$1,231 Mitin mm»milili dah tum m ta udi)
Izvjenii poodelfek, mk dan zjutcaj \siSRega it 20, 1. nadstropje DopM na| pisoui te ne «pr. -jo,	te oe vr»
\atoa Oerbcc Lastni* tlakama Edino« tnafe m mete: L 7.—» 9 mesece L 19M P«1 Ca iaasemstvo uesečoo 4 Mre nt. — Telefon
V Trata, v petek 21.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVIII
o- u«
** ntttvm. Nrtwi'-*raflft
e Ediaoet taceloiete L in uprav« It 11#
številke v Tiatu le okoHd po 20 cent — Ofiasi se računajo t ItrokoaH ene kolone (T2 ml) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceet osmrtnice lahvak, poslanice ta vabila po L 1,—. oglasi denarnih uvodov mm po L 1 — Mati oglasi po 90 cent. beseda, najmanj pe L 2. — Ogla* naročnina tn reklamacije ae poAOjaJo iskljutno upravi Edinosti, v Trsta, ulica s* Frančiška Asllkega štev. 20» L n idolu iyji. — Telefon urednlAva in spravo 1147,
italijanski ilns o upravi v novih pokrajinah
V ItaJiji so tri vrste državljanov. Prvi so Italijani po krvi, ogromna večina, kateri uživajo vse pravice, vse svoboščine, ki jih more nuditi moderna, velika država, katera ima za seboj tisočletne, svitle tradicije v političnem in posebno kulturnem snovanju. Drugi so Nemci na Južnem Ti-lolskem; ti so glede svojih pravic in svoboščin, posebno v kolikor se tičejo njihovega narodnega, samosvojega življenja, neprimerno na slabšem nego državljani prve vrste, Italijani po krvi; tretji smo mi, Slovani v Julijski Krajini, katerim se godi ls.ko kakor Nemcem, povsod, na vseh ooljih pa še nekoliko slabše. Kar velja za Ncmce, velja vedno v večji meri za nas in glas, ki obsoja postopanje z Ne+*ici, ot~ i»oja vedno obenem tudi postopanje z nami. Besede, ki so prišle izpod italijanskega peresa in ki jih navajamo v naslednjem, s„ "bavijo z Nemci v Južnem Tirolu, toda veljajo tudi za nas, državljane tietje vrste. Siučaj je hotel, da G. Pachioni, pisec, katerega citiramo, ni prišel med nas, gotovo bi bil tedaj marsikateri stavek, naslovljen na rimsko vlado, nekoliko bolj črno podčrtan. Prinašamo članek, ki ga je objavil G. Pachioni v ugledni turinsni «Slampi», da vidijo pred vsem naši čitatelji, da naš boj, ki gre za tem, da bi dosegli boljšo upravo v naši deželi, najde in bo noše! razumevanje v krogih italijanske javn^ti. Seveda se s članKom ne krijemo popolnoma; G. Pachioni ima vrline in slabosti skoro vseh italijanskih časnikarjev, ko pijejo o nas in naših razmerah. V svoje članke vpletajo gotove stereotipne, krilate slavke, ko pišejo o nas. Ne vprašujejo se, koliko je resnice v teh stavkih in so-li sploh na mestu.
Pod naslovom ^Nemški iredentizem . Gornjem Poadižju* piše G. Parhioni: < Bočen, v septembru 1923. Imamo torej tu nov iredentizem. Ni to delaven, centri-petalen iredentizem, kakor je bil oni pred vojno, ampak pasiven, centrifugalen iredentizem, ker se zdi, da se en del naših novih sodržavljanov nemške narodnosti ne Ena privaditi na izvršeno spremembo. Obračajo vsled tega oči in čustva k svojim plemenskim bratom onkraj meje in zahtevajo od njih tovarištvo. Da je temu tako, se ne sme nikdo čuditi, kdor ima nekoliko izkustva v narodnih vprašanjih. V resnici se ni še nikoli pripetilo, čim je kaka država obsegala dve narodnosti, da «?e ni v eni teh dveh narodnosti očitovala v bolj ali manj ostri obliki tista politična prikazen, ki jo imenujemo iredentizem.
Ni torej čudo, da se v Gornjem Poadižju kaže nemški iredentizem. Ne bi bilo pa umestno dvigati alarm, kajti nemški iredentizem v Gornjem Poadižju je že radi okolnosti« pod katerimi je bilo to ozemlje anektirano, najneznatnejši in najmilejši med vsemi iredentizmi, ki so nastali vsled svetovne vojne, ali če hočete, vsled mirovnih pogodb. Razlogi, kateri opravičujejo aneksijo Gornjega Poadižja po Italiji, so frčividno lahko dostopni celokupnemu nemškemu narodu. Nam je šlo za to, da dosežemo tiste meje, katere je dala naši deželi narava in katere so obenem njene najsi-«urnejše vojaške meje. Čeravno vodilni italijanski krogi odkrito želijo, da ne anektirajo drugorodnega prebivalstva, niso mogli žrtvovati svoji idealni želji živ-Ijenskih interesov celokupne nacije. Aneksija se torej ni izvršila iz sovraštva do premaganih, ampak v varstvo zmagovalcev. Izvršila se je tudi v gotovo korist anektiranega prebivalstva, katero se je tako lahko izognilo popolnemu gospodarskemu polomu, v katerega je padlo prebivalstvo Nemčije in Avstrije. Aneksija se je izvršila nadalje na najobzirnejši način, ker so bile dovoljene anektiranemu prebivalstvu vse politične pravice in zastopstvo v parlamentu. Temu prebivalstvu so bile zajamčene tudi tiste najvišje moralne vrednote, katere predstavljajo šege in navade in narodni jezik. Z ozirom na te o-kolnosti in z ozirom na malo število prebivalstva lahko brez drugega trdim, da £re tu za neznaten in nikakor nevaren redentizem. *
vitih krajih, zbližati in pomešati, pri čemer morajo pozabiti Italijani na bridko preteklost, a Nemci lahko z zaupanjem gledajo v mnogo obetajočo bodočnost. To je pozitivni del programa, ki se ima izvršiti pod nadzorstvom vlade, katera mora biti neomajna in nepristranska. Program pa vsebuje tudi negativen del, ki obstoja v najširšem izvrševanju tiste čednosti, katera se imenuje zmernost. Vlada in narod se mora vzdržati vsakega nastopa, vsake inicijative in vsakega ukrepa, ki jih lahko spremljajo najboljši nameni tega sveta, ki pa brez primernega uspeha dovajajo do boja čustev ali, kar je še hujše, do jfritik, katere smešijo in spravijo ob zaupanje delo novih vladnih mož. Ta negativni del programa ima mnogo večjo važnost, nego se zdi na prvi pogled. Gre za upravo v mali deželi, katera je dobro organizirana, za upravljanje ljudstva, ki je dobro, delavno, dobro vzgojeno, ki zna iz lastnih moči odpomoči vsem svojim telesnim in duševnim potrebam in ki je v svoji celoti dobrohotno naklonjeno upravnim in političnim oblastvom. Gre torej za to, da se kolikor mogoče malo ukrepa, in kjer se izdajajo ukrepi, da se izdajo učinkovito in neomajno. To se mora zgoditi le na način,
ki koristi in ne da bi se po nepotrebnem žalila največjega spoštovanja vredna čustva upravljanih.
