m PRLdRSKI OHEYNIK , glasilo OSVOBODILNe -— 1 * SteV. 232 (2851) poštnina plačana v gotovim ~ ' Spediztone in abbon. post. 1. gr. lOUDONSKA KONFERENCA DETETIH !H®0SPESNIM ZAKLJUČKOM? FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE TRST, četrtek 30. septembra 1954 Postati moramo aktivni člani novega širokega in resnično socialističnega gibanja, ki bo odprlo pot do vsakega našega poštenega demokratično mislečega človeka. Le tako bomo imeli možnost, da pod zastavo socialističnih načel stopamo skupno s italijanskimi demokratičnimi množicami v borbi za rešitev socialnih, gospodarskih in političnih vprašanj. (Iz poročila Fr. Stoke)™ Cena 20 lir ^dskunirm^™ ,e.^I?9lij<1 Pripravljena vzdrževati v Evropi štiri divizije Sporazum o ht”1 Povelistvom in s tem pristal na irancoske zahteve ljubijo iziavo rt« u1 Nemčiie v okviru bruseljske pogodbe? - Nemčija ob> ne o poskušala rešiti svojih teritorialnih vprašanj s silo ..london 29 m j - 11 PODOirtno ■ danas- H* C “ lond°n-?brata ki o? 3e ■ Pr'šlo do 10 2a ’ neirf- mnogi označuje-f^Bleški ntL s,enzacionalnega: tl?°ny Eden Jl I"Inister An. vlade iziavii J >menu svoje Popravljena ;„?a. Je Anglija ‘Ppski cehni zevati na ev-tan' nastaniPnVSe svo;ie zda-> in da iib n , v°Jaške sile Lrez n® bo umaknila «$0 &ka državni tainiv tJ' ameriški Luiles oto ^ hn F°ster stre, da tl^j zbrane mini- rtVo^ čete iz°FZDA umaknile dwiska konfl Evrope. če lon- ^Ia UaPeha vCa ne bo do' Primeru „= • nasprotnem Petnoč. obljubil vso konference d^Sn.afn^ih sejah an° nasledn' b bilo iz- /Konfet dnje Poročilo: * r°v devetih* /ananPb mini-nadaljeval av 5e ie da' je It* 1 s ‘retjo sejo, 2j* rninistriela ob M. Zuna. ? kusijo o . 5°,.,nadaljevali «n,h W se l°i°cilih- P° ka-J?, galija lahv Nemčija v Jski pogoriš .pndružili bru-jomčija & ‘n bi Zahodna tjantski p*k; Pr>stopila v °zaepi^ >tke ^rozHev zahodno- obn, Obodnim republlke nje-n ?>bo 5V1? sosedom in za Ed.tltanski^V°bodnega sveta, jel ?. je z zariJJHnnj' minister hvaf^Uesove ^ stvom spre' Rv, ezn°st brita)aTe in izraz'j cenljivo nska vijde za Evn y zadnl um,0C- kl S0 jo tie .?’■ Eden etih nudile a'i» Leznosti ob|ir' Ma,;?5 sprei,’, 151 f-h .te An- 4*M,.4a žeh hV.Evropi’ po' Hb > dati V, britanska via-dal 4nost; lav dokaz tesne v'adel^nvo v vroPo m nato z*. v lmenu SV0j- des-Franceov načrt, naj se nemška oborožitve postavi pod nadzorstvo članic bruseljske-®a Pakta in ne neposredno IN A TO. V francoskih virih za-pnjejo, da manjka samo še določitev podrobnosti sporazuma. O teh podrobnostih bosta razpravljala jutri Mendes-France in belgijski zunanji minister Paul Henri Spaak, ki mu je konferenca danes poverila nalogo, naj sestavi načrt o nadzorstvu nad oborožitvijo, proizvodnjo crožja in številčnim stanjem vojaških sil držav, včlanjenih v bruseljski pogodbi. Zadnja važna novica današnjega dne prihaja iz nemških krogov, ki zatrjujejo, da je Adenauer predlagal, da bi se Zahodna Nemčija s posebno izjavo obvezala, da tudi potem, ko bo oborožena, ne bo poskušala rešiti svojih teritorialnih vprašanj z oboroženo silo. Izjava bi tudi specificirala, da v takšnem primeru ne bi veljala klavzula avtomatičnosti vojaške pomoči, ki jo vsebuje bruseljska pogodba. Danes predpoldne sta se sestala Mendes-France in Adenauer in govorila o posarskem vprašanim Proces proti Fatemiju TEHERAN, 29. — Proces proti bivšemu Mosadekovemu zunanjemu ministru Fatemiju in bivšima poslancema Ahmedu Razaviju in Ali Šajeganu f®r proces proti 12 častnikom, ki jih obtožujejo zarote proti vladi, sta se danes istočasno začela v vojašnici druge o-klepne divizije v predmestju Teherana. V isti vojašnici je bil tudi proces proti Mosade-ku. Vojaški pravdnik general Husein Azmudeh je sporočil, da bo razprava pri zaprtih vratih. Izjemoma so dovolili Razprava proti Fatemiju se je končala eno uro in pol po začetku, ker je obtožencu nenadoma postalo slabo. Fate-mija so pred sodišče prinesli na nosilih. Bivši poslanec šajegan, ki je bil Mosadekov sodelavec in ki je skupno s Fatemijem in Razavijem obtožen, da je skušal zrušiti s silo sedanjo vlado, je izjavil, da je sodišče nepristojno, ker obtožencem ni bila še odvzeta parlamentarna imuniteta, z druge strani pa je to političen proces. Proces proti častnikom, ki so obtoženi, da so kovali zaroto v vojski, je bil odložen na prihodnji teden. Sodniki so danes zahtevali dodatno preiskavo. TRENTO, 29. — Na Marmo-ladi so danes registrirali dosedanjo najnižjo temperaturo novinarjem, da prisostvujejo 14 stopinj pod ničlo. V vsem današnji razpravi. j alpskem pogorju sneži. Maršal Tito sprejel admirala Mountbattena1 BRIONI, 29. — Maršal Tito je danes sprejel poveljnika britanskih pomorskih sil v Sredozemlju maršala Mountbattena, ki se je poslovil preden zapusti poveljstvo na Malti. Navzoči so bili britanski odpravnik poslov v Jugoslaviji John Shattock, britanski mornariški ataše v Beogradu Fer-guson in člani Mountbatteno-vega spremstva. Z jugoslovanske strani so bili navzoči državni tajnik za obrambo general Gošnjak, vi-ceadmiral Josip Cerni in general Miloš Sumonja. Maršal Tito je priredil svečano kosilo, ki so se ga udeležile številne jugoslovanske in britanske osebnosti. Gen. Peko Dapčevič se je vrnil v Beograd BEOGRAD, 29, — Načelnik generalštaba JLA, generalni polkovnik Peko Dapčevič, ki se je med 21. in 27. septembrom udeležil konference načelnikov generalnih štabov držav balkanske zveze v Atenah, se je danes popoldne vrnil v Beograd. Z njim sta prispela generalni major Miloš Zekič in grški vojaški odposlanec v Beogradu podpolkovnik Korinas. ZADNJE VESTI O RAZVOJU TRŽAŠKEGA VPRAŠANJA 11 italijanskih sirih zatrjujejo da je sporazum o Trstu dosežen Poročila italijanskega tiska in neuradne Saragatove izjave novinarjem - Sporočilo o doseženem sporazumu bi po rimskih vesteh utegnilo biti objavljeno v prvih dneh oktobra - Določila sporazuma po rimskih virih - Martino, Scelba, Fanfani in morebitne ovire v zadnjem trenutku za sporazum Trenja v italijanskem vladnem bloku zaradi demokristianskih zdrah in afere Montesi Čudna Fanfanijeva igra proti Scelbi in njegovi tristranski vladi - Nadaljevanje diskusijo o vladnih spremembah v poslanski zbornici - Danes govor ministrskega predsednika Scelbe in glasovanje o zaupnici - Covellijev napad na zunanjega ministra Martina JVa Mi n?šlnJStri Belgije, hlinil r ,zvezne repub-L«lie ke jQLaksemburga in LjdruVe in p°,pl° P°zdraviii ster AanadsL.- den°ve izjave stv0Je te i,t. zunanji minico 5 sPreje,)aVe z zadovoljiš aH4na4a s 'h zagotovil, da nadalje nudi- Toliv0'* 1 °rganizacij 1 svojo ftOVa ° ^ v ‘ziava. Poročilo. Ede-Otfu celot, 'v, -10 ie kasne- ^r!