je seveda jako iznenadilo. Uprežene kravice so se mi smilile, ker so tako težko vlekle. — No, tudi leseni plugi bodo izginili, kajti vlada bo na račun vojnih reparacij, ki jih nam dolguje Nemška republika, nabavila železme pluge ter jh bo podelila siromašnim kmetom v nadomestilo za lesene.
Nas tu v Sloveniji posebno veseli, da se bo s takimi, uvodoma omenjenimi ukrepi priskočilo v pomoč našim južnim kmetom, ki so pod turškim jarmom in radi neprestanih vojn zaostali in ki po večini nujno potrebujejo izobrazbe v poljedelski stroki. — Velika in lepa je sribska zemlja in zelo, zelo hvaležna je, ker brez posebnega truda in dela od strani kmeta v izobilju daje. Upajmo, da bo po izobraževalnem delu naroda v smislu vladnega ukrepa še več dala in to že v prihodnjem 'letu.
Vsi pozdravljamo take ukrepe, naj si bodo v korist kateregakoli kmeta v državi. Omenjeni ukrep pa se prav posebno pozdravljamo, ker je pomemben za nas vse. — Jugoslovanski kmetje vidijo v tem ukrepu še nekaj več. Oni vidijo v njem posebno pažnjo, ki jo poklanja naš vladar in njegova vlada kmetu, kmetu kot najvažnejšemu činitetju v državL — S takimi ukrepi se bo med vsemi kmeti vzbudila jugoslovanska kmetijska vzajemnost, ki nas bo, kakor upamo, strnila v mogočno fronto jugoslovanske kmetske skupnosti in sloge.
Izvoz vina iz Jugoslavije V prvih osmih mesecih letošnjega leta je znašal 320 vagonov v vrdenosti 15 milijonov dinarjev. V lanskem letu je bilo izvoženih v prvih 8 mesecih 522 vagonov v vrednosti 24 milijonov 700.000 Din.
'Pomladitev
v 2%. uvah
je dosegla glasom zahvale gospa dr. A. v Pragi: »Od Vas dobavljenih 10 lončkov kreme »Eros« sem morala prepustiti svojim znancem. Moj obraz je dobra reklama za Vašo kremo, zakaj vkljub temu, da štejem že 49 let, sem lična in mladostna. Krema »Eros« odpravi hitro in sigurno zakožne črve, mozoljčke, gube, črne pege, nosno rdečico, rumene in rjave lise in pege. Garancija: Denar se vrne, če ni uspeha. — Cena Din 12'—, 3 lončki Din 25'—, 6 lončkov Din 40'—.
Dr. Nic. Kemenv, Košice C, po"! nr< dal 12/E 13. — češkoslovaška.
JDOPbl
......m......i.......i............
Rajhenburg. Čital sem nas dobri »Kmetski list«, kako se bori za agrarno reformo, ki je revnim kočarjem, malim kmetom in obrtnikom potrebna kot ribi voda. Poglejmo samo v občino Senovo. Izmed vseh občanov sta samo dva večja samostojna kmeta, vsi drugi so mali kmetje, kočarji brez lastne zemlje in obrtniki z malim ali pa tudi brez posestva. Torej več ali manj samo siromaštvo. Pri vsej tej revščini se pa visoko dviga iznad občanov samostansko veleposestvo rajhenburških tra-pistov, ki ima samo v Senovem čez 50 oralov gozda. Mnogo je ubogih kočarjev, ki nimajo toliko gozda, da bi si ene grablje stelje dobavili. Jaz imam 1 in orala zemlje, na kateri mora živeti 6 ljudi. Kar zaslužim, dam za davke. Kako naj torej živim? Planinska graščina ima v Senovem čez 100 oralov gozda. Koliko kruha je v tej zemlji, toda za kmeta kočarja, ki bi rad pridelal, ga ni nič. Ali poglejmo koliko prizadetih ljudi podpira naš dobri »Kmetski list« v njegovi borbi za zemljo? Jaz ga dajem čitati od hiše do hiše in vsi ga hvalijo. To je premalo. Tudi naročiti ga mora vsak. Jaz sem mu pridobil že več naročnikov in tako bi morali storiti prav vsi kočarji in agrarni interesentje. Tistih 30 dinarjev bo že vsak, tudi najrevnejši prislužil, da bo plačal naročnino. Kajti, če hočemo 'živeti, se mora izvesti agrarna reforma in to zahteva izmed vseh listov v Sloveniji edino in samo »Kmetski list«. Bodimo ga veseli in oklenimo se ga kot našega najboljšega prijatelja. — Agrarni interesent in obrtnik.
Telče. V soboto 25. oktobra je umrl na Telčah, občina Škocjan na Dolenjskem, Ivan D u 1 c , posestnik v starosti 56 let. Pokojni je bil dober, napreden gospodar in vzoren vinogradnik. Bil je vedno dober pristaš kmečkega pokreta in naročnik »Kmetskega lista«. Zapustil je odrasle otroke in je še pred smrtjo izročil gospodarstvo starejšemu sinu. Bolehal je že dolgo na jetiki. Pogreb se je vršil v pondeljek 27. t. m. z veliko udeležbo ljudstva ter šolsko mladino in gasilskim društvom iz Škocjana, kar najbolj dokazuje, kako ko je bil Ivan Dulc priljubljen.