O tem bi se dalo zelo mnogo povedati. Posebno kar se tiče krajevnih imen. Toda s to zadevo se bom bavil v posebnem članku«. — Pisec članka nato dokazuje, kako nesmiselno in nespametno je bilo prepovedati rabo imena Tirol, Tiroler itd., češ ime, ki ga narod rabi že iz pradavnih časov, je sveta dedščina in ne more se tega imena prepovedati, ne- da bi se žalilo pri tem spoštovanja vredno čustvo ljudstva. Nato pravi, da ni nevarnosti, da bi nastala nevarnost za državo, če uvažuje iredentizem na način, kakor ga on predlaga; kajti vojaška organizacija gre lahko preko vsakega naziranja ljudstva in vsak poskus, ki bi • ogrožal varnost države, se lahko neusmiljeno zatre. Toda vlada se mora varovati tega, eta samo platonične namene in želje procesira. Pisec nato tako zaključuje.svoj članek:
Čustva državljanov niso last države «iure soli*. Če jih hoče posedovati, si jih mora dan za dnem pridobivati. To pridobivanje se izvršuje mnogo lažje z dobro upravo in z dobrohotnostjo, nego z neznosnim narinjanjem, ki ni upravičeno, ali z ukrepi, katere je narekovala neza-upnost».	_
Razprava o flenuMski Interpelaciji rodi Reke
Buma sela beograjske skupščine — Izjave ministrov Psriča, Pfliiča in iiinJKa Vlada dolina zaupnico s 113 glasovi proti 92 — Glasovi o dosežen« sporazumu
Vse to ne oprošča vlade in italijanskega naroda dolžnosti, da tudi ta iredentizem pazno uvažuje, toda ne, kakor bi kdo mislil, z namenom, da ga iztrebi in zatre, kar bi bilo zgrešeno in po vsej priliki ne bi imelo uspeha; kajti zgodovina uči, da se s silo lahko upognejo telesa ne pa srca. To uvaževanje bi imelo mnogo pametnejši '.n lažje dosegljiv namen zadržati iredentizem v pravih mejah, t, j, onemogočiti mu praktično vsako nasilno nastopanje. Na ta način bi se preprečilo, da se gospodarski in družabni napredek anektiranega nemškega prebivalstva zadržuje in moti razmerje dobrega sosedstva, ki bi moralo vladati med italijanskim in nemškim narodom. Z eno besedo: Potrebno je, da Gor-lje Poadižje ne postane vzrok prepira ned obema velikima narodoma, ampak akorekoč vez.
*
Gotovo ni lahko v kratkih besedah po-/edati, katere naj bodo temeljne poteze politike, ki gre za tem ciljem. Nekatera navodila se vendar lahko dajo. Pred vsem se mora dati čisto nemškemu delu triden-tinske pokrajine kolikor mogoče obširno upravno avtonomijo, da se čim ostrejše ločijo čisto nemški krajevni interesi od italijanskih. Samo na ta način se morejo obe narodnosti, ki prebivata v teh čudo-
BEOGRAD, 27. V narodni skupščini je bil včeraj na dnevnem redu odgovor vlade na interpelacijo demokratskega kluba glede Reke.
"'^ Interpelacijo je utemeljeval poslanec dr. Grisogono, ki je ostro kritiziral delo vlade in njeno pasivnost glede reškega vprašanja. Značilno je, da je Italija štiri dni po ratifikaciji rapallske pogodbe pri Društvu narodov vzela upravo Reke v svoje roke! Dr. Grisogono vpraša, zakaj vlada ni dala registrirati tudi anekse rapallske pogodbe, osobito Sforzino pismo. Povdarja, da proti takemu načinu vladne zunanje politike ni le vsa opozicija, temveč tudi del vladne yečine. Mi bi se morali poslužiti vseh pravic, ki nam jih daje rapallska pogodba in svetomargeritske konvencije. Po okupaciji Reke in postavitvi guvernerja Giardina, katerega akta Italija ne more z ničemur pravno utemeljiti, bi se morali pritožiti pri Društvu narodov ter zahtevati njegovo zaščito. Govornik se boji, da je vlada opustila važne prilike in obtožuje vlado, da je zanemarila bitne interese naroda in države. (Obče odobravanje v zbornici).
Prvi odgovor vlade
Na interpelacijo je odgovoril zastopnik zunanjega ministra minister dr. Perić z izjavo, ki je ponovno izzvala ostre proteste v zbornici.
Dr. Perić je izvajal, da je registracija rapallske pogodbe pri Društvu narodov pokazala vladi pot, po kateri treba, da gre. Vlada je pokazala pripravljenost« da nadaljuje pogajanja. Ona ni takoj zahtevala arbitraže predsednika švicarske republike, istotako ne posredovanja Društva narodov, a to ne znači, da se vlada odreka pogodbe. Mi smatramo za oportuno, da poskušamo vsa mirna sredstva, ki so nam na razpolago, in da šele potem, ko se pokaže, da je sporazum nemogoč, kar pa vlada ne veruje, nastopimo pot, ki nam jo daje rapallska pogodba. Vlada se je odzvala pozivu italijanske vlade za nova pogajanja, da se uredi reško vprašanje. Vlada je nastopila pot, ki jo zahtevajo interesi države in naroda.
Debata
Opozicija je često vpadala v govor dr. Perića in glasno kazala svojo nezadovoljnost z izjavo vlade. Predsednik je moral večkrat opominjati poslance in neprestano zvoniti, da napravi red.
Po dr. Periču je zavzel besedo posl. Ljuba Davidović.
Konšiatiral je, da zastopnik zunanjega ministra s svojim govorom ni prav ničesar povedal, da njegov odgovor sploh ni odgovor. Danes v tem vprašanju niso samo demokrati, temveč tudi vse ostale stranke opozicije, medtem ko so na strani vlade edino še Nemci in džemijet. G. Davidović povdarja, da je Mussolini prisilil vlado, da poda današnjo izjavo. Zunanja politika vedno zakasneva. Vse postopanje Italije kaže, da hoče samo osvajati. Proti diplomaciji Pašiča je Mussoliniju zmaga lahka!
Davidovičev govor je vladno večino zelo razburil. Ponovno je vpadala in v parlamentu je zavladala ostra napetost. Predsednik je ob 12. prekinil sejo ter odredil nadaljevanje za 4r uro popoldne.
Na popoldanski seji je prvi govoril Hohnjec, ki je v kratkem govoru pokazal, kako Italija vrši svoje ekspanzije.
Med splošno pozornostjo se je nato dvignil ministrski predsednik Pašić, ki je v obširnem govoru skušal popraviti porazen vtis dopoldanske službene izjave vlade. Pašić je izvajal:
Naši zavezniki so že prej hoteli sporazum med našo državo in Italijo, toda naša država tega ni hotela. Mi nismo hoteli usvojiti znanega ultimata Clemenceaua in Lloyd Georgea. Po tem predlogu bi mi mnogo bolje prošli, ker se približuje znani Wilsonovi liniji. Ta predlog se ye glasil na zamenjavo Reke za Slcader ter ae je
slilo, da smo s tem Reko že izgubili. Tedaj smo šli po napačni poti in smo še ranili zaveznike, da se ne brigajo niti za nas, niti za Reko. Ko so potem klicali mene v Ra-pallo na razgovore, sem rekel, naj gredo oni, ki so to dosedaj delali! (Burni klici v zbornici). Mi od izvršitve rapallske pogodbe ne odstopimo, toda prej je Reka bila naša, mi smo jo sedaj izgubili. D'An--nunzio je bil tam, pa se je uklonil na temelju te pogodbe, toda ostali so fašisti ter smo morali zahtevati, da se Reka organizira. Po dolgih pogajanjih so oni pristali na naš predlog ter je bUa izvoljena skupščina, ki pa je bUa razgnana. (Opozicija: Kdo jo je razgnal?) Pašić: Oni, ki so tam ostali. Potem so se delegati začeli pregovarjati o rešitvi pogodbe. Nato je prišla paritetna komisija in v času njenih razgovorov se evakuacija ozemlja ni popolnoma izvršila. Pozneje so se zopet razgo<ar-jali, a do sporazuma ni prišlo, ker smo se mi držali pogodbe in jo branili. Tako je prišlo do tega, da smo registrirali pogodbo in ona je sedaj zadeva Društva narodov. Mi smo sedaj izjavili, da smo pripravljeni nadaljevati pogajanja na podlagi te pogodbe. Nte vemo, ali bo mogoče priti do sporazuma, ali pa bomo morali iti prec razsodišče. Ako ne bomo mogli priti do sporazuma, (klici: Na kateri osnovi?!) bomo šli na razsodišče, ker nočemo toj ne. Odločbo Društva narodov smo dolžni sprejeti, kdor pa je neče sprejeti, mora vojno, to pa bi bila vojna zavezniku in vsemu Društvu narodov. Ne veljajo ugovori, da se nismo brigali za brate Slovence Mi smo radi njih zahtevali Wilsona kot razsodnika, Italija pa na to ni pristala. Za Koroško smo storili, kar smo mogli, toda narod je drugače glasoval. Žal mi je, da se nam ugovarja, da smo se brigali za Solun bolj nego za Reko, dasi bi morali v Solunu glasom pogodbe dobiti več. Mi ne puščamo enega dela države, da bi dobili več na drugi strani. Mi bi prej dali nekaj našega, kakor da bi vzeli nekaj Vašega. (Glasni klici: Kaj je to? Kaj je «Vaše»? Hrup). Tako smo mi leta 1915. na intervencijo zaveznikov pristali na to, da damo nekaj Bolgarom, samo da se ne odrečemo Hrvatski in Sloveniji. Ako nismo sedaj dobro prošli, je to krivda londonske pogodbe, ki pa je bUa napravljena brez nas. Sedaj je treba, da se sestane in dela paritetna komisija, in ako se bo zedinila, se boste Vi tukaj o tem posvetovali. V nasprotnem slučaju pa pojdemo pred Društvo narodov. Ako nobena odločba ne bo veljala, naj pride vojna. (Minister Simonović ironično: Potem izvolite Vi!) Pašić: Potem se javite Vi, ki to hočete. (Glasni protesti).