™!levstvo bo še V0jišl> vkli,,/ na evrop- aUtn Potenci h? z Nemčiio '•i o katerih štiri lc,no letalsko ^rižen’lak b°oVrh«n-k sodil’ da Zaie, d“° kral°irbeP’ Potencial. ?a°, čn Sh 1 0 se obve- !ečina bi tem,, ne bo umak-Nba W4***V . nasProtovala P>h boL bruseljske po- CoMeya|e mnSV0jih skle' feln*g8°,*nos' d,tn.PB predvi' uotika an‘”,ega a>i PO-J v -tBei ■ "Moji u ,cet- Eden i^j “ni1 da e ,koIegi bodo W paroču, Za »o. kar sem S °gr°men %"i?tiizUmmil-.^ova^bo«*^0 na Ede-n6mnkSove 50 danes fer L fc, ?**ki k, lzlave, je w'»>cA)e taa«Mcl,r Adi <|Pol,ineailtasi>eie—’Uspešno oeje P« ,°4o ^"ihlI5eleaid učinekC* kprece- 1* Eden d«hašnTk> - kl in "til E(?ene8eieb; Mendos^ ?at0itaai inn°Vo n, ‘lk,>Peh Ko naiti'‘Bi« str °v'»> uiti-bifaot do *P1 bo mole p. obP.a v j. Pcrazui-.i-. ev.- k^^eškl eve ‘akre^pn°st m - ^iK Priri Čim ^gl^kaanSle4Uuitvi jtesIJejši Po bj alske divizij0 lahkndelke; m zaveP°Sveto^akn';le -.Ss«.. *iiki2 s.? sa- *n vse Povelj. Ste Zdi a ^ažV90i0 nUdi 0da bkd n^"Jlstri Pa Men- A?SS membah, ki prerašča v polemiko o primeru Montesi. Kot glavni govornik opozicije je bil danes na vrsti Togliatti, ki je zaključil z zahtevo, naj Scelbova vlada odstopi. Ker je Togliatti med svojim govorom omenil tudi prikrito polemiko med Fanfanijem in Saragatom, se je takoj za njim Fanfani priglasil k besedi, dejal, da nikoli ni mislil, aa bi bil Saragat z obtožbami v svojem članku meril na njega in da tudi sicer izključuje, da bi se ga te obtožbe sploh mogle tikati. V debato ie posegel tudi glavni tajnik monarhistične stranke Covelli. ki je napovedal. da bo njegova skupina, kot že v senatu, glasovala proti zaupnici vladi in nato kritiziral imenovanje Gaetana Martina za zunanjega ministra, češ da je to «najmanj primerna oseba za to mesto«, kajti «ko je poslanska zbornica soglasno izglasovala resolucijo, ki je zahtevala od zaveznikov, naj ne izigrajo svoje izjave od 8. oktobra, je bil Martino edini. ki je trdil, da ta izjava ni obvezna«. Jutri bo po programu Scelba odgovarjal na izvajanja poslancev med debato, nato pa bodo glasovali o zaupnici, poslIanskf'zW^cneS a V6 V|kl jo bo vlada P° splošnem F« rt£L.. •• J ,nadalJeva* I mnenju gotovo dobila la diskusija o vladnih spre- Zaupnica v skupščini pa kljub temu ne bo pomenila, da je vlada Scelba-Saragat prebrodila krizo, katero je zadeva Montesi samo še bolj za. ostrila. Prava kriza vlade se razvija v vladnem bloku samem. zlasti v demokrščanski stranki. Po De Gasperijevi smrti sta Fanfani in Scelba, ker nihče izmed njiju ni mogel dobiti položaja absolutnega voditelja stranke in vlade, kakršnega je imel De Gaspe-ri,_začela vsak na svojem področju boj za prestiž. Fanfani je spričo svojega položaja v stranki skušal prevladati v njej, medtem ko je Scelba, ker nima nobenega vpliva v klerikalni stranki, usmeril svojo akcijo na to, da bi utrdil dejavnost vlade in si pridobil zaupanje laičnih strank vladne koalicije. Fanfaniju se je posrečilo osvojitj vse vodilne položaje v demokrščanski stranki, izolirati vse nasprotne struje, medtem ko se je Scelbi posrečilo spričo okoliščine, da je od usode njegove vlade odvisen tudj nadaljnji obstoj socialno-demokratske in liberalne stranke, dobiti izdatnei-šo podporo vodstev teh dveh strank. - V sedanjem položaju, ko je vlada oslabljena s škandali, skem _ torišču, računa Fanfani na njen padec in zato pripravlja med demokristjani teren za svojo novo vlado, pri tem se mu še ni posrečilo zagotoviti si potrebno parlamentarno podporo drugih strank. Scelba pa se je obdržal na krmilu prav zato, ker trenutna Fanfani za svoje stališče ne more dobiti parlamentarne večine. V zvezi s tem se je pojavil v trenju med vladnim blokom in novim zmagovalcem v demokrščanski stranki Fanfanijem tudi tretji partner: združeni struji Gronchija in Pejle. Ti dve struji ri, ker računata na padec Scelbe v bližnji prihodnosti in na okoliščino, da Fanfani nima v parlamentu zadostne večine, prizadevata, da bi v trenutku, ko b' Vv„lada padla, zbrali v demokrščanski parlamentarni skupini vse nezadovoljne skupine in struje ter vsilili vlado Gronchija in Pelle. Ta vlada naj bi, vzlic čudni koaliciji skrajne demokrščanske desnice in skrajne demokr-ščanske levice, uveljavila novo gospodarsko in zunanjo politiko ter si pridobila vsaj posredno podporo Nennijevih socialistov. Čeprav je za zaaj težko predvideti, kako se bodo iztekli ti spori, vendar drži, da se bodo stvari kaj hitro raz- , • . ovvai, urno raz nolit čnem in de^av"ost I Pletle spričo kritičnega polo-politicnem in gospodar-1 zaja vlade, ki sta ga še po- i sestanek v Bruslju med jugoslovanskimi in belgijskimi socialisti V diskusiji o aktualnih vprašanjih socializma so sodelovali najvidnejši predstavniki belgijske socialistične stranke, z jugoslovanske strani pa Edvard I), Vladimir Bakarič, Rodoljub Colakovič. Lidija Šentjurc in drugi BRUSELJ, 29. — V domu obširno komentira včeraišnie ! 12 lisico .4____-I-..- —n r J - belgijske socialistične stranke v bližini Bruslja je bil danes diskusijski sestanek med delegacijo SZDL Jugoslavije in najvidnejšimi predstavniki bel-gijske socialistične stranke. V diskusiji so sodelovali predsednik belgijske socialistične stranke Max Buset, podpredsednik Van Eonde in generalni tajnik Ernest Biot, z jugoslovanske strani pa vsi člani delegacije - Edvard Kardeli Vladimir Bakarič. Rodoljub Colakovič, Miloš Minic, Lidija Sentjurc in drugi. Laburisti zahtevajo konec kolonializma LONDON, 29. — Na današ ■Ml seji laburističnega kongre- liznF.0 ™zpravliali O kolonializmu. Po razpravi so soclas- ?o sSeP?jM resoluc‘jo, s kate-ou-u u teva «umik vseh an-gleskih okupacijskih čet v tu- J’ ■ Pmv tako se je na kon- An^F-1 poiidarjalo, da mora vsem'1* t dovoliti samovlado sestfm L m kolonialnim po-sestim. Govornilci so obtožili as s,Tu,. ULS„rS: takoi Si ™.ra'a dovoliti, glasovanje o nemški oborožitvi. Večina komentatorjev izraža zadovoljstvo nad izidom glasovanja, poudarja pa tudi malenkostno večino, k; so jo dobili zagovorniki nemške oborožitve. «Times» piše, da bo izid glasovanja v Scarboroughu gotovo okrepil uradno politiko v notranjosti laburistične parlamentarne skupine, in dodaja, da se za bevaniste ne bo nudila več ugodna prilika, kakršna je bila sedaj. Liberalni «News Chronicle« piše, da «šibkost večine prav gotovo ustvarja zadrego za voditelje stranke, na vsak način pa bi bil poraz ponižujoč in bi onemogočil njihovo nalogo v parlamentarni skupini«. Konservativni «Daily Mail« poudarja, da se je At-tlee iisamo z 248000 glasovi, ki je le majhen del od 6.250.000 skupnih glasov, izognil sramoti poraza s strani tistih, ki nočejo na noben način upoštevati zopetne oborožitve Nemčije«. «Daily Ex-press« je mnenja, da so «be-vanisti zadovoljni, da so zgubili bitko proti nemški oboro-žitvi«, in da je njim »bolje, da lahko računajo na manj-I šino 3.022.000 glasov, zato da upravičijo in okrepijo kampanjo nadlegovanja proti u-radni politiki stranke«. Po Jakoj ko bo razvoj dogodkov mneniu lista «Daily Mirror» lP v praksi dovolil, sedaj ko 1 rezultat glasovanja «zdaleč .'e konservativna vlada razprši ne zad°voljuje Attleeja, Mor-plodove politike, ki io iplrisona ln večine izvršilnega ■aburistična vlada vodila do ■ odbora- Vsekakor pa je vsaj na papirju dosežena zmaga«. Konservativni «Daily Sketch« Piše o »velikem perazu za ja plodove politike, ki jo ie i laburistična vlada —: kolonialnih ozemelj Medtem pa britanski tisk slabšala današnja parlamentarna debata in odmev le-te po državi. Jošidovo potovanje NEW VORK. 29. — Japonski ministrski predsednik Jošida je prišel danes zjutraj z vlakom iz Ottawe in se je v New Yorku vkrcal na parnik «Queen Elizaoeth«. s katerim bo prispel v Evropo, kjer bo ostal en mesec. V Pariz bo prišel 4. oktobra, v Bonn 12. oktobra, v Rim 15. oktobra, v London pa 21. oktobra. V ZDA se bo Jošida vrnil 2. novembra. Ostal bo nekaj časa v New Yorku ter bo napravil štiridnevni uraden obisk v Washingtonu, 11. novembra pa se bo vrnil na Japonsko. Harold Stassen o gospodarstvu Evrope VVASHINGTON, 29. — Ravnatelj ameriške uprave za delovanje v tujini (FOA) Stassen je na tiskovni konferenci danes govoril o «naglem gospodarskem napredku« zahodnoevropskih držav. Izjavil je, da so zlate in dolarske rezerve v teh evropskih državah v preteklih letih stalno rastle. Stassen je omenil, da imajo največje zasluge za gospodarsko obnovo evropski narodi sami, da pa je tudi ameriška pomoč, ki se je začela z Marshallovim načrtom, veliko pripomogla tej obnovi. Stassen je na neko vprašanje odgovoril, da je trgovina z državami sovjetskega bloka le malo pripomogla k porastu zlatih in dolarskih zalog dežel Zahodne Evrope. Te zaloge so štele leta 1952 več kot šest milijard dolarjev in so leta 1953 presegle osem milijard dolarjev, k čemur pa je trgovina med Vzhodom in Zahodom prispevala samo 259 milijonov dolarjev. (Od našega dopisnika) RIM, 29. — Ves italijanski tisk zatrjuje danes, da je sporazum o Trstu praktično že sklenjen. Pri tem se nekateri listi opirajo na razgovor, ki ga je nekaj novinarjev imelo včeraj na hodniku poslanske zbornice na Montecitoriu s podpredsednikom vlade Saragatom. Ta je v razgovoru izjavil, da je bil med Jugoslavijo in Italijo, s posredovanjem Anglije in ZDA, že dosežen «gentlemen’s agree. ment«, se pravi, nepodpisan dogovor, ((čeprav zaenkrat se nismo v fazi podpisa sporazuma«. Vendar napoveduje danes tisk za kmalu tudi že podpis sporazuma. Podpis bi se izvršil v Londonu, opravila pa bi ga. po rimski verziji, tamkajšnja veleposlanika Jugoslavije in Italije. V tej obliki sporazum ne bi imel značaja pogodbe in zanj ne bi bila po. trebna ratifikacija v parlamentu. Ker pa je vlada obljubila. da bo parlament takoj obvestila o morebitnem sporazumu o Trstu, domnevajo — in tudi sklepajo iz nekaterih včerajšnjih Saragato-vih besed — da bi se to utegnilo zgoditi med zunanjepolitično debato v poslanski zbornici, ki bo ob razpravljanju o proračunu zunanjega ministrstva. Začetek te debate je najavljen za 12. oktober. Tudi v rimskih diplomatskih krogih zatrjujejo, da je tržaško vprašanje praktično rešeno in da bo sporazum podpisan prve dni oktobra, če ne pride do nepričakovanih" ovir v zadnjem trenutku da pa ni izključeno, da se bo zavlekla. Kot napoveduje današnji i-talijanski tisk, sporazum o Trstu ne bo sestavljen v obliki prave pogodbe, temveč bo to dokument ali spomenica o dogovoru med obema državama o statusu STO; spremljala ga bodo nekatera pisma, ki bodo določala način izvajanja: demarkacijsko črto, jamstva za manjšine, tržaško pristanišče itd. Nadalje bi bile po pisanju italijanskega tiska — navajamo v glavnem formulacijo dobro obveščenega «Corriere della Sera« — značilnosti sporazuma naslednje: Glede dokončnosti alj začasnosti sporazuma — o kateri so se dolgo pogajali — so našli formulo, v kateri je ((začasno« usebovana «implicite». Glede demarkacijske črte so našli kompromisno rešitev, po kateri teče črta med Tenkim in Debelim rtičem; Tenki rtič s svetilnikom bi ostal Italiji. Podrobnosti demarkacijske črte pa bo še uredil minister Martino v Londonu. Italija bo dala Jugoslaviji koncesije v Tržaškem pristanišču. Za narodno manjšino je predvidena dvojezičnost «v krajih, kjer imajo večino«. Sporazum bo stopil takoj v veljavo, ker ni potrebna ratifikacija v parlamentu, vendar bo njegovo izvajanje postopno. Po nekaterih vesteh bi se izvajanje začelo že nekaj ur po objavi, O tem zatrjujejo, da so na včerajšnji seji ministrskega odbora za Trst pod Scelbovim predsedstvom razpravljali o podrobnosti predaje oblasti in o gospodarskih ukrepih v ko- V Beogradu sodijo daje Italija pristala V jugoslovanskih krogih poudarjajo, da lahko samo spoštovanje in pravilno izvajanje sprejetih obveznosti zagotovi dobre odnose in sodelovanje med obema državama (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Mnogi znaki kažejo, da smo neposredno pred objavo sporazuma o tržaškem vprašanju-Optimistične izjave iz Wa-O današnjem razgovoru’med j shingtona in Londona niso bi-predsednikom vlade Scelfco in j kot neosnovane. Po generalnim sekretarjem pred- uspešnem poalaustuu Roberta Murphyja v Rimu sta Dulles in Eden izkoristila prisotnost italijanskega zunanjega mini- sedstva republike Picello zatrjujejo, da je Scelba po tej poti obvestil Einaudija o doseženem sporazumu in njegovih določilih. Nadalje sodijo v rimskih po. litičnih krogih, da bodo z objavo sporazuma počakali, dokler se iz Londona ne vrne zunanji minister Martino, ki tam ureja še zadnje podrobnosti. Po Martinovem povratku bi bila vsebina sporazuma predložena vladi tudi v formalno odobritev na njeni prvi — verjetno izredni — seji. Ce ta verzija drži, bi bila objava ureditve tržaškega vprašanja odvisna tudi od razvoja londonske konference devetih, ki se je udeležuje zunanji minister Martino, in od njenega trajanja. Po splošni sodbi bo londonska konferenca končana do konca tega tedna, seve- stra Martim v Londonu in z njim uredila to, kar je bilo že prej potrjeno v razgovorih z Jugoslavijo. Javljajo, da je sporazum praktično že sklenjen in da je italijanska vlada sprejela zadnji jugoslovanski kompromisni predlog ter da se čaka samo še na ugoden politični moment glede na notranjepolitične težave italijanske vlade, da se sporazum objavi. Devet let je bilo treba čakati na rešitev tržaškega vprašanja, poudarjajo v Beogradu. Jugoslavija je z raznimi konstruktivnimi predlogi utrla pot sporazuma o tržaškem vprašanju, ki je zastrupljalo medsebojne odnose. Optimistične izjave na Zahodu in današnja vest, da je Saragat izjavil, da je tržaško vprašanje rešeno, tolmačijo v Beogradu kot znak, da je italijanska vlada končno pristala na sporazumno rešitev. Morda sporazum o Trstu ne bo najboljša rešitev, toda, pravijo v Beogradu, že zdaj je gotovo, da laši.kn'samo spoštovanje itt pravilno izvajanje sporazumno potrjenih sklepov prispeva k medsebojnemu razumevanju in ustvari