Ormož. Izvoz vina potom Vinarskih zadrug. Z ozirom na sestanek Vinarskih za-
Največjo izbiro
kuhinjske posode, in to aluminijaste, železne in emajlirane, različnih kvalitet in barv, po najnižji ceni, nudi tvrdka z železnino
Stanko fflorjančic
Jujubljana, Sv. 3?etra cesta št. 35
drug v Mariboru dne 30. septembra t. 1., ki je obravnaval izvoz naših vin v inozemstvo in kateri izvoz se bode v bodoče zamogel vršiti v smislu intencij Privilegirane izvozne d. d. v Beogradu samo preko Vinarskih zadrug, je sklicala Vinarska posredovalna zadruga v Ormožu sestanek vinogradnikov iz ormoško-ljutomerskih goric na dne 2. novembra v Ormož. Tega sestanka se je udeležilo ca. 50 vinogradnikov. Po daljši debati so bil' sprejeti sledeči važni sklepi: V svrho orga-nizcije vseh vinogradnikov ormoško-ljutomer-merskih goric se skliče zbor vinogradnikov na dne 16. nov. po rani službi božji v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu z dnevnim redom: Poročilo o izvozu naših vin v inozemstvo potom Vinarskih zadrug. Rešitev vprašanja, kje tiči krivda, da je izvoz ljutomerskega vina v Nemško Avstrijo navezan na tako visoko uvozno carino, s čim je izvoz skoro do cela onemogočen. Znižanje trošarine na vino z ozirom na okolnost, da trošarina že presega cene našemu vinu. Z visoko trošarino se povzroča dragoča vinskega pridelka pri razprodaji na drobno in s tem znižuje konsum, na drugi strani pa pritiska na ceno mošta pri preši in vina v kleti ter s tem ovira razprodajo na debelo, ker se vsak boji trošarine, ki jo mora plačati naprej. Zakon o vino-točih se naj omili v tem pravcu, da se vinogradniku dovoli točenje vina v isti občini, kjer stanuje, in ne v oni, kjer ima svoj vino grad. Ker so cene vinskemu pridelku padle skoro za polovico, se naj zniža tudi davek na vinorodna zemljišča. Za nasade šmarnice se naj ne pobira dvojni davek, to je od zemljišča in še od trte, nego naj se prepove prometna razprodaja pridelka, s čim bo tudi iztrebljenje šmarnice zagotovljeno. Vinogradniki ormoško-ljutomerskih goric, na plan, udeležite se vsi brez izjeme zbora vinogradnikov dne 16. t. m., gre se za vaš stanovski interes in za izhod iz današnje težke vinarske krize.
Dopis z dežele. V bližini Ljubljane je neko veleposestvo, ki spada po zakonu kakor druga veleposestva pod agrarno reformo. Dasi so tam revni sloji, ki nimajo drv za kurjavo, že prosili agrarni sreski urad za dobavo drv ter od tu dobili vsa navodila, spolnili polo agrarnih interesentov in isto poslali do župana, vendar ta ni hotel ustreči. Okrog 10. oktobra t. 1. je poslal sreski agrarni urad županu nalog, naj da razglasiti na javnem prostoru, da se zglasijo pri njem agrarni interesentje in da bo on naredil tozadevno polo, a glejmo čudo, minilo je že 3 tedne in župan še ni razglasil tega. Vprašamo javno, zakaj ne izvrši svoje zakonite dolžnosti? Prosimo sresko načelstvo, da pouči župana, da je je treba spoštovati zakone. — Prizadeti
OHladma
Seja pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« za celjsko okrožje se vrši v nedeljo, dne 16. novembra t. 1. ob Ve9. uri dop. v klubski sobi hotela »Union« v Celju. Na dnevnem redu je poleg drugih važnih zadev tudi ustanavljanje kmet. sokolskih čet, zato se prosijo vsi tovariši odborniki, da se seje sigurno udeleže. — Za pododbor: Iv. Kro-novšek ml., tč. predsednik.
CM.
TVORNSCA CIKORIJE
Pri©© roža
Rabindranath Tagore,
slavni indijski pesnik in modrijan, ki je nedavno potoval in predaval po Evropi. Nazadnje je obiskal tudi Rusijo in nato odpotoval v Ameriko, kjer je težko obolel. Star je 70 let. Njegova zunanjost sliči slavnemu Rusu Tolstoju.
svoie izvrstne izdelke
SEJMI:
10.	novembra: Slov. gradeč, Puconci.
11.	novembra: Moravče, Doberniče, St. Got-hard, Bučka, Fara, Ig, Lašice, Sred. vas v Boh., Poljane, Čankova, Laško, Maren-berg, Sv. Mohar, Ormož, Oplotnica, Kamnik.
12.	novembra: Šmartno ob Paki, Bušeča vas, Ljutomer.
15. novembra: Grahovo, Poljčane, Vransko, Radgora.
TEDENSKI KOLEDAR.
9. novembra, nedelja: Teodor.
10.	novembra, pondeljek: Andrej.
11.	novembra, torek: Martin.
12.	novembra, sreda: Kuno.
13.	novembra, četrtek: Stanislav.
14.	novembra, petek: Jozafat.
15.	novembra, sobota: Leopold.
Vse one, ki prejmejo te dni žepni »Kmetijski koledar« za leto 1931 v razprodajo, vljudno prosimo, da ga čimprej razprodajo in denar po odbitku provizije nakažejo po položnici, ki je priložena koledarjem. — Tovariši, kupujte »Kmetijski koledar«, najboljši žepni koledar slovenskega kmeta! Naročajte ga pri Kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraasnjenje črevesa s tem, da popijete pol čase naravne »Franz-Joselovec-grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-Jose!ova«-voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz-Josefova«-gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jlopice
Prihod novega divizijonarja. V Ljubljano je prispel v torek 28. oktobra novi komandant Dravske divizije generalštabni brigadni general g. Jovan Veselinovic. Dosedanji di-vizijonar general Sava Tripkovic pa je nastopil svoje mesto kot upravnik vojne akademije.
Papež bo zgradil vilo v znamenitem češkoslovaškem zdravilišču Karlovih Varih.
Zdravilišče za jetične železničarje bodo gradili prihodnjo spomlad na Visolah na Pohorju pri Slov. Bistrici. V ponedeljek 27. okt. si je ogledala prostor, kjer bo sanatorij, uradna komisija iz Maribora in Ljubljane.
Požar v Sv. Valburgi pri Smledniku. Pri posestniku Tršanu v Sv. VaUpurgi je zažgal 5-leten otrok shrambo za seno, ko se je igral z vžigalicami. Pogorelo je okrog 4500 kg sena. Ostala poslopja so obvarovali gasilci pred ognjem.
Spomenik hvaležnosti Franciji bodo povili v Beogradu oni Srbi, ki so uživali med vojno njeno gostoljubnost in .pomoč. Spomenik, ki ga je izklesal naš največji kipar Ivo Meštrovič, bodo odkrili 11. novembra t. 1.
Dr. Vilfan v Varšavi. Predsednik kongresa evropskih narodnih manjšin, naš rojak iz Trsta dr. Vilfan je odšel pretekli teden v Varšavo, kjer je stopil v stik z zastopniki poljske vlade in narodnih manjšin v Poljski. Znano je, da prebiva v mejah sedanje Poljske nad 4 milijone Malorusov poleg velikega števila Belorusov, Nemcev itd. V zadnjem času so se spravili Poljaki nad Rutene (malo-ruse) in jih začeli grdo preganjati. Zapirajo jim šole, razpuščajo društva itd. Veliko število maloruskih voditeljev so pozaprli.