Rapallska pogodba še obstoji. Ako se zgodi nesreča pri razsodišču Društva narodov, da odpade kak del naše države, potem smatramo, da je to krivica. Toda prišel bo čas, da se to popravi.
Pašiću so radikali ploskali, opozicija pa kliče: Ali zato ploskate, ker on že naprej odobrava, da se zadeva Reke reši, kakor drugi hočejo?
Za Pašićem je v imenu zemljoradnikov govoril dr. Joca Jovanović.
V tem momentu je vstopil v dvorano zunanji minister dr. Ninčić. Opozicija ga je spi e jela z vzkliki: «Evo ga, Ninčić nam prinaša Reko!»
Nato je govoril v imenu socijalistov posl. Nedeljko Divac. Za Uzunovićem je govoril demokratski poslanec dr. Šumenković in muslimanski poslanec Babić. Nato je dobil besedo minister za zunanje zadeve dr. Ninčić.
Govor Maistra Ninčić«.
Dr. Ninčić je začel govoriti tako: «Da Vam po pravici povem, sem se pomišlja!« ali naj Vam govorun, ker ako primerjate druge parlamente, vidite, dm.ae pri nas največ govori in in poroča.» (Pri opoziciji nastane velik hrup in smeh. Cujejo se vzkliki: «Zakaj ta parodija! To je labudova pesem ministra! Odgovorni državniki morajo Redati t bodočnosti Opozi-
cija lahko vse govori, vlada pa ne! Demokrat Kujundžić: «To je govor za goske...») Dr. Ninčić nadaljuje: Nihče od Vas ne pove, v čem obstoji za vlado neugodnost. (Opozicija kliče: «V Vašem neznanju I») Dr. Ninčić: Hočem Vam govoriti o prošlosti radikalske stranke. Zato nastane velik hrup ^ in vzkliki: ^Radikalno stranko lahko pošljete v muzej! Govorite nam o Reki.» Hrup se nadaljuje, radikalni poslanci molčijo, ministri sfe smejejo). Vidi se, kako predsednik Jovanović namiguje dr. Ninčiću naj skrajša- govor! Ninčić končuje: «V San Remo Pašić ni šel, ker je bil bolan, drugi delegati pa niso šli, dasiravno so imeli naročilo. V Rapallo nisem šel, ker sem kot radikalec najprej vprašal Pašića ali naj grem. On mi je odgovoril: «Ni treba, da greš! Kar se bo tam zvršilo, je grdo, toda Ti nisi kriv, nego drugi! (Burni klici: « Torej Vaš osebni ugled Vam je bil več kakor interes države!) V velikem hrupu zaključujeNinčić z besedami: «.Rapallska pogodba obstoji, in je dolžnost obeh vlad, da se izvrši. Vrhtega mora biti politika vlade, da obdrži dobre odnošaje z vsemi,» (Ironični klici. Molk v vladni večini).
Končno je demokrat Srdjan Budslavljević naglašal, da se z Italijo ne more dalje pregovarjati, temveč se mora iti na razsodišče Društva narodov. V imenu celokupne opozicije je predlagal nastopni prehod na dnevni red: «Narodna skupščina po pretresu povodom interpelacije Ljube Davidovića in tovarišev o incidentu na Reki od 17, septembra konstatira, da kraljeva vlada v jadranskem vprašanju ni vodila politike s potrebno odločnostjo, niti z zadostnim poznavanjem stvarnih prilik ter z neobhodno enodušnostjo glede vseh me-rodajnih faktorjev;
da je vlada posebno v reškem vprašanju opustila vse, kar je bilo treba storiti, da se ohrani svoboda in neodvisnost Reke, za katero sta se naša država in kraljevina Italija v rapallski pogodbi slovesno obvezali, da jo bosta vestno spoštovali;
da je z enostranskim aktom kraljevine Italije bila kršena rapallska pogodba ter zahteva, da se takoj storijo vsi koraki, do katerih imamo pravico po rapallski pogodbi in paktu Društva narodov v cilju, da se povrne status quo ante in končno reško vprašanje v duhu obstoječih pogodb uredi.
Izjavljajoč nezaupanje vladi, skupščina prehaja na dnevni red.»
Vlada je izjavila, da predlaga prost prehod na dnevni red. Ta predlog je prišel prvi na glasovanje. Za vlado so glasovali: radikali, džemijet, Nemci in dva bivša Radićevca, Kor-dić in Mlinaric, vsi ostali poslanci so glasovali proti. Za vlado je glasovalo 113 poslancev, proti pa 92. Seja je bila končana ob pol 12.
LJUBLJANA!, 27. Današnji «Slo venski Narod» poroča, da se po informacijah iz Beograda zdi, da se nahaja reško vprašanje neposredno pred končno rešitvijo. Po teh informacijah — nadaljuje «Sl. Na-rod» — sta se jugoslovenska in italijanska vlada sporazumeli na tej-le podlagi:
1.	Jugoslovenska vlada privoljuje v to, da ostane Reka pod italijansko okupacijo. Na Reki se ima uvesti sličen režim, kakor je bil v Bosni in Hercegovini 1. 1873., ko je Avstro-Ogrska okupirala to pokrajino. Ta režim naj bi organiziral jfene^al Giardino, kateremu bi bil na pomoč višji orožniški častnik kot šef reške policije.
2.	Italija privoljuje v to, da preide pristanišče BaroŠ z Delto .takoj v suvereno last in posest kraljevine SHS.
3.	Italija daje svoj pristanek, da se meja pri Idriji in Postojni popravi na korist Jugoslavije, s čimer bi kraljevina SHS na novo dobila teritorij, kjer je 15 do 20.000 prebivalcev.
4.	Italija izreka svojo popolno neintere-siranost v odnošajih kraljevine SHS napram Bolgariji in Albaniji.
Te informacije — pripominja rečeni list — se v bistvu krijejo z onimi, ki jih je priobčil «Zagreber Tagblatt».
Ta list javlja:
«Na podlagi doseženega sporazuma priznava Jugoslavija aneksijo Reke po Italiji, za kar dobi kraljevina SHS teritorijalne koncesije v Istri, Sloveniji in pri Zadru. Idrija in Postojna pripade ta Jugoslaviji in meja na Triglavu se pomakne bolj proti jugozapadu.
Dotični načrti se baje že nahajajo v rokah polkovnika Kalafatovića, jugosloven-skega člana razmejitvene komisije.
Italijanska vlada je prevzela nase obveznost, da v javni seji parlamenta izjavi, da je zanjo črnogorsko vprašanje rešeno.