tisto ozračje, ki je nedvomno potrebno, da se med Jugoslavijo in Italijo, ki jima je usoda namenila, da živita v sosedstvu, ustvarijo dobri prijateljski odnosi. Vsak poskus izigravanja sporazuma, nespoštovanja sprejetih obveznosti, zlasti pa nespoštovanja zajamčenih pravic tržaških Slovencev in oviranja njihovega nacionalnega, kulturnega in gospodarskega razvoja lahko pokvari vse dobre izglede za izboljšanje medsebojnih odnosov, l(i jih odpira sporazumna rešitev tržaškega vprašanja, poudarjajo v Beogradu. B. B. rist Trsta. Do konca predaje oblasti bi skrbel za vzdrževanje javnega reda general Win-terton, samo predajanje oblasti pa bi trajalo nekaj mesecev, «11 Corriere della Sera« dodaja še: «Ce so naše informacije točne so vladni in diplomatski krogi glede sporazuma prepričani, da ga zdaj načelno ne kaže več zavračati; sam Piccioni ni imel drugih ugovorov kot pripadnost Tenkega rtiča«. V Rimu prevladuje danes občutek, da je Scelbova vlada res sklenila pristati na sporazum in da je dal svoj prista-nek tudi zunanji minister Martino; poprej so na splošno sodili, da je Scelba sporazumu bolj naklonjen kot takratni zunanji minister Piccioni, ki da je povzročal težave. Toda zaradi negotovega položaja vlade v Rimu še niso dokončno prepričani, da je njeno pozitivno mnenje dovolj. Vse glasnejši postajajo namreč glasovi o bližnji- vladni krizi, ki bj jo sprožil politični tajnijc demokristjansk-stranke Fanfani, ki bi se rad sam vgnezdil na Viminalu. Se. danja vladna garnitura je brez vsake zaslombe v vodstvu demokristjanske stranke in se naslanja bolj na sodelovanje z laičnimi strankami centra, ki jo v največji meri držijo pokonci. Sporazum o Trstu se tako uvršča v ta notranji prepir med demokristjani in nekateri ga razumejo kot poskus Scelbe, da pokaže kak rezultat dejavnosti svoje vlade, ki je na drugi strani stisnjena ob steno zaradi1 afere Montagna-Montesi-Picciont ih bi se rada znebila te more. Vprašanje, kako bo reagiral Fanfani na pristanek na sporazum v tržaškem vprašanju, je še, odprto, in od njega, tako sodijo, je morda v končni meri odvisno, ali bo do podpisa sporazuma in njegova izvedbe res prišlo. Ni namreč izključeno, da bi fanfanijevsko vodstvo demokristjanske stranke hotelo izkoristiti to ’ priložnost za u-stvarjanje novih težav Scelbi ali tudi za izsiljenje njegovega padca. Peking se bo pritožil na mednarodno sodišče Attleeja« in dodaja: ((Socialisti puščajo Attleeja sedečega na razvalinah njegove politike in se norčujejo iz vodstva stranke.# Laburistični «Daily i Herald« pa se veseli nad »veliko odločitvijo« ter nad »elastičnostjo« sprejete resolucije. List dodaja; «Tisti, ki sledijo široki jn lojalni manjšini bodo v duhu blizu izvršnega odbora pri njegovem iskanju primernih jamstev za evropski mir. Vsa stranka je z At-tleejem v sedanjem trenutku.« Umrl je senator Pat McCarran HAtVTHORNE, 29. — Preteklo noč je nenadno umrl senator Pat McCarran iz Nevade, takoj zatem, ko je končal svoj govor na nekem političnem zborovanju. Zdravniki so ugotovili, da je umrl za srčno kapjo. Pripadal je demokratski stranki. Senator je bil 22 let. Pekinška vlada poudarja, daje Kitajska, to je celinska Kitajska, in ne Formoza med ustanovnimi članicami Organizacije zdru ženih narodov - x\ehru o »KATO in o priznanju pekinške vlade NOVI.DELHI, 28. - Pekin-,ska. in ne Formoza, eno od skl dopisnik lista «Times of ustanovnih članic Združenih India« poroča, da se namera-1 narodov, ter je zahtevala za-va pekinška vlada pritožiti radi tega, naj se njena pra- na mednarodno sodišče proti odrekanju njene pravice biti zastopana v OZN. s tem v zvezi pravi dopisnik da ni hotel glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld pred kratkim sprejeti protesta pekinške vlade, ko so Američani blizu otoka Hajnan sestrelili dve kitajski lovski letali; to zavrnitev je utemeljeval s tem, da Kitajska ni članica OZN. Kitajska vlada pa je poudarila, da je Kitajska, to je celinska Kitaj- Prva seja ltonlerence devetih o nemški oborožitvi, vica veljati za članico OZN prouči v odboru za poverilnice. Kitajska vlada čaka sedaj na odločitev in če bo ta negativna, namerava predlo-z,l.tl.zadevo mednarodnemu so-discu. V zvezi s Formozo pa je poveljstvo tihomorske flote sporočilo, da so enote ameriške 7. flote v pripravljenosti od začetka septembra za primer, Kitajci skušali zavzeti otok. Dodaja se, da »se zdi blizu možnost invazije Formo-ze in nosilke letal so dobile nalog naj določijo zbirno točko južno vzhodno od Formoze, kamor je prispela tudi križarka «St. Paul«, ki je admiralska ladja 7. flote pod poveljstvom admirala Pride«. Kuomintanško obrambno ministrstvo pa javlja, da so se Kitajci skušali izkrcati na nekem otočku v skupini Macu, da pa so jih kuomintanške čete zavrnile. Otočje Macu, ki je v rokah kuomintanških sil. je v bližini kitajske obale ob severnem delu Formo-ške ožine. V Novem Delhiju je ob začetku razprave o zunanji politiki v indijskem parlamentu vladni predsednik Nehru glede manilskega pakta ižja-vii: «SEATO spreminja skoraj v področje potencialne vojne tisto področje, iz katerega bi lahko napravili področje miru v Jugovzhodni Aziji.# Izjavil je da je sklenitev tega pakta napaka, ki predstavlja tako nevarnost, da lahko ustvari nasprotja v pretežnem delu Azije. frlede Kitajske pa je izjavil; »Nobena ureditev ne bo mogoča v Aziji, dokler ne bo Peking priznan. Prepričan sem, da ne bi bilo korejske vojne, če bi bila Kitajska članica OZN.s O tujih posestih v Indiji je Nehru v zvezi z Goo izjavil, da «so v teku drugi dogodki, ki bodo napravili konec portugalski upravi«. Zatem je obsodil vmešavanje raznih političnih mednarodnih skupin v notranje zadeve drugih držav ter je prj tem omenil kot primer Kominform in «druge oblike mednarodnega vmešavanja s strani enih in drugih«. 0 premirju v Laosu VIENTIANE, 29. — Mešana vojaška komisija in mednarodna komisija za nadzorstvo nad premirjem v Indokini sta se včeraj sestali na plenarni seji v zvezi z vprašanji, ki se tičejo premirja v Laosu. Gre zlasti za poseben režim v dveh pokrajinah Sam Nexua in Fong Saly, za posebno kon-evncijo o 40.000 Vietnamcih, ki so živeli v Laosu pred sovražnostmi, za protest Iaoške vla-de zaradi prisilnega novačenja laoskih prebivalcev s strani Vietminha in za uporabljsnje tajnih poti, ki se jih vietmin-ske čete poslužujejo na svojem umiku iz Laosa. WASHINGTON, 29. — Po treh dneh francosko-ameriških razgovorov o Indokini so objavili poročilo, ki javlja, da bodo francoske čete ostale v Indokini. in da bodo ZDA razmislile o vprašanju finančne pomoči trem indokitajskim pridruženim državam- Washingtonska poročila VVASHINGTON. 29. - Predstavnik ameriškega državnega tajništva Lincoln White je danes izjavil na vprašanja novinarjev, da se ((pogajanja o Trstu nadaljujejo«. Dodal je; »Imamo vtis, da sta obe strani mnogo bliže sporazumu :n upamo, da bo kmalu dosežen.