Stoletnica škofa Barage. Po omeriških mestih proslavljajo Slovenci te dni stoletnico rojstva prvega slovenskega misijonarja in škofa Friderika Barage.
Poneverba državnega denarja v Zagrebu, o kateri smo že zadnjič poročali, znaša po pregledu blagajne davčnega urada 2,200.000 Din. Pobeglega blagajnika Petanjega še niso izsledili.
Ustoličenje poglavarja muslimanske cerkve v naši državi je bilo izvršeno v petek 31. oktobra v Beogradu. Svečanosti je prisostvovalo okoli 3000 odposlancev muslimanskih verskih organizacij iz vseh krajev države in
fodlbtet?
Ivan Albreht:
Sestra Dolorosa.
(Nadaljevanj«.)
»Ce ne spi, bomo skušali spraviti kako pametno besedo iz njega,« je medtem obetala Brežinka in odprla vrata v podstrešje, kjer je v napol izdelani sobi ležal na slami zagonetni popotnik. Mož ni spal, kajti ob svitu luči se je hitro zganil in plaho mežika je pogledal proti vratom. Opazivši četvorico je sedel in začudeno buljil predse. Med bradavičastimi gubami so bile oči kakor dva pošastna oglja.
»Kaj pa je?« je zamrmral in jel riti z desnico po kuštravi bradi.
»Hvala Bogu, nocoj se vam je vsaj vrnila beseda,« se je nasmehnila Lona in ga je vpraševala in vpraševala, dokler ni izvedela, da je res Lovracev Šimen.
»Torej ste oče mojega ženina?« je pokleknila k njemu Zalka in ga je začela objemati.
tudi iz inozemstva. Svečano ustoličenje reis ul ulema Maglajliča je bilo v beograjski džamiji ob prisotnosti Nj. Vel. Kralja, celotne vlade in zastopnikov tujih držav. S tem činom je tudi na zunaj postala muslimanska cerkvena organizacija v Jugoslaviji popolnoma neodvi sna od kalifata in samostojna v notranji upravi, kakor določa zakon o muslimanski verski zajednici.
Za zimo jje treba
novih čevljev,
ker je pa stiska za denar, pojdite nemudoma v Trebnje v trgorino IVAN A. GROSEK — tam bo-
dete kupili najboljše gornje usnje in najboljše podplate po znišani ceni.
Priznanje zaslužnim slovenskim čebelarjem. Ob priliki proslave 501etniee obstoja Hr-vatsko-Slavonskega čebelarskega društva sta bila imenovana za častne člane zaslužna in priznana slovenska čebelarska strokovnjaka gg. Bukovec in Humek.
Potniška ladja »Kraljica Marija«. Prvega novembra so izročile ladjedelnice v Southam-ptonu na Angleškem zastopnikom jugoslovanskih parobrodarskih družb novo razkošno potniško ladjo »Kraljico Marijo«. Nova ladja bo največja pod jugoslovansko zastavo.
Za zimo je freba gorke obleke,
ker je pa stiska za denar, pojdite nemudoma v Trebnje v trgovino IVAN A. GROSEK — tam imate letos priliko kupiti vsakovrstno blago za obleke po zelo znižani ceni. Izbira v moških in ženskih štofih je res velika. — Na novo : gotove obleke in zimski povržnikill Moje geslo je: Dobro blago, — veliki promet — mali dobiček.
Ukradeni voli zopet doma. Zadnjič smo poročali o drzni tatvini volov v Begunjah pri Cerknici. Rekli smo, da se bo uzmoviču težko posrečilo popolnoma zabrisati sled. In res! Po štirih dneh je našel nekdo ukradene voV pod kozolcem v sosedni vasi vse sestradane in blatne. Pa tudi tatu so kmalu dobili. Orožniki so našli pri njem celo vrsto stvari, ki so bile
»Oencanov oče, Cencanov očka! Joj, kako sem vas vesela! Sam Bog vas je napotil domov, da bova imela vsaj enega res svojega človeka na svatbi.«
Cencan sam je bil kakor okamenel. Nič ni mogel reči, še prestopiti se mu ni dalo, tako strašno in mrko je valovalo v njem. Hotel je biti vesel, pa ga je ščemelo v očeh in skelelo v srcu. Nemo je gledal starca in se je komaj zadrževal, da ni začel škripati z zobmi.
»Tak vsaj roko daj očetu,« je bodrila. Zalka in Cencan je ubogal kakor stroj. Starčeva desnica je bila vroča in drhteča ter brez moči.
»Ti da si tedaj Vincencij Dolinar?« je suho zahropel Šimen in oči so mu begale kakor v božjasti.
Cencan je prikimal, a Lona je pojasnjevala:
»Kaj boš vpraševal?! Saj je čisto tvoja podoba, le oči ima materine in srce. Veš, fant ni taka burja kot si bil ti, zato mu pa tudi gre vse po sreči. Lahko si ga vesel. To je zda j mladi Rodnik.«
Starec je gledal kakor da ne razume nobene besede. Ustnice so mu posinjele in so se mu jele tresti. Z rokami je mencal odejo in s pogledi je splašeno begal križem, dokler ni omahnil vznak:
sumljivega izvora. Oddali so ga v zapore okraj, sodišča.
Knjige Kmetijske Matice bodo tudi letos prelepo darilo našemu kmetskemu ljudstvu. Vsak ud prejme 4 knjige, ki mu bodo ob zimskih večerih prijetno in koristno krajšale dolge ure. — Naj ne bo slovenske kmetske hiše, ki bi ne imela knjig Kmetijske Matice! Gospodje poverjeniki, ki so v zamudi, naj nabiralne pole čimprej vrnejo. Kdor še ni priglašen, naj se takoj priglasi Kmetijski Matici v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
Ljudsko štetje bo v marcu. Državni popis prebivalstva v Jugoslaviji se izvrši prihodnje leto v mesecu marcu. Obenem bo izvršen tudi popis vseh kmetskih posestev v državi. Poseben zakon bo določil dan in način izvedbe popisa.
Dvodinarske novce sta ponarejala v va.^i Selovcu na Hrvaškem Ivan Obradovič in Života Ilič. Orožniki so jima pa prišli na sled in ju aretirali, ponarejeni denar in kovnico pa zaplenili. Sodišče bo ocenilo njuno delo.
Žrtev mazača. V velikem Središču se je neka tajna »padarica« Roza Lavric pečala z »zdravljenjem« lahkovernih ljudi. K njej je prišel tudi neki starec, ki je tožil o silnih bolečinah. Babnica mu je puščala kri. Mož je po nekaj urah umrl na zastrupljenju. Orožništvo je to lažizdravnico aretiralo.