Nadalje ima Mussolinijeva vlada kategorično proglasiti svojo neinteresiranost v jugosl. odnošajih napram Madžarski, Bolgariji in Albaniji. Zanellina stranka, ki se nahaja na jugoslovenskem ozemlju, mora likvidirati in Zanella sam se izseli v Ameriko. Jugoslovenska vlada bo izgradila pristanišče v Martinščici in v Bakru in jih zvezala z železnico...«
SEJA HRVATSKEGA BLOKA ZAGREB. 25. V nedeljo 23. t. m. je imel hrvatski blok, t. j. poslanci Radićeve stranke v Zagrebu sejo. Predsedoval je podpredsednik Bauer, za njim pa poslanec Gjuro ValeČić. O seji je bil izdan ta-le komunike: s Soglasno so bila odobrena poročila predse dništva o zunanjem delu predsednika hrvatskega narodnega zastopstva Stjepana Radića in o dosedanjem delovanju predsedništva v domovini Po izčrpni razpravi o političnem položaju s posebnim ozirom na mednarodne odnošaje in na povečane nezakonitosti in nasilstva beogradskih vlastodržcev v vseh hrvatskih krajih so bili storjeni zaključki o nadaljnem potrebnem delu za samoodločbo hrvatskega naroda.
ozirom na najnovejši korak beogradske vlade, da v utilitaristične svrhe najame v inozemstvu novo posojilo v znesku 300 milijonov frankov, kar pomeni okrog 7 milijard kron, opozarja hrvatsko narodno zastopstvo tudi pri tej priliki na svoj 2e enkrat proglašeni zaključek, da smatra hrvatski narod vse fi-nancjelne obveznosti (dolgove), ki jih je napravila ali jih napravi beogradska vlada v imenu Srbije ali kraljevine SHS, a brez pristanka tat proti volji hrvatskega narodnega topetva.za niče ve in neobvezne.*
Izpraznitev Krffa
Sklep poslaniške konference, s katerim je
bilo prisojenih Italiji 50 milijonov lir
PARIZ, 27. Pri seji poslaniške konference, ki se je vršila predvčerajšnjim do pozne ure, so se pojavila, kakor znano, načelna navzkrižja glede razsodbe o sokrivdi Grčije na umoru pri Janini med italijanskim poslanikom in francoskim na eni strani ter angleškim poslanikom na drugi. Italijanski poslanik je vztrajal pri mnenju, da je kriva samo nemarnost Grčije, da niso bili morilci aretirani, in da mora vsled tega plačati Grčija Italiji 50 milijonov lir v smislu rešitve italijansko-grškega spora od strani poslaniške konference. Angleški poslanik pa se je postavil na popolnoma nasprotno stališče, češ Grčiji ni mogoče dokazati nikake krivde. Dalje je lord Crewe izjavil, da mora vprašati svojo vlado za tozadevna pojasnila, ker ne more sam odločati na lastno pest. Konferenca se je nato razšla, ne da bi končnoveljavno rešila zadevo, ali naj Grčija plača onih 50 milijonov ali ne.
Včeraj predpoldne ob lt. uri se je konferenca spet sestala. Lord Cre\ve je namreč med tem časom že prejel navodila iz Londona in sicer, kakor je razvidno iz sklepa konference, ugodna za Italijo.
Poslaniška konferenca je objavila naslednji sklep, ki ga je sestavila pri seji na podlagi poročila preiskovalne komisije o umoru italijanske misije pri Janini:
«Poslaniška konferenca jemlje na znanje izvršitev opravičb, ki jih je zahtevala spomenica poslaniške konference od dne 8. septembra v točkah 1, 2, 3, in 4, s strani Grčije in ostale pogoje, katere vsebuje druga spomenica od dne 13. t. m.; dalje je konferenca proučila poročila preiskovalne' komisije glede 5. točke spomenice od 8. t. m. Ž ozirom na to, da niso bili morilci do dneva, ko je bilo sestavljeno poročilo, še odkriti in da je bilo na drugi strani u-gotovljena površnost grških oblastev pri vodstvu preiskave in nemarnost pri ukrepih za izsleditev krivcev — smatra poslaniška konferenca, da ni bil izpolnjen peti pogoj spomenice od 8. t. m.; radi tega odloča:
Grška vlada bo plačala Italiji kot kazen znesek 50 milijonov lir; italijanska vlada se ne bo obrnila na mednarodno razsodišče; plačilo zneska 50 milijonov lir se bo izvršilo s tem, da bo italijanski vladi izročen znesek 50 milijonov 4ir, ki je bil položen 20 t. m, pri Švicarski državni banki; radi tega bo mednarodno razsodišče naprošeno, da odredi prenos omenjenega zneska s Švicarske državne banke na Banca d'Italia v Rimu na račun italijanske vlade.
Konferenca ugotavlja, da italijanska vlada izjavlja, da bo dne 27. t. m. izvršila odločitev glede izpraznitve Krfa.
l alijanska tete zapuščajo Krf
RIM, 27. V smislu obveze italijanske vlade, da odredi izpraznitev Krfa, kakor hitro ji bo poslaniška konferenca prisodila onih 50 milijonov lir, ki jih je grška vlada položila pri Švicarski državni banki, je vlada dala poveljniku zasedbenih čet na Krfu ukaz, da ukrene vse potrebno za takojšnjo izpraznitev Krfa. Včeraj dopoldne je admiral Simonetti pozval v svoj urad vsa civilna in cerkvena oblastva; med drugimi so bili navzoči katoliški in pravoslavni škof ter županov namestnik. Admiral je izjavil, da se bodo čete vkrcale še v teku istega dne in da bo opolnoči odstranjena italijanska zastava na trdnjavi, nakar bo izstreljenih več salv, V noči med 26, in 27, bo ostalo v mestu še okoli 600 vojakov in karabinerji za vzdrževanje javnega reda. Dne 27. bodo lahko razobe-šene grške zastave na trdnjavi. Dalje se je admiral zahvalil oblastvom za njihovo točno izvrševanje službe za časa zasedbe ter jih pozval, naj vplivajo na meščane, da se izognejo vsaki žalitvi italijanske zastave,
K zaključku je admiral izjavil, da je meščanstvo s svojim obnašanjem napram italijanskim četam doprineslo dokaz grške civilizacije. Admiral Simonetti je navzočim obljubil, da se povrne spet na Krf, a ne kot vojak, s svojo soprogo, da se na* vžije krasote otoka.
Grki streljali na italijanske vojake
Predsinočnjim se je vračala gruča vojakov v vojašnico; tedaj je pridrvel za njimi nenadoma avtomobil, iz katerega je bilo izstreljenih na vojake več strelov, ki pa niso nikogar zadeli. Karabinerjem se je posrečilo izslediti napadalce ter jih aretirati.	______
S Cieplakom se postopa obzirno.
MOSKVA, 27. Agencija Rosta poroča, da se z mons. Cieplakom, ki je zaprt v sodniških zaporih, postopa zelo uljudno, posebno z ozirom na njegovo zdravstveno stanje. Na razpolago ima posebnega zdravnika, ki uživa njegovo popolno zaupanje. Mons. Cieplak dobiva posebno hrano, sme čitati knjige, ki jih sam želi ter sprejema svoje prijatelje.
1M milijonov jenov za ponesrečence na Japonskem
TOKIO, 27. Cesarski odlok naznanja otvoritev kredita 100 milijonov jenov za najnuj-4 nejše potrebe ponesrečencev pri zadnjem potresu.
Obsedno stanje v prizadeti pokrajini je bilo podaljšano za en mesec. Pri potresu je zgorela 47 tisoč bal surove svile.
Razpoloženje v Nemčiji po kopttuloclli
Vrenje na Bavarskem — Francoske skrbi radi napetih odnošajev med
Mftnchenom in Berlinom
BERLIN, 27. Zunanja komisija zbornice
L' sklicana za danes. Jutri se bo sestal ichstag, pa ni gotovo, da-li bo razpravlja! o položaju.