« VVhite je še dejal, da bo sporazum, ko bo dosežen, podpisan v Londonu, kjer so sa vodila pogajanja, ni pa hotel potrditi vesti, da sta Jugoslavija in (talija že dosegli sporazum. Kakor poroča agencija »U-nited Press«, prevladuje v diplomatskih krogih mnenje, da bo v Londonu «v nekaj dneh« podpisan sporazum o Tržaškem ozemlju. Po istih virih je sporazum že pripravljen m manjkajo samo še nekatera tehnične podrobnosti kot dokončni prevodi in izgotovitev zemljevidov, ki bodo priloženi dokumentu. Tega bodo podpisale ZIVL Anglija, Italija in Jugoslavija. V soboto se je vrnil v Wa-shington stalni namestnik državnega podtajnika Bobert Murphy, ki se je v Beogradu in v Rimu sestal z jugoslovanskimi in italijanskimi u-radnimi osebnostmi in z njimi razpravljal o podrobnostih sporazuma o Trstu, Včeraj zvečer pa se je Murphy sestal z jugoslovanskim veleposlanikom v ZDA Leom Ma-tesom. V Washingtonu zatrjujejo, da je večji optimizem uradnih krogov posledica pristanka na jugoslovansko - anglo -ameriški načrt, ki ga je dosegel Dulles v razgovoru z italijanskim zunanjim ministrom Martinom. Nadalje pravijo v Washing-tonu, da bi se ((začasnost« sporazuma izražala v tem, da ne Italija ne Jugoslavija ne bi dobili suverenosti nad cono A oziroma cono B, da tako ne bi bila kršena določila mirovne pogodbe z Italijo. Obe državi bi torej tudi vnaprej lahko postavljali zahteve po celotnem ozemlju. Pač pa bi ZDA m Anglija ob podpisu in objavi sporazuma izjavile, da imajo doseženo rešitev za pravilno, in se s terrf odrekle podpori eni ali drugi strani, da uveljavi svoje zahteve. Kot je znano, je doslej takšno podporo uživala samo Italija. Ko bi bil sporazum sklenjen, bi ga predložili v odobritev Varnostnemu svetu, ne bi pa od njega zahtevali tudi formalno odobritev, ker bi šlo za »popolnoma upravno ureditev«, KPOMISIKKI UDKV1 Na današnji dan leta 1942 Je bil v Vipavski doli rti nad Ozeljanom ustanovljen I. primorski bataljon Simona Gregorčiča. W*\[ |1T — spl/ S mnl [U l|\P 1 • • i R‘ g J\_ '//M Danes, ČETRTEK M. st^W Jeronim, J3*K“ ,a,t ^ Sonce vzide W'1 17.49. Dolžina dneva ^j, vzide ob 9 in zatone o Jutri, PETEK l.. ol:t0br’ Remigij, Sem .Stav a NEZADOVOLJIVA KOMPROMISNA REŠITEV VPRAŠANJA SUSPENDIRANIH CRDA Na uradu za tlelo sklenjeno podaljšanje sporazuma o suspenzijah tlo 31.11955 POMEMBNA PRIDOBITEV ZA DOLINSKI SOLSKI OKOLIŠ 2-letni ind. tečaj v Dolini bo letos postal triletni Sporazum so podpisali samo predstavniki ravnateljstva CRDA in Delavske zbornice - Danes na uradu za delo pogajanja o sporu v Tržaški konooljarni - Stavka delavcev živilske industrije Tečaj potrebuje večjih kreditev za svoje rastoče potrebe - Vprašanje stanovanja občinskega tajnika Včeraj so se na uradu za | uradu za delo pogajanja gle- delo nadaljevala pogajanja glede suspendiranih delavcev CRDA, ki so trajala kar pet ur in pol. Končno sta ravnateljstvo ČRDA in Delavska zbornica podpisala naslednji sporazum: 1. Sporazum z dne 17. marca 1954 se podaljša do 31. marca 1955, 2. Pogodbeni stranki soglašata, da se bodo po 1. oktobru 1954 v okviru tehničnih in gospodarskih zahtev proizvodnje proučevali predlogi in opombe delavskih predstavnikov glede zaposlitve večjega šŠevila delavcev in morebitne vključitve suspendiranih delavcev v proizvodnjo. 3. V oktobru bodo pri uradu za delo ponovno proučili položaj suspendiranih vajencev, da bi čimbolj skrčili njihovo število pri čemer bodo -upoštevali možnost, da bi jih zaposlili tudi v oddelkih, ki so različni od njihove dosedanje zaposlitve. 4. Suspendiranim delavcem bodo izplačali dodatke, ki jih omenja 3. člen sporazuma z dne 17. marca 1954, zvišane sorazmerno z sedanjimi mezdami, ki so se povečale na podlagi sporazuma o poenotenju mezd. 5. Ce bo ob zapadlosti sporazuma še kaj suspendiranih delavcev, se bosta pogodbeni stranki sestali in sklepali o ponosnem podaljšanju sporazuma. K sporazumu so dodana še naslednja pojasnila; 1. Na sestanku za proučevanje posebnih razmer, o čemer govori omenjeni člen 2, bodo razpravljali tudi o izmeni .suspendiranih delavcev. 2. V proučevanju vprašanja vajencev bodo razpravljali tudi o njihovi učni dobi. 3. Delovne obleke bodo suspendiranim delavcem vrnili, ko se vrnejo na delo, pri če-mpr jim bodo glede obrambe za prva dva meseca suspenzije računali, kot da bi delali, za ostale mesece Pa polovično obrabo. 4. Suspendirani delavci dobe božično nagrado, kot jo določa delovna pogodba. Zveza dela pa sporazuma še ni podpisala in je izjavila, da ga mora dati prej v pretres svojim Slanom, ker ne ustreza njenim zahtevam. Uradu za delo bo nato dala v kratkem odgovor. Včerajšnja stavka v CRDA je imela popoln uspeh v tržaških in miljskih obratih. Danes popoldne ob 16. uri pa bo skupščina vseh delavcev CR DA v Domu pristaniških delavcev, kjer bodo razpravljali o položaju suspendiranih delavcev in o sporazumu, ki je bil podpisam včeraj na uradu za delo. Skupščina delavcev CRDA bo danes ob 16.30 tudi v Miljah. A t A Danes ob 16.30 uri bodo na de spora, ki je nastal v Tr-žaš': i konopljarni. Popoldne pa bo skupščina delavk te ki nopljarne. * * * V podjetju »Riseria Adriatica« so delavci stavkali tudi včeraj ves dan. V petek pa bodo stavkali vsi delavci, zaposleni v mlinih in v tovarnah testenin zaradi že znanih zahtev. Licitacija za napeljavo toka na sejmišče na Akvedotu jema na sedežu v Ulici S. Ni- colo 7 ponudbe za licitacijo del električne napeljave sna letošnjem sejmu sv. Nikolaja. Kok za ponudbe se zaključi danes. Združenje trgovcev na drobno (krošnjarji, branjevci, itd.) sporoča vsem podjetjem za električno napeljavo, da spre- Gotovo ste opazili, da ima med darovi, ki Jih stalno objavlja »Primorski dnevnik« prvenstvo pred vsemi ostalimi organizacijami »DIJAŠKA MATICA«. To dokazuje, da se naše ljudstvo zaveda velikega poslanstva »DIJAŠKE MATICE«. To zavest bomo potrdili tudi v tem tednu, ko bomo vsi prispevali za naše revne dijake. Končno vsaj do neke mere razveseljiva vest za prebivalce Doline in OKolice. Dosedanji slovenski dvoletni industrijski strokovni tečaj v Dolini bo namreč postal triletni. To novico je sporočil dr. Ta-vella, namestnik šefa Prosvetnega urada ZVU, na večkratno intervencijo tov. dr. Jožeta Deklevo, svetovalca Ljudske fronte v tržaškem občinskem svetu. S tem, da bo tečaj v Dolini postal triletni, bo lahko vsak razred imel samostojni pouk in tudi lastno učilnico Ko z zadovoljstvom sprejemamo na znanje to pridobitev, ki je bila za dolinski šolski okoliš nujno potrebna ne samo zaradi velikega števila učencev, ki posečajo tečaj že sedaj, pač pa tudi za-| radi bližine razvijajoče se in-dustrijske cone v Zavljah, ki • bo v naslednjih letih nujno VPRAŠANJE KRIZE V OBRTNIŠTVU IN IZDAJANJE OBRTNIH DOVOLILNIC UKINITEV ZAKONA 0 MOJSTRSKIH IZPITIH povzročila slabšanje