Žalostna smrt Amerikanca. Anton Pire iz Viher pri Lenkovcu je bil 25 let star, ko je odšel v Ameriko. Tam je ostal 24 let in bil stalno zaposlen v neki tovarni v Chicagu. Delal je pridno in vestno ter si prislužil toliko denarja, da je upal na starost brez skrbi živeti. Ni pa hotel prebiti ta leta v tujini, ampak se je pretekli teden vrnil v Vitre, kjer kmetuje njegov brat Janez. Ko je prišel, se niso takoj spoznali, kajti dolga je doba 24 let, odkar se niso videli. »Ali si ti moj brat Janez?« je vprašal veseli Amerikanec, ko ie prispel do rodne hiše. Veliko je bilo veselje in sreča v bratovi družini nad prihodom brata. Od potovanja utrujen je legel Anton v posteljo, iz katere ni več vstal. Ponoči ga je zadela kap in umrl je, ne da bi se zavedel.
Samomor Slovenca v Splitu. Finančni uradnik Srečko Poduk iz Gornje vasi v Dravski banovini se je pretekli teden v Splitu ustrelil s samokresom. Vzrok obupnega koraka ni znan.
Madžari pregnali 500 jugoslovanskih družin. Madžarska vlada je izdala naredbo, da se mora 500 jugoslovanskih družin, ki so op-tirale za Jugoslavije (prosile za jugoslovansko državljanstvo), takoj izseliti, najkasneje
»Saj bo kmalu kraj — «
Nato ni bilo mogoče nobene besede več spraviti iz njega. Starec je samo krčevito hro-pel in ni hotel niti pogledati, ko so ga klicali.
»Takle je,« je tožila potlej Lona, ko so se po brezuspešnih naporih in poskusih odstranili v vežo. »Kamen bi človek omajal, njega ne gane in ne premakne. Zato mislim, da mu mora v glavi biti nekako narobe.
Zunaj se je bilo medtem spet zoblačilo in se jelo napravljati k viharju.
»Bog pomagaj,« je vzdihnil Cencan. »Bo treba govoriti z očetom doma. On bo še najbolj vedel svetovati, kaj in kako.«
Domov grede ju je že močno preganjala nevihta in brodnik se je obotavljal in robantil, zakaj v taki noči tavata okrog. Komaj sta ga preprosila, da ju je prepeljal čez Dravo. Voda je bila nemirna in v skalovje se je cvileče in tuleče zaganjal veter. Zalka se je plaho stiskala k ženinu in je šepnila, ko sta izstopila na drugem bregu:
»Slišiš, kako joka v duplinah?«
»Veter — «
»Žalik žene,« je dahnila nevesta, oba pa sta želela, da bi bila čim pre je doma.
(Valj« prih.)
Draiestne kodre
neomejeno trpežne ob vlažnem zraku ali potenju, dosežejo dame in gospodje brez škarij ko-dralk s Hela-esenco za kodranje las. Tudi najlepša bubi-glavica se 8 Hela olepša, ker je vsaka ondulacija odveč. Prihrani se veliko časa in denarja, pospešuje rast las. Pogled v zrcalo Vas bo vzradostil. Takoj se dosežejo obilni ondulirani kodri, mične frizure. Mnogo zahval. Zlasti gledališke umetnice je ne morejo prehvaliti. — Cena Din 12'—, 3 steklenice Din 25'—, 6 steklenic Din 40—.
Dr. Nic. Kemčny, Košice H, pošt. predal 12/213. — češkoslovaška.
do 28. oktobra t. 1. Ako se sami ne bi izselili, jih bo država s silo pregnala. Ta odlok je izzval strahovito vznemirjenje med prizadetimi kmeti, ker še niso pospravili vseh pridelkov s polja in ne potrgali grozdja. Vsled kratkega roka pa tudi niso mogli ugodno prodati svojih posestev. Ker niso dobili nobenega odloga so morali prodati posestvo za vsak denar. Domnevajo, da je madžarska vlada baš radi tega izdala omenjeni odlok, da bi prišli Madžari poceni do imetja jugoslovanskih držav-
Brezplačno zdravljenje siromašnih v zdravstvenih domovih. Na podlagi uredbe o organizaciji in področju higijenskih zavodov zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj se bosta odslej vršila v posebnih ambulatorijih zdravstvenih domov brezplačen zdravniški pregled in zdravljenje siromašnih. Doslej so morale skrbeti občine za zdravljenje in zdravila siromašnih občanov, odslej naprej pa bodo to izvrševali zdravstveni domovi za svoj okoliš, kjer so isti zgrajeni.
Štiri ure v dimniku. Dimnikarski pomočni nik Andrej Rihtar je čistil dimnike v večnadstropni hiši g. Preloga v Ljubljani. Ko je bil zaposlen z ometanjem glavnega dimnika, se je ponesrečil in padel 15 m globoko v dimnik. Revež je obležal v dimniku ravno v opoldanskih urah, ko so vse stranke v hiši kurile in pripravljale kosilo. Pri mojstru so ga opoldan zastonj pričakovali in se čudili, kako da ni fanta k obedu. Mojster je ukazal drugemu pomočniku, da ga gre iskat. Ta je kmalu dognal za usodo ponesrečenega tovariša. Hitro je obvestil rešilno postajo, ki je s šestimi poklicnimi gasilci pričela z reševalnimi deli. Poskusili so ga najprej potegniti z vrvmi iz strašne ječe. Toda, to ni šlo. Konečno >so morali v prvem nadstropju prebiti dimnik, da so iz njega rešili ubogega fanta že popolnoma nezavestnega. V dimniku je ležal 4 ure.
Rudniška nesreča v Franciji. V francoskem rudniku Forte Taille se je pripetila pretekli teden večja nesreča, ki je zahtevala pet človeških žrtev. V rovu je nastala huda eksplozija, ki jo je baje povzročila žveplen-čeva kislina. Ubit je 1 Francoz, 1 Poljak in 3 Italijani.
Obupen čin ^matere. V| Delakarliri (ha Španskem je neka delavka pobrala svojih pet otrok in jih v čolnu peljala daleč proti sredini jezera. Tu je enega za drugim pometala v vodo in še sama skočila za njim. Mati in štirje otroci so utonili, najstarejši otrok se je pa rešil s plavanjem.