Koelnski listi poročajo, da nameravajo separatisti proglasiti prihodnjo nedeljo v Diisseldoriu porensko republiko. Za ta dan jim bodo baje francoska zasedbena obla-«tva dala na razpolago 70 posebnih vla^ kov. Po mnenju teh listov so separatisti prepričani, da je priSla njihova tira. V znak praznovanja nemške kapitulacije je včeraj francoska artiljerija v Essenu streljala salve.
Iz Bavarske prihajajo nasprotujoče si vesti. Nacijonalisti so napovedali za jutri il4 shodov; narodni socijalci se bodo udeležili teh manifestacij s svojo konjenico. Predsedniki bojevniških društev so izročili Hitlerju vodstvo gibanja.
Govori se mea tem, da je prišel spor, i je že dolgo časa strašil med Prusko in avarsko, na dan in da bo Hitler s svojo .vojsko korakal proti središču severne Nemčije, širijo se tudi glasovi o državnem puču v Berlinu. Vendar se mora smatrati ;te govorice za pretirane, ker šteje Hitlerjeva vojska komaj 20 tisoč mož in so ti nesposobni, da bi vladali Nemčijo. Zaenkrat so bile podvzete v Berlinu izredne varnostne mere in Noske, železni mož nove vladavine, je prispel včeraj na poziv Eberta v Berlin.
Za vsako eventualnost je vlada razposlala sledečo brzojavno okrožnico:
«V slučaju notranjih nemirov se morajo vsi državni uradniki strogo držati vladnih odredb, ki jih bo izdal predsednik republike®.
Ta okrožnica izdaja strah vlade pred pučem desničarjev, strah, ki ga utemeljuje med drugim tudi tajna okrožnica, ki jo je izdalo udruženje bavarskih uradnikov in katero imenuje večina listov pripravo za izdajstvo. Ta okrožnica pravi med dru-gim:	"
♦ Današnji položaj se lahko primerja o-nemu leta 1918. Mogoče stojimo pred ve-
nje, v kakoršnem so bile pred o smisli meseci. Nemčija se bo znašla v položaju, v katerem je bila po sklepu premirja, a mi bomo v položaju, ▼ katerem smo bili 11. januarja t. 1., ko so naše čete zasedle Po-rurje. Pred nami stoji vprašanje izkoriščanja Porenja in njega pogojne izpraznitve in splošno odškodninsko vprašanje».
Diplomatski dopisnife «Daily Maila» hoče vedeti, da bo Francija pred vsakimi pogajanji stavila Nemčiji sledeče pogoje: 1.) Preklic vseh odredb glede organizacije pasivnega odpora; 2.) nemške občine bodo morale zopet prevzeti upravo krajevnih poslov in vodstvo policije ter bodo poslovale pod nadzorstvom in s sodelovanjem francoskih oblastev; 3.) nemški železničarji se bodo povrnili na delo ter bodo delali pod vodstvom sedanje uprave; 4.) izkoriščanje raznih rudnikov bo povsem posvečeno dajatvain, ki jih predvidevajo določbe o odškodninah.
V Bruslju se bavijo pooblaščeni krogi z mislijo za pomilostitev v Porurju obsojenih Nemcev; vendar se misli zavrniti prošnjo iz Berlina za povrnitev izgnanih in za osvoboditev jetnikov.
Obsedno stanje na Bavarskem
Pariz, 27. Agencija Havas poroča iz Berlina: V vsej Bavarski je bilo proglašeno obsedno stanje. Za generalnega komisarja je bil imenovan bavarski ministrski predsednik Kaer, ki je izdal proglas z izjavo, da sprejema v težki uri mesto generalnega komisarja za Bavarsko ter da bo nastopil proti vsakemu poskusu sovražnosti ali sabotaže proti ustanovam domovine in proti vsakemu odporu proti izvršitvi izdanih odredb z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Nove svote zaplenjene. - Splošno zadoščenje prebivalstva ▼ Porurju
PARIZ, 27. Listi poročajo iz Dusseldorfa: Organi javnega varstva v Trierju so zaplenili svoto enega trilijona in 173 milijard mark.
Prebivalstvo zasedenega ozemlja se kaže na splošno zadovoljno radi opustitve pasivne re-
larov m Geortfie Dimitrov. Makedonstvu-
rtfje
jušči so jih na begu napadli, vendar pa jim je uspelo uiti v avtomobil«*
BEOGRAD, 27. Jugoslovanska vlada je prejela od bolgarske povabilo na finan-čno-pravno konferenco, ki se bo vršila 1. oktobra v Sofiji. Ta konferenca bi bila nadaljevanje niške konference ter bi se na njej razpravljalo o zavarovanju meje med Jugoslavijo in Bolgarsko. Vlada je imenovala za predsednika jugoslovenske delegacije vseučiliščnega profesorja Mileto Novakovića.
SOFIJA, 27, Bolgarski brzojavni urad javlja: Brez skrbi lahko rečemo, da se bliža h koncu revolucijonarno gibanje, ki so ga organizirali komunisti. Sovjetske republike, ki so bile proglašene v nc^aierih krajih, so izginile še predno so pri. >ele vladne čete v te kraje, ker je ljudstvo sovražno temu gibanju. Uporne čete so se razkropile, voditelp upora skušajo zbe-žati v inozemstvo'; uporniki izjavljajo, da so bili zapeljani z mamljivimi obljubami s strani voditeljev.
Ekspresni vlak Trst-Rim povozil pet krav in skočil s tira
RIM, 27. Med Faro Sabino in Monterotondo ... , . .
f! ^ f « "ki^o* tt^aptttt «
krav. ko |c prihajal iz Jakrna tržaški eks- sor glede kolkovanja računov, izdanih gosto®
..1-f- Ci__:_____* _____ M m m^ZL a 1 —I k 4«tnn &	J n M	- — — ___?___ » _ —-
presni vlak. Strojevodja je zaman skušal ustaviti Tlak, ki je za vozil med živino ter tako pobil pet krav. Radi silnega sunka je nato vlak skočil s tira ter se postavil na sosednji tir. V tem hipu pa se je pojavil brzovlak iz Rima in zdelo se je, da morata vlaka trčiti skupaj. Strojevodja drugega vlaka pa je mojstrsko znal odvrniti nesrečo. Potnikov se je seveda polastila panika, a hujše nesreče ni bilo.	_
Zavezniške čete zapuščajo Carigrad CARIGRAD, 26. Izpraznitev Carigrada od strani zavezniških čet bo kmalu gotova. Skoro vse čete so že zapustile mesto. Turška vojska bo vkorakala 1. oktobra. Trdnjave ob Dardanelah so tudi že izpraznjene. Zavezniški generali bodo zapustili mesto 3. oktobra.
Gostilničarjem. Finančna intendanca nam je poslala naslednje poročilo: Nedavna kon-j trola gostilniških obratov (gottiln, kavarn, barov) je dognala, da lastni
likimi nemiri, mogoče bo uprava države , zistence. Manjše je zadoščenje pri železniških In v Bavarski prešla v druge roke, V inte- ; in poštnih nameščencih, ki so sicer bili teh resu nemškega ljudstva moramo nadalje" | osem mesecev brez dela, a so dobivali iz Ber-vati svoje delo pod novo vladavino, ako! lica precejšnje podpore. Nacionalisti seveda nočemo vreči domovine v zmešnjavo. Vse ! ne skrivajo svoje nevoljnosti radi tega. kar odredbe, ki bi nam hotele prepovedati to i0?1 nazivljajo sramotno kapitulacijo in pro-naso akcijo, se morajo brez drugega zavr-j učava*° n^crlc za aktlYen odP°r' niti».
List «Tag», ki stoji zelo blizu jjudski stranki, se obrača naravnost na doktorja Stresemanna, ki je načelnik stranke, ter ga poziva, da naj raje zapusti svoje mesto, nego da bi podpisal kapitulacijo. List pojasnjuje posledice, ki bi jih imela kapitulacija za ljudsko stranko ter zatrjuje, da ne more Stresemann, ustanovitelj ljudske stranke, želeti njene smrti. Omenjeni list vidi tudi v položaju nujno potrebo diktature v Nemčiji za varstvo javnega reda. Vendar pa da ni še prišla ura Streseman-nove diktature, kateri je preveč spreten govornik, preveč izkušen načelnik stranke, preveč nagnjen k parlamentarnem življenju, da bi si želel diktaturo.