kakovosti izdelkov Neomejeno izdajanje obrtnih dovolilnic je dovedlo do prave inflacije novih obrtniških obratov, kar tudi onemogoča uspešno konkurenco Pred dnevi smo pisali o in- vse dosedanje uspehe obrtni- flaciji licenc trgovskih obratov na drobno, ki je nastala v povojnih letih in ki se danes negativno odraža na gospodarskem razvoju področja, na cenah na drobno in predvsem na procvitu obratov samih. Isti položaj vlada tudi med trgovskimi obrati na debelo. Toda gospodarska kriza je zajela vse trgovinske in proizvajalne panoge mesta in celotnega področja. Tej krizi se poleg ostalih niso mogli izogniti niti mala industrijska podjetja in obrtniki. Poudarjamo predvsem obrtniki, ker je življenje malega obrtnega obrata najtesneje povezano z vsakdanjim življenjem in z najmanjšimi potrebami, širokega potrošnika. Poleg tega stojijo ti obrati denarno na šibkih nogah, ker je njihov proizvajalni obseg zfelo omejen tudi glede na število zaposlenega o-sebja. Povečini so to obrati, v katerih so zaposleni lastnik in člani njegove družine ter še po nekaj delavcev in vajencev. Obrt ima v Trstu svojo lepo tradicijo. Tržaške obrtniške delavnice so se poleg drugega usposobile tudi v številnih dopolnilnih strokah ladjedelni-ške industrije. Na vseh področjih svojega delovanja so se tržaški obrtniki vedno izkazali kot pravi mojstri. Posebno še mizarske delavnice so priznane za svoja mojstrska in rekli bi celo umetniška .dela na vseh področjih te stroke. Za te svetle tradicije in za štva imajo največjo zaslugo obrtniški mojstri-lastniki delavnic. ki so skozi leta in leta Usposabljali nove strokovne kadre in jih učili poklica. Kot smo že omenili, tudi ta stroka — obrt — preživlja v zadnjih letih in še posebno letos, veliko delovno krizo. To krizo pa ne povzročajo samo splošni gospodarski faktorji, ki so povzročili krizo v celotnem gospodarstvu. Del krivde za sedanjo krizo v obrtništvu ima tudi inflacija obrtniških obratov, ki je nastala v zadnjih letih in točneje potem, ko je bil odpravljen zakon, ki je zn iireilseiinilm iHilir. odposlanstva Conski predsednik je imeno- val odvetnika Giovannija Ta-nasca za predsednika pokrajinskega odposlanstva v Trstu. Mesto predsednika je bilo namreč nezasedeno od 31. maja, ko je umd dotedanji predsednik dr. Cleva. Kot je znano, je odv. Tanasco že bil od 23. julija 1948 do 19. maja 1951 predsednik pokrajinskega odposlanstva. Ker je bil izvoljen za poslanca na demokrščanski listi, je podal takrat na svoje mesto ostavko. Kot vidimo, je mesto predsednika pokrajinskega odposlanstva demokristjanski fevd. dr. Tanasco ni več poslanec, zato se je moral pač zopet usesti na prejšnji stolček. TRI DNI, PO KRVAVI TRAGEDIJI V UL. CROSADA ŠT. 11 DEL NEGRA PRIJAVILI SODISCU pod obtožbo poskusnega umora Moža so premestili v oddelek bolnišnice, ki je določen za kaznjence in p;a je policija prvič zaslišala - Ranjenec je priznal dejanje - Stanje njegove žene se je izboljšalo - Mati in teta pri ranjencev! postelji Emanuela Del Negra, ki se j odšel k odv. Bologni, kjer je je omadeževal s krvjo svoje izrazil mnenje, da bi tožil ne-žene, so včeraj formalno ob- katere ljudi, ki so ga po nje-tožili poskusnega umora in ga govem mnenju žalili. Odvetnik, prijavili državnemu tožilstvu, ki je opazil, da mož ni rav-Moža so namreč preselili iz no pri zdravi pameti, mu je I. kirurškega oddelka v pod- tožbe odsvetoval. zemeljski oddelek bolnišnice, ki je določen za kaznjence, nakar ga je policija prvič zaslišala. Del Negro je priznal, da je udaril svojo ženo, potem ko se je z njo sprl, in st skušal nato z britvijo in škarjami vzeti življenje. Ker to ni zadostovalo, je spil nekaj varekine in se nato še udaril s sekiro po glavi. Zaradi preutrujenosti ranjenca Del Negrova žena pa še vedno leži na I. kirurškem oddelku in njeno stanje se je nekoliko izboljšalo Včeraj je s tihim glasom prusila, da bi ii dali kako pomirjevalno sredstvo za ublažitev groznih bolečin v glavi. «Kaj imam v glavi, da me tako boli,« je stalno ponnvljala nesrečnica. nišnico ln se dolgo žalostno zadržali ob postelji nesrečne hčere oziroma nečukinje. Naša slika prikazuje ravno mater in teto, ki molče gledata na belo posteljo in na ranjenko, ki ju ni spoznala, čeprav je večkrat odprla oči. Zdravniki, čeprav je njeno stanje še vedno resno in bi tudi najmanjša komplikacija spravila Del Negrovo v prerani grob, pa upajo, da se jim bo posrečilo rešiti jo. Upamo, da se jim bo želja izpolnila, kajti s tem bi vrnili malemu Ginu mater. Očeta namreč ne bo tako zlepa videl, ker ga ki še ne ve, kaj se ji je zgo dilo. Popoldne ob 14.05 sta i čaka proces in nato krajša ali so zasliševanje vendar preki-1 prispeli z vlakom v naše me- daljša, odvisno je namreč od nili. izvedeli smo tudi, da je sto iz Barlette njena muti in j končne obtožbe, zaporna ka-Del Negro v soboto resnično | teta, ki sta takoj odšli v bol-1 zen zahteval, da mora vsakdo, ki želi postaviti nov obrtniški obrat, napraviti mojstrski izpit v določeni stroki. Ukinitev tega zakona je povzročila, da so številne strokovno neusposobljene osebe dobile licenco za obrtniške o-brate. Te osebe so najele nekaj delavcev in začele opravljati različne obrti, ki jim strokovno niso bile kos. To je poleg drugega povzročilo tudi padec kakovosti nekaterih proizvodov in uslug, kar je šlo in gre v splošno škodo imena priznane tržaške obrti in potrošnikov. Takšne osebe, ki so iskale in iščejo v obrti samo špekulativne interese, so povzročile tudi povišanje cen nekaterih proizvodov in uslug. Vsakdo, ki je vložil nekaj denarja v nove obrtne delavnice, se noče takoj ob zaostritvi krize predati usodi in zgubiti, kar je vložil. Zato se skuša na vse načine obdržati na površju. Denarna stiska mu ne dovoli konkurenčnih cen. Zaradi tega postajajo njegovi proizvodi slabši, njegove usluge nezadovoljive. Hkrati pa teži k postopnemu povišanju cen, ker sam ni sposoben delati v delavnici in je vse njegovo življenje odvisno od zaslužka. ki ga ima od posameznega zaposlenega delavca. Poleg tega ne smemo pozabiti tega. kar smo že ugotovili za trgovino na drobno, da se je delovno področie mesta skrčilo, da je imel Trst pred vojno zaledje z 1 milijonom prebivalcev, da štejeta danes mesto in celotno področje samo okrog 300.