Žito za brezposelne. Ameriški predsednik Hoover je naročil, da naj se za brezposelne, katerih število presega 4 milijone, nakupi 60 milijonov mernikov žita in naj se ga med nje razdeli mesto dosedanjih podpor v denarju. S tem bi zmanjšal previšek žita v U. S. A. in olajšal gospodarsko krizo farmarjev.
Huda potrsena nesreča v Italiji. V četrtek 30. oktobra je zadela Italijo druga velika potresna nesreča v letošnjem letu. Tokrat je bilo najbolj prizadeto pomorsko mesto Anco-na in Senigaglio. Potres je k sreči nastal ne-
kaj minut po osmi uri zjutraj in je bilo radi tega mnogo manj človeških žrtev kakor, če bi se pojavil ponoči. Mnogo hiš je porušenih, večina vse ®o pa tako razpokane, da je v njih prebivanje skrajno nevarno. Mrtvih je okrog 60 ljudi, več sto pa lažje in težje ranjenih. Potresno središče je moralo biti v morskem dnu v bližini Ancone. Na morju so se pojavili nad 100 m visoki valovi, ki so v lufci poškodovali vse pomole in obrambne zidove. Poškodovanih je tudi več ladij. Pa ne samo mesta, tudi vse vasi v okolici so porušene. Škoda je velikanska.
Jugoslovanov v Avstraliji je okrog 10.000, do največ rudarjev in gozdnih delavcev. Zaslužek imajo dokaj dober in znaša tedensko okrog 1200 dinarjev. Delavska hrana s stanovanjem se dobi za približno 450 dinarjev na teden. Vsak delavec mora biti organiziran v delavski strokovni organizaciji in mora znati nekaj angleščine. Nezaposlenih delavcev je v Avstraliji okrcg 15 od sto.
Mrtvec ubil človeka. V Pragi se je te dni dogodil nenavaden slučaj, katerega žrtev je postal policijski komisar. Policija je bila namreč obveščena, da je izvršil delavec Vencel Kokoška v svojem stanovanju samomor. Da ugotovi dejansko stanje, je odšel v samomorilce vo stanovanje policijski komisar. Našel ga ie mrtvega z obrazom na tleh, v desni roki pa je krčevito držal revolver. Komisar ga je hotel obrniti, pri čemur se je sprožil revolver in ga zadel naravnost v srce. Komisar se je zgrudil mrtev na tla.
Strahovit pokoli na otoku Formozi. Otok Formoza leži v bližini kitajske obale in spada pod japonsko oblast. Domačini so nedavno priredili strahovit pokol j nad priseljenimi Japonci. Okrog 2000 oboroženih domačinov je napadlo kraj Musha in vdrlo v šolo v trenotku, ko se je vršila ravno telovadna akademija. Pobili so 100 Japoncev in 20 mladih japonskih deklet, ki so izvajale baš proste vaje. Potem so vsem žrtvam porezali glave. Pozneje so v tem kraju odrezali glave še 23 ženam, 38 otrokom in 25 moškim, med njimi 13 policijskim uradnikom. Tudi v sosednjih policijskih stražnicah so napadalci pomorili vse policijske uradnike in njih rodbine. Število umorjenih policistov cenijo na 140. Japonci so poslali proti domačinom kazensko četo.
Najsrečnejša država v pogledu brezposelnosti je gotovo Francija, ki ima po uradnih podatkih Mednarodnega urada za delo samo 964 brezposelnih ljudi. Število vseh brezposelnih na celem svetu pa znaša po sodbi istega urada 12 do 15 milijonov.
Kronanje abesinskega kralja. V nedeljo 2. novembra so kronali 334. abesinskega kralja Ras Tafarija v glavnem mestu Abesinije Aiddis Abeba, katerega je ustanovil znani etiopski kralj Menelik pred 34 leti. Zgodovina abesinskih kraljev zatrjuje, da izhaja njihov rod od kralja Salomona in kraljice Sabo in da je star že 7430 let. Ras Tafari je 334 kralj iz tega rodu. Abesinija je neodvisna država na severovzhodni strani Afrike in je Evropi najbolj poznana od tedaj, ko je temeljito porazila italijansko vojsko, ki je prodirala iz Eritreje proti armadi slavnega Meneiika.
Sovjeti prodali znamenito slike. Sovjetsko ■trgovsko poslanstvo v Parizu je prodalo te dni znamenito sliko »Oznanenje« od slavnega umetnika Van Dycka za okroglo 45 milijonov dinarjev.
Težka železniška nesreča. V bližini mesta Perigueuzu na Francoskem je iztiri! eksoresni vlaik, ki vozi na progi Ženeva — Bordeaux. Več vagonov se je popolnoma razbilo. Ubitih je bilo 18 potnikov, 14 pa težko ranjenih. Vzrok nesreče je zadnja poplava, ki je zrahljala temelje proge.
Kruha jedo vedno manj. Francoski statistiki so izračunali, da pojedo danes Evropejci precej manj kruha, kakor so ga še pred
par leti. L. 1913. je pojedel vsak Anglež povprečno po 167 kg kruha na leto, danes pa le še 150 kilogramov. Na vsakega Nemca je prišlo 1. 1923 še 105 kg kruha na leto, sedaj ga poje vsak Nemec le še 90 kg na leto. Francoz je pojedel pred vojno po 248 kg kruha na leto, sedaj pa le 198. Izjemo dela samo Italija. Pred vojno je pojedel vsak Italijan po 185 kg kruha, sedaj pa ga poje po 193 kg na leto.
Brezposelnost v Nemčiji. Sredi meseca oktobra je znašalo število brezposelnih v Nemčiji 3,184.000, od katerih je prejemalo državno podporo 1,180.000 oseb.
Nemškim ministrom bodo znižali plače. Nemški državni ministrski svet je sklenil znižati svoje prejemke za 20% si. novembrom 1.1.
Šangkajšek prestopil v krščansko vero. Predsednik južne kitajske republike general šangkajšek je prestopil v krščansko vero. To je sedaj drugi kitajski general, ki je preme-nil svojo vero. Prvi je zsnani razbojniški vodja severnih kitajskih čet general Feng, drugi je sedaj šangkajšek.