•Deutsche Allgemeine Zeitung*, glasilo Stinnesa, je seveda za odnehanje od sovražnosti m bodri ljudstvo s sledečimi besedami:
«Mi moramo gledati resnici v oči. Borba med bajoneti in tanki na eni strani in neoboroženim ljudstvom na drugi je prišla do svojega konca. Nobena sramota zato. Odpor nemškega ljudstva bo prešel v zgodovino kot primer slave. Borili smo se v svojem siromaštvu proti nasilju in ropu. Premoč je zmagala. Minljivo prvenstvo ostane njim; slava pa je naša».
PARIZ, 27. Včerajšnji sklep vladnih načelnikov nemških držav je velike važnosti tudi radi tega, ker je Bavarska proti pričakovanju tudi glasovala za opustitev pasivne rezistence.
«Ker je Bavarska ognjišče nacionalizma in pribežališče generala Luden-dorffa» — pripominja «Petit Parisien» — '«izdaja njeno glasovanje toploto želje za vzpostavo normalnih odnošajev s Francijo In Belgijo
«Petit Journal® je pa bolj previden.
♦Neverjetno je, da bi nacionalistična in monarhistična Bavarska pristala brez tajnih namenov na novo politiko Berlina. Lahko si mislimo, da je kancelar dal bogove kake koncesije Ludendorffu in Hitlerju In da računa na nove spore med zavezniki, samo da ne bo treba plačati. Sicer pa tudi če ima Stresemann iskreno željo za rešitev svoje domovine, je danes Nemčija oslabljena ne samo v odporu, ampak tudi v svojih plačilnih zmožnostih.
Vsak čas bo berlinska vlada preklicala svoje odredbe ter postavila stvari v sta-
DNEVNE VESTI
f|m> nalili ■■■■■■iiilnniilffitn ) lahko pomagali, da je obstoj lista nepotreben
ZDOr nosili raznoroiiovoiccv (ali pa sem jaz na poti njega ureditvi. Imam Načrti za raznarodovanje nas julijskih Slo- "vest, da sem držal list v strogih fašistov-vanov se kuiejo na vseh koncih in krajih ' skih smernicah, toda moj trdi in vztrajni tem-Italije. Naučni minister nam namerava raz- ' perament ni bil morda všeč gotovim krogom ■uroditi našo ljudsko šolo in jo izpremeniti v | m interesom. V tem dvomu — zaključuje g. italijansko, gotovo eden izmed najbolj pe-i Menesim — sem stavil danes svoje mesto
klenskih protislovanskih načrtov, kar si jih ravnatelja «PopoIo di Trieste* stranki na raz-more izmisliti človeški (7) razum. Opozorili. polago.
smo že, da italijanska javnost postopanje na- j Kakor se da soditi po tej izjavi g. Menesi-učnega ministra popolnoma odobrava in mu nija, se nahaja fašistovsko glasilo v skrajno ploska s ciničnim navdušenjem. Toda ta jav- težavnem položaju. Ako bi moralo prenehati, nost še ni zadovoljna, še se ji ne zdi zadosti je jasno, da bi se s tem le pomnožilo število udarec, ki ga je namerila proti nam vlada, žrtev, ki bi jih zahteval na novinar, polju tukaj-temveč hoče imeti še več, hoče imeti ie bolj šnji «Piccoio». Njegov glavni gospodar sen. patrijotične uspehe v svoji grdi protislovanski Mayer se je baje bahal že 1. 1919., da ne bo
gonji.
Od preteklega pondeljka do včeraj
mogel izhajati poleg njegovega lista noben se je drugi laški dnevnik v Trstu, Dasi nam je «Po-
vršilo v Padovi zborovanje znanega društva polo di Trieste» skrajno in brezobzirno so-«Dante Alighieri». Zborovanje se je vršilo v vražen list, bi bilo njegovo prenehanje vendar
J______— * a.__1_________ ZLllZZ. X S««	A^i^olrttriil? Irott« Irlink ircom n ti i c% It ttj^g j liSTf
»olitično listi, ki
stvu hvalevreden namen, toda na vsakem «hočejo zidati svojo srečo na živinskih instink-zborovanju tega društva se je pokazalo — tih množic®, kakor se izborno izraža g. Mene-razni govorniki so to očitno izjavljali — da sini v svoji izjavi, ima «Dante Alighieri» v svojem načrtu tudi borbo proti drugorodnim manjšinam, ki so pripdale Italiji. Dosledno temu podpira « Dante
A 1! A'__- 1 • _- — — -- - mm	•roncl^n
Rfiioladla na Bolgarskem
Vstaja v južni Bolgariji udusena — Upor organiziran iz Moskve
BEOGRAD, 27. Ker so bile zadnja dva
dni železniške in brzojavne zveze s So- _ ___________ _ ^______________
fijo popolnoma prekinjene, se je velika £	<Uje «LegU kakor pred vojno fn v še
važnost polagala na izjave posamnih pot- i večji meri. Mi Slovani si moramo posebno za-nikov in beguncev iz Bolgarske. Radi te- J pomniti, kako si predstavljajo ti patrijotični
Alighieris, ki razpolaga z izdatnimi sredstvi in dobiva tudi redno državno podporo, pro-slulo «Lega Nazionale», katera si je obenem z društvom «ltalia Redenta* postavila za cilj, da mora s svojimi otroškimi vrtci odtujiti svojemu narodu čim več slovenskih in hrvatskih otrok. Na zborovanju, ki se je včeraj zaključilo v Padovi, je govoril poseben odposlanec «Lege» tržaški profesor dr. Muratti, ki je naglašal, da mora «Lega» nadaljevati svoje delo tudi po vojni. Italijani da ne smejo pozabiti, da je v Italiji nič i»enj ko 400.000 Slovanov, katerih ni smeti zanemarjati, temveč jih je treba rešiti za italijansko kulturo! Društvo « Dante » je prosil za izdatno pomoč,
ga so bile tudi vse vesti iz Bolgarske v gospodje svoje raznarodovalno delo v bodo-zadniih dneh močno pretirane in nego- čnosti. Za poitalijanče vanje v ljudski šoli — V torek opoldne ie bila vzpostav- | pravijo — bo skrbela vlada sama, mi pa, t. j.
'«Dante Alighieri*, «Lega» In druga podobna društva moramo loviti v svoje mreže drugo-
Ijena brzojavna zveza s Sofijo in je jugo-, ,	,	„ _ _____
slovenski sofijski poslanik Rakič poSal j	^TJa^lo^l SI
vladi oorocilo, v katerem nravi, da so vseipotcm jo 2okončajo. Svoj namen hoče j _
torej doseči predvsem s predšolsko in izven-šolsko propagando. Slovanski stariši, zapomnite si te naklepe in varujte svoje otroke pred
vladi poročilo, v katerem pravi, da so vse j tem ko . ' dokončajo. Svoj namen hočejo
vesti o imenovanju Todora Aleksandro- - -	•	*- 1 • -----
v a za notranjega ministra popolnoma brez podlage. Isto velja tudi zar vesti, ki govore o umoru ministrskega predsednika Can-kova in o begu kralja Borisa. Niemiri trajajo v Bolgarski še vedno, zlasti na severu, vendar se zdi, da bo vladi uspelo premagati vstaše. Do sedaj vlada v Sofiji mir,
BEOGRAD, 26. Po nervoznem pričakovanju zanesljivih vesti iz Sofije, ki je nastalo radi prekinjenja brzojavnih zve z, se je včeraj ob 12.30 popoldne posrečilo dobiti prve točne vesti o položaju v Bolgarski, iz katerih je razvidno, da je sedaj bolgarski vladi uspelo po hudih in večdnevnih bojih dobiti premoč nad vstaši v južni Bolgarski, kjer je že, kakor se poroča, v glavnem vzpostavljen red. Vstaj« komunistov in zemljoradnikov v severni Bolgarski se pravzaprav šele pričenja. Vlada, ki je razbila vstaško gibanje v južni Bolgarski, je pričela pošiljati Čete proti severu, kjer so komunisti in zemljoradnik! dosegE do sedaj znatne uspehe.
BEOGRAD, 26, Včeraj je potoval skozi Beograd Peter Frankov, tajnik pok. Stambolijskega. V Beogradu se je mudil samo dve uri. Trdi se, da je Brankov odpotoval v Prago, kjer se sestane z Obo-vom, ki bi moral takoj odpotovati v Bolgarsko ter prevzeti vodstvo zemljoradni-škega gibanja. Brankov je izjavil, da je njegovo potovanje v zvezi s preskrbo finančne pomoči za vstaško gibanje v Bolgariji. Včeraj je došel v Vršeč komunistični vodja rez. major Agenski. V njegovem spremstvu so bili Božidar Mitrov, Vasa Ko-
__________lepe	, _	_
raznarodovanjem. Proti tej propagandi posta-ivte svojo. Učite otroke spoštovati državo in njene zakone, toda predvsem pa jih vzgajajte v ljubezni do svojega rodu in svojega rodnega jezika. Proč s tarnanjem in obupa-vanjem, češ da itak nič ne pomaga, da je vse izgubljeno itd!)
Kljub vsem svojim naporom ne bodo dosegli naši raznarodovalci nikakega trajnega uspeha. Ponavljamo: zgube bodo, toda tudi če bi se jim posrečilo, da nam raznarodijo 1000 naših ljudi na leto, bi morali čakati 400 let, da nas požrejo! Toda prav gotovo se zgodi, da ostanemo «Legi» in vsem podobnim udruženjem mnogo prej na želodcu. Proč torej z obupavanjem in proti delu naših raznarodo-valccv postavimo svoje podrobno delo vztajno in smotreno v službo svojega rodu in njega ohranitve!__
Kanalen Judi A Tfctt" Ml
Ravnatelj tukajšnjega fašistovskega dnevnika inž. Giovanni Mencsini je objavil včeraj v svojem listu izjavo, v kateri obznanja, da je odstopil z mesta ravnatelja «Popolo di Trieste* in da stavi to svojo službo na razpolago stranke. Potem ko je najprej obrazložil težki, gmotni položaj, v katerem se nahaja «Popolo», opozarjajoč, da bo moral list v najkrajšem času prenehati, ako fašisti ne storijo svoje dolžnosti, g* Menesini tako-le utemeljuje svoj korak: «To eo besede, ki sem jih objavil pred kakimi dvajsetimi dnevi. Govoril sem v veter, kajti razen zelo redkih izjem se ni nihče genil. Ker se najdejo ogromna sredstva za druge stvari in se pušča, da «ro-polo di Trieste», ki je za -Popolo dltalia* najstarejši fašistovski dnevnik, «mira, mora Imeti to svoje razloge. Ali mislijo tisti, ki bi
PODLISTEK
ANNIE VIVANTI:
KIRKA
CM)
Roman Marije Tarnovske. - Poslovenila G. B,
Moja mati ni odgovorila. ♦ Reci, prosim te, reci! Mora li umreti?* A moja mati ni imela glasu. Tedaj je večerni veter lahno zapihal in upfe-fnil nežne glavice cvctic — bile so lilije in slak — ki so pokrivale njen grob, in vse so zganile z glavico, rekoč: «Da! da! dal»
«Vidiš, Vidiš? » sem rekla Naumovu, ki me je gledal z nemirnimi očmi. «Pojdiva —» in vlekla sem ga s seboj.
Mračilo se je. Tekla sem med grobovi, po ozkih stezab, dokler nisem našla v opustošene m vogalu zanemarjen grob, s sivim kamenjem, zaznamovanim, z imenom in datumom.
KILI, £K£U«UlUvailliu, »rnvu«™	—.	i7
Ko sem gledala ono gomilo, kup zemlje, kjer j zgrabi? sta govorila dva ovenela venca o pozabi, so se plašen.
valili ogromni valovi obupa nad menoj. Kako ie bilo vse otožno} Življenje! Smrti Ljubezen! Hrepenenje! Upanje!
Vse otožno, vse prazno, vse ničevo.
•Kdo je?» pravi Naumov, upognjen naprej, da bi bral ime. Tedaj sem izgovorila počasi: «Vladimir Stahifs
Nekaj se je zganilo. Mogoče je bilo le suho Ustje ovenetih vencev, a zbala sem se — zbala sem se videti za hip, kako bi se zganil, in dvignil in se vsedel Stahl, pokrit od zemlje, in bi se odzval klicu.
Naumov je dvignil k meni sanjajoče in preplašene oči, «Ohf» je zamrmral in vztrepetal, •vidim, kako te obkrožujejo mrtvi!...»
Mogoče je mislil na grobove, ki so me v onem somraku obkroževali v belkastem pohi-krogu... a meni se mi je zdelo, da vidi on za menoj vse moje mrtvece — mojo mater, Stahla, Boževskega in malega Petra.. • in za vpila sem.
«Cema vpiješ? čeau?» je »dahnil Naumov, zgrabivši riiojo roko in ozirajoč ae okoH ves
Kazoč na grob pred nama, je vprašal z nizkim glasom: -Kdo je tu? Si ga ljubila7» Oklenil me je z usti odprtimi in hrepenečuni.
«Prisezi, da boš umoril, prisezi!« semšepe-tala pretresena, besnohisterično. *Fnsezi! prisezi!»
Objel me je tesno in pritisnil usta na moja. •Prisegam! prisegam! prisegam!,..»> nuje govoril v grlo, in me stiskal ves divji. .Grozna žena si, prisegam, prisegam, prisegam!*
Med temi strašnimi, neverjetnimi, snohod-skimi dogodki, ki so zaznamovani kot krvav madež na tej nočni poti, se vzdiguje v mojem spominu kot strašilo sence in sramote tista besna zaveza v pokopališkem somraku.
Noč se je bližala.
pržeč se za roko, (najine roke so bile mrzle in potne) sva bežala po drevoredih in stezah, krožeč, se obračajoč, vračajoč se nazaj, sva tekala, spodtikajoč se ob 2elez|a, ki so ločila grobove...
(MJe)
VAŽNO ZA UČITELJIŠČNIKE
Potrdilo o bivanju (certificato di resi-denza), ki ga je treba dodati prošnji za sprejem na tolminsko učiteljišče, se dobi v anagrafičnem uradu v ul. Sanita 25, II. nadstr., vrata 40. Za nabavo tega potrdila so potrebne sledeče listine: krstni list, poročni list staršev in potrdilo o laškem državljanstvu. Razen tega naj prinese vsak s seboj kolek za 1 liro in 50 stot. v denarju. Potrdila se bodo izdajala v sledečem redu: črke A—G do 29. sept., H—P od 1. do 6. oktobra, T—Z od 8. do 11. oktobra.
NOVACANOVA •VELEJATPRI SV, JAKOBU
S to igro otvori v nedeljo dne 30. t. m. Šentjakobska čitalnica svojo letošnjo gledališko sezono.
Igra je težka, a jako poučna. Režiser g. M. Goriup in njegovi sotrudniki nam bodo kakor vedno, tudi sedaj pokazali svojo spretnost in izurjenost.
Kaj je zakon brez ljubezni, nam jasno pokaže ta igra. S prisiljenim zakonom se izvrši pro kletstvo nad lastno osebo in lastno krvjo. Prepiri, ljubosumnost in nezvestoba, ki se pri takih okolnostih dogajajo, ženejo družino v obup in propast
2ivo sliko takega bednega in žalostnega življenja vidimo v Vele je vi družini. Radi tega zapusti Velej svojo družino in svojo mlado ženo Ano ter gre po svetu. Čeprav daleč od doma, ga gloda črv ljubosumnosti, katerega hoče v razuzdanosti udušiti. Naposled se vrne kot pijanec, ki je popolnoma telesno in duševno uničen.