— Naši izseljenci. V mesecu septembru se je izselilo v Francijo 539 oseb, v Belgijo 6, v Holandsko 6, v Luksenburg 5; torej vseh skupaj v evropske države 556. Preko morja pa jih je šlo v USA 357, v Argentinijo 73, v Kanado 55, v Uruguay 18, v Brazilijo 1 in v Chile 3, vsega skupaj torej v prekomorske države 520. Vse izseljencev v mesecu septembru iz naše države znaša 1076. Vrnilo se jih iz prekomorskih držav 453. Vrnjenih pa je bilo 445, in sicer 36 iz USA ter 9 iz Kanade. Vrnilo se jih je 11 iz USA, iz Kanade 36, iz Argentane 69. Vseh skupaj iz prekomorskih držav 116. Vseh potnikov v minulem mesecu je bilo v državo 9327, iz države pa 9224.146 se jih je/vrnilo na državne troške.
Tvornico za ponarejanje demantor je odkrila policijla v Johannesburgu v Južni Afriki. Tvorničarji so bili sami tihotapci in tatovi pravih demantov. Ponarejene demante so izdelovali iz marmorjevega stekla tako fino, da so jih celo strokovnjaki težko ločili od pravih. Policija je »fabrikante« zaprla na največje zadovoljstvo lastnikov pravih demantnih ležišč, ker ne bodo imeli več konkurentov.
Buharina so zaprli. Poljski listi so prinesli vest, da je dal sovjetski diktator Stalin zapreti enega najuglednejših boljševiških vo-
H Al O & NBU mami siri
< pr\ »v	mški »zdelek.
Prodaj« lib tudi o« ufort > >t>roke
(CENTRA t
Trgovina Siv al rit ti strolev Ljubljana
Masarikova cesta
(palača Vzajemne zavarovalnice naproti kolodvora)
Zurtopoitc« •prnjOToan«} ponmi
diteljev in znanega ustvarjalca boljševiške miselnosti Buharina. Vzrok njegove aretacije so baje zveze, ki jih je imel z desničarskimi celicami v rdeči armadi, katere so se povsod postavile proti vladni kmetski politiki. Ta je šla za tem, da se rdeči armejci vzgoje in izobrazijo za voditelje in delavce na skupnih državnih kmetijah, ki so izpodrivale samostojne kmete. Ta poskus se pa baje ni obnese! in so začeli vojaki, ko so zapustili rdečo armado, nastopati proti sovjetski kmetski politiki. Buharin pa, ki je že preje veljal za voditelja zmernejše struje, je akcijo kmetskih sinov v rdeči armadi odobraval in to mu je prineslo arest neizprosnega Stalina.
Pater poročeval mladoletnike. Patru P. Plavojeviču iz samostana Studenice v Srbiji so prišli na sled, da je vezal v zakonske pare mladoletne fante in dekleta. Pater je na zelo spreten način potvoril starost ženina in neveste. Kar je po našem zakoniku blagoslov-ljenje mladoletnih v zakonske pare prepovedano, so patra prijeli in ga zaprli ter pride pred sodišče.
Poplava v Mali Aziji. Vsled neprestanega deževja prejšnjih tednov je nastala v okolici Smirne v Mali Aziij silna poplava, ki je ponekod popolnoma opustošila cele naselbine. Kraj Išmid je najhuje prizadet. Hudournik je porušil okrog 30 hiš, pri čemur je prišlo ob življenje 70 ljudi. Hudo je bilo prizadeto tudi mesto Smirna. Poplava je porušila vodovodne naprave tako, da je ostalo mesto brez pitne vode. Tudi elektrarna in plinarna sta zelo poškodovani.
Na Kitajskem razsaja pljučna kuga. V provincah osrednje Kitajske se v zadnjih časih silovito razširja nevarna bolezen pljučne kuge, ki je ponekod pokončala cele naselbine. Borba prot tej kužni bolezni je skoro nemogoča vsled pomanjkanja zdravnikov in zdravil.
Dobra ograja. V Obervvarthu je napeljal kmet Samuel Koch okrog svojega vinograda žično ograjo, v katero je spustil električni tok. Dva mlada fanta, ki nista za nevarnost vedela, sta hotela menda preko ograje v vinograd. Pri dotiku z žico jih je električna struja vrgla nezavestna ob tla in močno opekla. Državno pravdništvo je uvedlo proti kmetu kazensko postopanje.
SmodniŠnica zletela v zrak. Blizu Bratislave na Češkem je zletela v zrak smodnišnica. Pri nesreči je bilo ubitih 15 delavcev, 20 pa ranjenih.
Komunisti ugrabili škofa. V Šangaju na Kitajskem so komunisti prijeli katoliškega škofa Liganija, rodom Italijana, šest duhovnikov in deset redovnic. Dva duhovnika so ubili, za ostale ugrabljene pa zahtevajo visoko odkupnino.
Letal z navpičnim dvigom. Že dolgo si prizadevajo konstrukterji aeroplanov, kako sestaviti letalo ki se bo dvignilo navpično in ravno tako pristajalo, ker je sedanji zalet po zemlji navezan le na primerno velik in raven prostor. Kakor poročajo listi, so se vršili na letališču Ciampino v Italiji poskusi z novim modelom letala z navpičnim dvigam, ki so se povsem obnesli. Letalo se je dvignilo v 9 minutah 6078 m visoko.
Letošnji pridelek tobaka v Jugoslaviji znaša okrog 30 miiljonov kilogramov. V Jugoslaviji se porabi letno okrog 11,000.000 kg, za ostali tobak bomo morali najti inozemskih tržišč.
Na banovinski mlekarski šoli v Škofji Loki
se »tvori 10. decembra 1930 novo šolsko Jeto, ki traja do 10. oktobra 1931. Sprejemni pogoji so ti-le: 1. državljanstvo kraljevine Jugoslavije, 2. Z dobrim uspehom dovršena osnovna šola 'in vsaj dveletna praksa v mlekarstvu. Predhodna praksa v mlekarstvu se me zalit eva cd absolventov kmetijskih šol z dveletno učno dobo ali učencev enoletne kmetijske šole z enoletno prakso, vendar pa imajo od teh prednost pri sprejemanju cni učenci, kii izkažejo še prakso v mlekarstvu. 3. Pri mladoletnih prosilcih dovoljenje starišev ali nijiih na mestni kov aa obiskovanje šole 6. popolna fizična usposobljenost za .mlekarsko stroko in dokaz, da prosilci ne bolehajo na tuberkuloza aili katera drugi prenosljivi bolezni.
Na zavodu uživajo učen, poleg strok, pouka tudi vso oskrbo, šolnina iznosi za celo šolsko 1000 Din, vzdrževalnima pa 6500 Din. Obiskovalci zavoda iz dravske ibanovine so šolnine oproščeni. Interesenti ki želijo obiskovati zavod v prihodnjem šolskem letu, naj vložijo najkasneje do 1. decemlbra 1930 lastnoročno napisane prošnje aa sprejem pni ravnateljs-stvu iBanovinske mlekarske šole v Škofiji Loki. 1. Pravilno kolekovanim prošnjam je priložiti te-le dokumente: 1. Domovniico, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. spričevalo o praksi, 4. rojstni list, 5. nravstveno spričevalo, 6. dovoljenje staršev, odnosno njih namestnikov za obiskovanje mlekarske šole (samo mladoletni prosilci), 7. zdravniško spričevalo s posebno izjavo zdravnika, da ne bolehajo na tuberkulozi aM ikaiteri drugi infekcijozni bolezni, 8. izjavo o plačevanju določenih prispevkov za pouk in vzdrževanje z overovljenim lastnoročnim podpisom plačnika, 9. spričevalo o ubošviu vidirano od pristojne davčne uprave (to spričevalo prileze samo po zakonu o taksah ubožni prosilci). Na zavodu 'je za prosilce iz dravske banovine 5 brezplačnih mest in 5 ■mest za polovično plačevanje vzdržeivalnine. Prosilci iz drugih ibanovin nimajo pravice do teh olajšav, marveč e vzdržujejo na zavodu ali sami, aili pa so štipendisti banovin odnosno katerih drugih korpo-racij. Vsa podrobnejša pojasnila daje prosilcem na željo uprava foanovinske mlekarske šole v Škofji Loki.
Sadni ogled v Naklem pri Kranju. Sadjarska podružnica v Naklem priredi v nedeljo dne 9. novembra t. 1. v šoli v Naklem sadni ogled. Namen ogleda je upoznati kmetske sadjarje s sadnimi sortami vobče, predvsem pa s sortami po določenem novem sadnem izboru in pokazati vse tiste sorte, katere treba s pomočjo precepljanja odstraniti iz sadovnjakov, ker ne odgovarjajo ne za domačo in ne za kupčijsko rabo. Ogled se otvori že v soboto ob 3. uri popoldne in bo odprt v nedeljo celi dan. V nedeljo 9. t. m. ob 3. uri popoldne bo predaval pri sadnem ogledu strok, pomočnik Alfonz Zdolšek o sadjarstvu.
Z razstave poizkusnega krožka za umetna gnojila v Kranju. V pondeljek dne 10. novembra t. 1. ob 9. uri predpoldne se vrši v Ljudskem domu v Kranju izplačevanje nagrad razstavljalcem pridelkov iz letošnjega poizkusnega krožka umetnih gnojil na razstavi, ki se je vršila v Kranju 11. do 13. oktobra t. 1. Ocenjevalna komisija je prisodila 4 I. nagrade, 8 II. nagrad in 74 III. nagrad za dobro uspele posamezne poizkuse. Razstavljalcem bo razdeljeno za 4360.— Din nagrad. K nagradam so prispevali Kr. banska uprava v Ljubljani, Kmetijska družba, Agri-kulturno-kemični urad v Zagrebu, tvornica za apneni dušik v Rušah ter »Fosfat« d. d. v Zagrebu. Ob tej priliki bo predaval sres. kmet. referent J. Sustič o poizkusnih krožkih in o praktičnih rezultatih letošnjih gnojilnih poizkusov. K predavanju imajo dostop tudi drugi kmetovalci.
Živina v Jugoslaviji leta 1929. Poljedelsko ministrstvo priobča izkaz o stanju živine v Jugoslaviji na koncu decembra 1929. Naštetih je bilo 1,140.343 konj, 106.117 oslov, 15.469 mul, 3,738.038 glav goveje živine, 36.846 bivolov, 2,674.800 prašičev, 7,735.957 ovac, 1,803.574 koz, 17,516.000 kosov perutnine (med temi nad 15 milijonov kosov kure-
tine, ca. 800 tisoč rac, nad 930 tisoč gosk in 650 tisoč puranov). Panjev so našteli 578.000.
Zastoj v izvozu medu. Vsled naraščajo če ameriške in ruske konkurence je izvoz medu (strdi) iz Jugoslavije močno padel. Amerikanci in Rusi ponujajo med po 10 do 12 dinarjev za kilogram, pri nas pa je cena pri producentu 14 Dn. Tako je oviran ves izvoz, ki je šel prej v Češkoslovaško, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Samo pri hrvaški čebelarski zvezi v Zagrebu je pripravljenih 20 vagonov za morebitni eksport.
Vinski sejem priredi vinarska zadruga Jeruzalemčan v Ivanjkovcih dne 10. decembra t. 1. Otvoritev bode ob 8. uri. Letošnji mošti se prav lepo razvijajo in bodo do takrat že gotovo tako daleč, da se bode dala kvaliteta popolnoma presoditi. Pridelek je letos dvakratni od lani. Cene so pa izredno nizke. Pripuščena bodo le vina iz ljutomersko-ormo-škega vinarskega okoliša. Ta sejmska prireditev je 6. tukaj ter je pri producentih, kakor kupcih zelo priljubljena. Vrši se v restavracijski dvorani tik kolodvora, toraj vreme ne more prav nič motiti. Kaka eventualna pojasnila daje radevolje uvodoma omenjena zadruga.
Število prašičev na Danskem. Na Danskem, ki spada med najbolj napredne evropske države glede poljedelstva, štejejo živino vsako leto. Po štetju od 15. julija t. 1. se je število goveje živine dvignilo na 3,100.000, leta 1914 pa so imeli le 2,500.000 glav živine. Na 1 hektar zemlje ima Danska še enkrat toliko živine kakor Nemčija. Še bolj pa se je dvignilo število prašičev. Pred vojno so jih našteli 2 milijona in pol, letos pa že 4,900.000, torej še enkrat tliko. Treba pa je vzeti v račun še okolnost, da na Danskem ne rede prašičev nad 8 mesecev. Tega napredka se Nemci boje, ker vedo, da bodo Danci nemški trg kar preplavili s svojim blagom.
Centralno organizacijo za prodajo jajc so ustanovili v Avstriji. Tej centrali so se pridružile vse manjše zadruge, pa tudi nekaj posameznikov. Glavni namen centralne organizacije je regulacija cen.