Tudi Ana, njegova žena, ne more udušiti glasu svoje ljubezni, katero je še pred zakonom gojila do mladega kmeta Lenta. Storila je tudi ona prvi greh nezvestobe ter polagoma tudi ona propadla. Po Velejevi vrnitvi ji postaja življenje z vsakim dnevom močnejše in neznosnejše, dokler jo ne osvobodi te muke tragična smrt njenega moža.
NB. — Opozarjamo, da se pripravlja tudi zelo priljubljena in lepa igra «Mlinar in njegova hči,» ki se bo uprizorila čimprej.
VPISOVANJE V LJUDSKO SOLO srbsko-pravoslavne občine se vrši danes, dne 28, septembra, kakor tudi jutri od 10, do 12. are. Obenem ae vriti vpisovanje ▼ otroški vrtec. Startti m opozarjajo, da otroci v vrtca dobe refekdjo črez poldne.
Izplačevanje državnih pokojnin. Državne pokojnine, ki zapadejo 30. t. m. in 1. oktobra in ki se izplačujejo pri ločeni sekciji zakladnice (Piazza N. Tommaseo), se bodo plačevale po sledečem redu na podlagi številke pokojninske knjižice:
1. Civilni in vojaški upokojenci bivše vladavine in Južne železnice:
a)	vdove in sirote: 29. septembra od štev. 1—609; 1. oktobra od štev. 610—1204; 2. oktobra od štev. 1205—2049; 30. oktobra od št. 2050—3008; 4. okt. od Št. 3009—8638; 5. okt. od št 8639—10.526; 6. okt. od št. 10.527 dalje.
(Vhod v ul. Canai piccolo).
b)	Direktni upokojenci: 29 sept. od št. 1— 1060; 1. okt. od št. 1061—2480; 2. okt. od št. 2481—7098; 3. okt. od št. 7099—9998; 4. okt. od št. 9999—12.658; 5. okt. od št. 12.659— 14.339; 6. okt. od št 14.340 dalje. (Vhod na trgu Verdi).
O. Invalidi, vdove in sirote bivše avstrijske vojske (ali začasne podpore):
c)	Invalidi: 8. okt. od št. 1—2100; 9. okt. od št. 2101—8400; 10. okt. od št. 8401—20.100; 11. okt. od št. 20.101 dalje. (Vhod na trgu Verdi).
d)	Vdove in sirote: 8. okt. od št. 1—700; 9. okt. od št. 701—1370; 10. okt. od št. 1371— 6200; 11. okt. od št. 6201—11.000; 12. okt. od št. 11.001 dalje. (Vhod v ul. Canal piccolo).
Duhovnikom se bodo izplačevale pokojnine od 1. oktobra.
Podpore za sekvestre in alimente se bodo brez razlike plačevale 6. oktobra.
Upokojenci, ki se ne bodo predstavili določenega dne, bodo morali čakati preteka vseh dni izplačevanja
13. oktobra.
Finančna intendanca opozarja prizadete na
težke kazni (zapretje obrata za dobo 3—30 dni), ki jih lahko doletijo, ako se prjgreSijo proti tozadevnim predpisom.
Društvene vesti
Pevski zbor Zveze slov. učit. društev. Daner
ot 15. seja pri Sv. Ivanu. Prisotnost vseh odbornikov je neobhodno potrebna.
Pevsko dr. «Slava». Nocoj ob navadni uri odborova seja. — Predsednik.
Sola "Glasbene Matice». Vpisovanje v šolo «G1. Mat.» se vrši danes od 16. do 19. ure v ul. Torre Bianca št. 39, I. nad. (levo). Vpisom vanje v Barkovljah in pri Sv. Ivanu se vrš* jutri, v soboto od 16. do 19. ure v tamošnjih Nar. domih. — Vodstvo.
Iz tr2aSkesa žhrlie^ia
Žepna tatvina. Uradnik Josip Pregan, sta-, nujoč v ul. Guardia št. 27, je predsinočnjim stal med množico radovednežev, ki je staiir v ul. Istria pred mesnico, kjer je bil male prej ranjen mesar Coraisso. V gnječi mu je n^ znani žepar ukradel iz notranjega žep- suk-; njiča listnico, v kateri se jc nahajal znese* 1500 lir in razni dokumenti. Ko je kmalu potem prišel domov, je Pregan zapazil tatvino. Podal se je na policijski koimsarijat v ul. A. Vespucei ter tam naznanil dogodek. — O drznem že-, parju ni nobenega sledu.
Nepošten uradnik. Na podlagi ovadbe tukajšnje sodni je je bil predvče^ašnjim aretiran 26-letni uradnik Alojzij Plett, rodom iz Trsta. Mladenič, ki je bil nameščen pri pisarni kr. kazenske sodnije v ulici SS. Martin, je zlorabil svojo uradno funkcijo v zasebne koristi. Izmikal je namreč razne važne dokumente ter jih uničeval v prilog interesiranim strankam, cd katerih je prejemal zato denarne nagrade. Nekatere dokumente je tudi ponarejeval.
Mladenič je deloma priznal svojo krivdo. Odvedli so ga v zapor v ulici Coroneo, Zagovarjati se bo moral pred sodiščem.
DAROVI
Za podporni sklad «Dijašl:i Matice» v Tolminu sc izročilo 407 L kot čisti dobiček *Pe-» pelke» v Cerknem.
Borsna
Valuta na tržaškem trgu.
Trst, dne 27. sepiembra 1923.
ogrske krone • , • * • avstrijske krone . . . češkoslovaške krone # dinarji • • • • • • • Icji •••••••••
marke ••••••••
dolarji •••••••
francoski franki 9 • • ivi carski franki • • •
angleški funti papirnati
...... 011	0-13
. . ♦ . . 0.03	0.0310
>••••• —	t>5*o0
......25.-.—	25.30
......10,25	10.75
za milijon 0 20	0-21»
...... 21.75	21.85
...... 134.25	135.—
,••••« 34*7-—	390.— .....9!».3o	99'ti 5
16-LETEN mladenič, močan, z 2 realkami in nekoliko prakse, išče mesto v trgovini, kjer bi imel hrano in stanovanje. Ponuaue pod «16-leten* na upravništvo.	1353
HARMONIJ v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe pod »Harmonij® na upravništvo
1354
PROSEKAR iz najboljših miraroarskih leg sem pripravljen oddati po najnižjih dnevnih cenah. Prosim reflekiante za takojšnja naročila, da zamorem pripraviti zadostno množino. Alojzij Gorlap, Frosck. 1355
5000 KOMADOV OPEKE, več vrat, okna. deske in trami — les — za stavbo se P'kidajo. Cena po dogovoru. Jožef Ariran, Pod-brdo ob Bači 26.	!3i>C
BRIL J AN TE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Franccsco 15, II.	(45)
KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedno dve stotinki dražje nego drugi kupci. Vi* Pondares št. 6, I.
TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, z večletno prakso, išče službe s 15. novembrom, najraje v kakem večjem prometnem kraju pa- deželi. Ponudbe pod -»Pošten^ na upravništvo.	1339
ZLATO, krone, goldinarje, zlat denar, dragulje plača več kot drugi zlatarna, Via Pontc
*onte Fabbra 1.
1342
CAMION Praga, nosi 60 q, v popolnem stanju, prodam za L 15.000. Bormioli, Via Roma gna 6, Trst.	A	1343
50 q GROZDJA, (40 refoika in 10 drugeg
se proda pri Škofiji v Istri. Pojasnila sc d< bijo v gostilni AlDin, Postojna.
a) 1344
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem/. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	58
iŠt¥Q
po zeio mižanih renah
h. sTBmm
n
trT
ter ce torej predstaviti po
Upokojenci morajo prinesti s seboj pokoj-insko knjižico s sliko* potrjeno od občinskega
nim
oblastva ali kr. notarja.
DrsiZba z o. z.
Via Geppa 17 - Via Poullana 1 (Piano M\m\
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via CunlcolS 8« na drobno in za družine Via OluHanl
Priporoča se lastnik
(468)
Nt STRANOMU