250 novih živinorejskih zadrug so ustanovili preteklo leto v Avstriji. Seveda z izdatno pomočjo ministrstva za poljedelstvo. Vse zadruge imajo 55.000 krav. Kar ustvarjajo živinorejske zadruge, to vnovčujejo mlekarske zadruge. Glede mlekarstva je Avstrija že tako napredovala v par letih, da že mleko in mlečne produkte izvaža v Švico in Nemčijo. Pred nekaj leti pa je Avstrija še mnogo mleka uvažala tudi iz naših krajev.
■ HI	iz afrika, močno blago
rit IIIII HIP	modroce, pe~
IV1 ti UI II lili resnice, mreže, cvilh in ž}mo> p0steijne 0(jeje kupite najceneje pri
RUDOLF SEVER-iu
LJUBLJANA, MARIJIN TRG
Kmetovalci, podeželski trssvci in obrtniki!
Kadar naročate kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo glede oen in solidne postrežbe na
TISKARNO MERKUR'
LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UUCA 23.
ČEŠKA INDUSTRIJ AL NA BANKA
PODRUŽNICA V LJUBLJANI	MARIJIN TRO 5	CENTRALA V PRAGI, CsR-
Vplačana delniška glavnica In reiervnl fondi Kč 309,000 OOO'«.	60 podružnic In ekspoa tur.
Izvršuje bančne posle vseh vrst In sprejema vlo. e na knjižice In tekoče račune. Telegrami: Induibanka.	Telefon Interurb. 21-04.
Fabiani <$ Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5 Velika zaloga
SUKNENEGA BLAGA za moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilje, pišite po vzorce!
Hajboljši trdi in mehki kok«
h kovaški premog
Vam md1
DruiDa »ILIRIJA*
Tfttafoa 8830
Podgane.
Po uradni statistiki požre 50 podgan ali 500 miši toliko kot 3 močni delovni konji, razen tega pa zaneso podgane in miši še bolezenske kali v Vaše stanovanje. »Podganja smrt«, uničevalec mas, pokonča v 3 urah vse podgane in miši z zalego vred, pri tem pa ni škodljiv ljudem in domačim živalim. »Našel sem 78 mrtvih podgan, pošljite 15 doz za 3 sosede«, piše g. graščak. 100% zajamčena, sicer se povrne denar. Cena 12 Din, 3 doze 24 Din.
Dr. Nic. KemenY, Košice, poštni predal dal 12 P 13. - češkoslovaška.
'ST
>N C
k -o o
% O)
o a
M g
C c
o o
na a
a
»■M
o 2
X c
c e
š « El
i 3
z s
o t
2 s
o -S
* o III O
-C *
co •
c a
w z ° <
3
7, >W 3
3
Polne orsi, strumna meča
prclestne, bujne, mične čare razvija pri damah vsake starosti od zdravnikov priporočana »Ideal-mikstura«. Nerazvite, suhe prsi hitro in krasno razvije do stanovitnosti. Že po 4-tedenski uporabi se dosežejo vidni uspehi strumnosti in polnosti, kar potrjujejo številne vposlane zahvale. — Mršave oblike vratu se lepo očarljivo razvijejo. Izbokle kosti izginejo. Šibka meča se z idealom vidno jačijo. Garancija: denar se vrne, če ni uspeha. — Cena Din 12'—, 3 steklenice Din 24'—.
Dr. Nic. Kemčny, Košice B, pošt. predal 12/B 13. - Češkoslovaška.
Za jesensko saditev
nudim večjo množino lepega
sadnega drevja
kakor: jablane, hruške, češnje, orehe, marelice, breskve, višnje, ribezeu in drugo grmičevje. Cena po dogovoru.
Alojzij PodobniLar, drevesničar Brezje 38, p. Dobrova pri Ljubljani
Gospodarji!
Gnojite z
APNENIM DUŠIKOM
Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE«, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, foslorom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri
TVORNICA ZA DUŠIK d. d. RUSE v Rušah pri Mariboru.
najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje
EKONOMU, Ljubljana, Kolodvorska ulica 7.
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D.
LJUBLJANA
p r o d a] a po n a j-ugodnejšlh cenah idgao na debelo:
Premog,
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog
♦vseh vrst
Koks,
livarniški, plavžarski in plinski
Brilceie
PROMETU ZAVOD ZA PREMOG D. D.
L J HALJAM A. Miklošičem ceste Uo«. 15 L
na dart
zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni PERSON, Ljubljana,
poštni predal 307. Znamko za odgovori
išia je tfiainii40%it
' 4 fVAHjl
ta ava< no e*.	,
ki ima o6i> om.
„VELIKA PRAfIKA" e najstarejši slovenski koiedai, Ki je bil že oa naših piadedov najbou upoštevan in ie še danes najbolj obraitan,
V »Veliki Pratiki« najdeS vse, kar človek potrebuje vsak dan; Katoližki koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in
dnevnimi znamenji; — stilu rtu' in lunine mrke;
—	lunine spremembe; — koledar za pravoslavne in protestante; — pofitne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za kolke na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v LJubljani in Zagrebu; — vse sejme na Kranjskem, KoroSkem, Štajerskem, Prekmurju. Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brejosti živine;
—	tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domačih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabita
kmetovalec in žena v hifii.
„VELIKA PRA TIKA" se dobi v vseo večjih trgovinan in se lanko naroči tudi oismeoo ;iri založniku:
tiskarni
Blasnilca nasl. d-d.
v Ljubljani. 619
Denar naloiife najbolfe in nafvarneie pri domafem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJilNI DOM
I——Ml —mil »I lin—lili ll—MM IIH llll»IHW
Račun polt, hranJtr.ics Bt, 14.3S7 ragltir. aadruga i QMme{$B« savcs« •rsajavt i mKrnatalal
m«? v Lf&sbSiani, Tavlarieva iSodns) ulica 1
noge «141 knjiHce in tekoči račun obrestuje po jc^sM/SSo^ Stanfa vlog oMrogto 80,600.000 dinarja* 6 '/* bret odpovedi, prt trimesečni odpovedi po	Ranatva nad S00.000 dinarja«
f V, V«, brci odbitka davka na renta	Jamstvo wa vloge presega večkratno vrednost
TMne hnjiiiee drugih eavodov sprejema kot gotovino bret prekinjenja obrestovanja. — POSOJILI daje proti poroštvu, mm tknjtJbo in proti eastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. rakunu pod najugodnejšimi pege#
BLAGAJNIŠKE CBS: Ob delavnikih od 8—12 V, in od t—4% h ob sobotah in dnevih pred ptamtihi od »—13%
Podružnici v Kamniku, Glavni trg in v Mariboru, Slomškov trg 3