(100 prebivalcev. To je tudi eden od vzrokov krize obrtništva in male industrije. Hkrati pa trpijo tržaški obrtniki, predvsem mizarji. veliko konkurenco proizvajalcev iz obmejnih italijanskih pokrajin. Oblast dovoljuje svobodni uvoz pohištva iz Furlanije in goriške pokrajine. razna italijanska obrtniška in mala industrijska podjetja si zagotavljajo naročila najrazličnejših del pri gradnji stanovanjskih hiš. itd. Da ne govorimo o krizi ladjedelniške industrije, ki ravno tako povzroča pomanjkanje dela v malih proizvajalnih podjetjih. Toda kljub temu je nujno, da oblast nadzoruje izdajanje obrtniških licenc in da vzpostavi zakon o mojstrskem izpitu za vsakogar, ki zaprosi za novo licenco. Vsa gospodarska področja Trsta zahtevajo danes upoštevanje možnosti domačega tržišča. Na noben način se ne sme dovoliti, da nastane tako v trgovini kot tudi v obrtništvu in mali industriji zmešnjava. Trst mora ohraniti svojo tradicionalno obrt in jo bc ohranil samo, če obrt ne bo postala vir špekulacij določenega števila obogateli!) ljudi, vplivala na še večje zanimanje med domačo mladino za izučenje v industrijski stroki, pa moramo opozoriti še na vrsto vprašanj, ki jih je treba urediti v zvezi s tečajem v Dolini. Predvsem apeliramo tako na šolske oblasti kot I na dolinsko županstvo, da podvzameta vse potrebne u-1 krepe, da se bo pouk na tej važni šoli vršil nemoteno in redno. Tečaj v Dolini bi moral biti deležen predvsem večje denarne podpore. Znano nam je, da je za preteklo šolsko leto bilo vodstvu tečaja nakazanih 90.000 lir, od katerih 50.000 za nabavo učil in 40.000 za druge potrebščine. Ta vsota je seveda odločno premajhna, da bi bilo z njo mogoče zadovoljiti vse rastoče potrebe tečaja. V nemogočem stanju je tudi oprema tečaja, kar velja v prvi vrsti za šolske table, ki so skorajda neuporabne. Poleg teh je še eno zelo važno vprašanje, ki zadeva dolinski industrijski tečaj, o katerem smo nekoč že pisali, in katerega je treba brez odlašanja rešiti. Gre namreč za dejstvo, da je v delu šolskega poslopja privatno stanovanje občinskega tajnika. Večkrat smo že opozorili dolinskega župana, da je nedopustno, oz. naravnost škandalozno, da se v slovenski občini na tak način delajo ovire za razvoj slovenske šole. Ce je že občina dolžna preskrbeti svojemu tajniku stanovanje, potem naj mu ga preskrbi kakor ve in zna, v nobenem primeru pa ne na škodo slovenske šole. Zvedeli smo tudi, da je bila v teh dneh na mestu posebna komisija Prosvetnega urada, ki je pregledala šolske prostore. Slišali smo, da so se tudi člani te komisije zgražali nad tem in da bodo zahtevali po Prosvetnem uradu da županstvo v Dolini takoj uredi vprašanje namestitve tajnika kje drugje. Res žalostno za slovenskega župana, da ga morajo tudi italijanski funkcionarji opozarjati na korist slovenske šole. 2e v začetku smo dejali, da je vest o spremembi dvoletnega tečaja v triletni vsaj do neke mere razveseljiva. Ce ni popolnoma, potem je to zaradi tega. ker zghtevamo. da se industrijski strokovni tečaj v Dolini, kot tudi vsi ostali slovenski tečaji v drugih krajih spremene iz tečajev v šole, kakor so to že uredili za vrsto italijanskih tečaje’ GLASBENA MATICA Koncert pevskega zbora Slovenske filharmonije iz Ljubljane v AVDITORIJU ZVU v soboto 2. oktobra ob 21. uri MARIJ KOGOJ ANTON LAJOVIC spada med moderne sloveti- skladatelj številnih vokalnih Prevrnitev avtocisterne zaradi spolzke ceste Predvčerajšnjim zvečer nekaj minut pred polnočjo sta se 42-letni Giuseppe Martin in 26-letni Alfredo Pedron, oba iz Trevisa. vozila z avtoclster-no s prikolico po Trbiški cesti v smeri mesta. Ko je težko vozilo, ki ga je šofiral Martin, privozilo do križišča s cesto, kj pelje na Katinaro, je Martin, zaradi spolzke ceste izgubil oblast nad vozilom, ki je zavozilo na cesto, ki pelje proti konjskemu dirkališču. Po 100 metrih vožnje po strmi cesti je Martin hotel zaviti na levo, da bi tako ustavil vozilo ob majhni strmini, ki je na tisti strani ceste. Ta mane. ver pa se mu je ponesrečil, zaradi česar je vozilo zašlo najprej na desno stran in nato še s ceste in zagrmelo po 6 metrov globokem pobočju, dokler se ni ustavilo ponovno na cesti. ske skladatelje. Svojčas je s in instrumentalnih del. svojo opero eCrne maske» Trstu smo že slišali njegove povzročil med slovenskim sPles kralja Matjaža», čudo- glasbenim svetom mnogo dis- viti ePomladni spevu, «Kro- kusij in polemik. Kljub temu, da je vnet pristaš naj- parje», «Kišo», globoko občuteni in res mojstrsko i zde- novejših glasbenih smeri, iz- lani «Lan», »Bolest kovaču in ražajo njegova dela globoko druge. Na koncertu Sloven- in resnično glasbeno občutje, ske filharmonije bomo slišali i njegovo njegovi uZabe» in «Vesele kolednike» za ženski zbor. SPORED 1. U. Vrabec: ((Prihod« 2. A. Grečaninov: «Jesen» 3. S. Tanjejev: ((Sončni vzhod« 4. U. Vrabec: «Rdeča tulpa« 5. M. Kogoj: ((Barčica« 6. M. Ravel: «Tri pesmi« (suita) 7. S. Mokranjac: «X. rukovet« 8. R. Simoniti: »Dopolnil dan je bolečino« 9. D. Švara: «Sirota Jerica« 10. A. Lajovic: »Žabe« 11. A. Lajovic: «Veseli koled- niki« mešani zbor ženski zbor 12. E. Adamič: «Kadar krik- nemo« 13. V. Mirk: «Na trgu« 14. A. Hajdrih: «Hercegovska» 15. F. Marolt: «Ribniška» moški zbor 16. A. Srebotnjak: »Pesem« 17. R. Simoniti: »Jesenska« 18. V. Mirk: «Pogreb na morju« 19. F. Venturini: «Nocoj pa, oh nocoj« 20. E. Adamič: ((Pastirske«. mešani zbor Spored nedeljskega koncerta je deloma spremenjen. Namesto pesmi pod točkami 12, 14, 16 in 20 bo zbor izvajal Maroltovo «Kaj bi jaz tebi dau«. Kernjakovo ((Pojdem u Škofce« ter Hubadovi «Gor čez jezero« in «Skerjanček poje«. Vabila bodo na razpolago od četrtka dalje v Ul. Roma štev. 15/11. od 11. do 13. in od 16. do 19. ure - tel. 31119. V drogeriji Scheimer v Barkovljah, v tobakarni Prosen pri Sv. Ivanu, v pekarni Cok na Opčinah ter v Nabrežini pri tov. Slavku Pertotu. ifi ig ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 30. septembra 1954 ob 20.30 uri gostovanja v NABREŽINI s Kreftovo komedijo Krajnski komedijanti ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes se prične pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za tret ji nedeljski jesenski koncert orkestra Tržaške filharmonije. Koncert, ki ga bo dirigiral Luigi Toffolo ob sodelovanju violinista Brettona Longbeina, se prične v nedeljo ob 11. uri. Na sporedu so: Smetana: ((Prodana nevesta«, uvertura; Brahms: Koncert za violino in orkester; Roc-ca: «Dibuk»; Debussy: Prelude a 1’apres-midi d’un faune; Strauss: »Tip Eulenspiegel«. V TOREK AFRIŠKI BALETI V torek bo izredna predstava ((Afriških baletov Kette Fodebe«, ki so že dosegli velik uspeh v Benetkah. Prodaja listkov za to predstavo se prične v soboto. IZLETI SPD V nedeljo 10. okt. t. 1. Izlet v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje na sedežu od 18. do 19. ure vsak dan. Izlet na Bled, ki bo dne 17. oktobra. Vpisovanje na sedežu vsak dan od 18. do 19. ure. * * * Mladina organizira za nedeljo 10. okt. množični izlet v Sežano. Vabljeni tudi starejši. Vpisovanje za mesto v Ul. Montecchi G in v Ul. R. Manna 29 od 18. do 20. ure ter na Opčinah v društvenih prostorih od 20 do 21 ure. Vpisovanje do petka zvečer, 1. oktobra. Motoklub »Jadran« z Opčin priredi 10. okt. za svoje člane izlet v Postojno združen z družabnim večerom v jamski restavraciji. Vpisovanje še danes. V petek se ne bo vpisovalo pod nobenim pogojem. OF IV. okraj - Skedenj obvešča vse one ki so se vpisali za izlet v Opatijo-Reko, da" je izlet tehnični" zaradi tehničnih razlogov odlo. žen na 10. okt. in poziva ostafe, da pohitijo z vpisovanjem, ki je vsak dan od 19. do 20. ure v Skedenjski ulici 122. Osvobodilna fronta IV. okraj OF bo imel svojo sejo v petek, 1. oktobra ob 20.30 na sedežu v Skednju. Vabljeni so vsi sektorski odbori OF: Ko-lonkovec. Skedenj in Sv. Ana. Operne predstave v gledališču Rossetti V soboto 2- oktobra bo v gledališču Rossetti prva operna predstava v okviru predstav, ki jih organizira gospa Angeli. V soboto ob 21. uri bodo nastopili s »Tosco« z naslednjo zasedbo; sopran Salut Rachello, tenor Alfredo Ver-netti. ki poje v gledališču San Carlo v Neaplju, bariton (Scarpia) znani Domenico Ma-latesta. V nedeljo bo na sporedu ((Seviljski brivec«, v ponedeljek pa «Traviata». Prodaja vstopnic od danes v galeriji Protti. Cene od 300 do 1.300 lir. Od včeraj do danes IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODIŠČA Umik trgovin s sadjem v nedeljo 3. oktobra V nedeljo 3. oktobra ob priliki praznika grozdja smejo v trgovinah s sadjem, ob stojnicah in v javnih lokalih prodajati grozdje od 8. do 20. ure. Useden padec 6. «i C 20 minut po 16. i5Ti so pripeljali v bolnišnico 41-letnega .šoferju Angela Ljubiča iz Istrske ulice 112, katerega so morali nujno preseliti na I. kirurški oddelek, ker mu je dežurni zdravnik ugotovil rano nad desnim očesom z verjetnim prebitjem lobanje in hudo omotično stanje. Njegovo stanje je resno in zdravniki so si pridržali prognozo. Ljubiča je spremil v bolnišnico njegov 59-letnt delovni tovariš Pietro Pizzamus iz Ul. sv. Mihaela. Slednji je pojasnil, da je Ljubič, ki je stal na tovorniku, kjer so v notranjosti mostovne delavnice ladjedelnice Sv. Marka, razklada, i; železni material, nepričako. v a no padel na tla. Izpuščeni na začasno svobodo okoličani obtoženi zaradi posesti orožja Za št rl kose zarjavelega orožja se bo moraio zagovarjati osem obtožencev! Ne več sedem, temveč osem oseb se bo moralo v kratkem zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem pod obtožbo ilegalne posesti orožja in municije. Policija je namreč v preteklih dneh aretirala tudi 16-letnega Danila Martinija iz Križa št. 422 in ga obtožila posesti puške vrste Mauser, katero so našli skupno z brzostrelko v Giordanijevem stanovanju na Proseku. Vsega skupaj je policija odkrila 1 brzostrelko italijanske vrste, puško Mauser brez kopita in drugih lesenih delov, ameriško karabinko in samokres nemškega izvora. Za zadnji vrsti orožja ni bilo nabojev, katerih so našli precej (govori se o 400) raznih kalibrov. Kakor se vidi so aretirali za vsako orožje po dve osebi, medtem ko za odkritje 138 brzostrelk in več kot 800.000 nabojev v železniškem skladišču v Ul. F. Gioia niso še nikogar spravili v zapor. Predsednik je na včerajšnji razpravi pohvalil hitro delo policije, ki je preiskavo še predčasno dokončala in potem ko je izvedel od narednika, da tudi Cancianija iz Križn, ki so ga aretirali pred dnevi, obtožujejo posesti samokresa, katerega naj bi ukradel Peganu iz Saleža, je sklenil vse skupaj izpustiti na začasno svobodo do razprave, katere datum bo določen kasneje. Pred istim predsednikom se je moral zagovarjati tudi Giu. seppe Zanier iz Palmanove, katerega je policija obtožila neprevidnega nakupa ukradenega blaga. Mož je namreč povedal, da ga je neka ženska zaprosila za posojilo 10.000 lir, ki jih je izročil šele potem, ko mu je dala nekaj zlatnine za jamstvo, da mu bo denar vrnila. Ta zlatnina, vsaj tako je policija ugotovila, pa je bila del plena Fabčičevih tatinskih dejanj. Kakor smo že pisali, je begunec Fabčič, vdiral v stanovanja in kradel, kar mu je vrednega prišlo pod roko in nato zlatnino razprodajal, dokler ga ni policija od. krila in ga prijavila sodišču, ki ga je obsodilo na 2 leti zapora. -------- Pri padcu z lambreto si je zlomil roko Med vožnjo z lambreto proti mestu je 24-letni Teodor Sancin iz Ul. Giardini zaradi vozila, ki se je pred njim začelo obračati, zuvrl, vendar mu je motorno kolo zaradi mokrih in spolzkih tal zdrsnilo in ga vrglo na tla. Mladeniču je šofer avtomobila takoj priskočil na pomoč in ga nato naložil na svoje vozilo ter ga odpeljal na postajo Rdečega križu za prvo pomoč. Od tu so g« z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zlom« roke pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 29. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otrok, unvrlo je U oseb, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: brivec Antonio Vespucci in frizerka Giu-seppina Fontanot, elektrotehnik Antonino Neglia in šivilja Daniela Casalaz, prof, Carlo dr. Gantar in profesorica Elena Fol-chi, pleskar Michele Malera in uradnica Virginia Roncelli, pleskar Nicola Porcelluzzi in šivilja Caterina Delaurentis, šofer Josip Sosič in gospodinja Onorata Fur-lančič, delavec Girolamo Ronche-se in gospodinja Maria Sinkovič, mehanik Gasi one Zo-rzetti in u-radnica Miranda Chert, električar Antonio Mlac in šivilja Um-berta Saladin, lekarnar Renato dr. Marzini in profesorica Vale-ria dr. Manassero, oficir am. vojske James P. VValsh in gospodinja Nives Poleselli. UMRLI SO: 88-letna Maria Vlacci vd. Giustiniani, 52-letna Marija Polijakova, 79-letna Angela Skaton vd. Cucchi, 54-letni Renato Colautti, 70-letni Giuseppe Sommadossi. 87-letna Aurelia Maria Carolina Capoziello vd. Tarantino, 27-letni Sergio Sabel-li, 63-letna Maria Plgnolo por. B idoli, 8l-letni Ernesto Repič, 54-letni Franc Pušič, 64-letni Mar-cello Skolarič. PHIHODI IN ODHODI LADIJ PRIHODI: iz Benet prazna ital. ladja ((Barbara«, iz Benetk z 2.457 t raznega blaga ital. ladja »Chioggia«, iz Ravemie prazna ital ladja ((Mantova«, iz Cala-matija s 540 t raznega blaga grška ladja «Eugenia», iz Smirne prazna jug. ladja »Hercegovina«, iz Roviga s 17 t vina in 47 potniki Jug. ladja »Lastovo«, iz. Barija s 65 t raznega blaga In 61 potniki! ital. ladja »Citta di Messina«, iz Benelk z 2.417 t raznega blaga in 17 potniki lug. ladja »Morava«, iz Sdobbe s peskom ital. motor. jad. »Rlnaldo«, «Kolgore», #Oreste», #S. N. Ar-ce», »Leonllda«, »Giannino« in ((Fratelll N.», iz Tržiča prazna ital motor. jad. ((Antonia M.», iz Pesara prazne Ital. motor. rad. »Valcurva«, #Valdagu.sto» in »Val-disole«. ODHODI: proti Reki z 38 potniki jug. ladja »Bakar«, proti Pireju s 335 kub.m lesa in 17 pot- niki grška ladja «Chrlstina», proti ManfredoMji prazna ital. lad J a «Pomezla», proti Sdobbi prazne ital. motor. jad. »Rlnaldo«, »S. N. Arce«, «M. Fatiero«, «Li-setta«, «Luigi F.», «N. SoiTiUlla«, »N. Trionfo« in »Leon Uda«. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 18.5, naj-nlija 14.2, ob 17 uri 15.7, zračni tlak 1009.9, veter 16 km severovzhodnik, vlaga 70 odst., nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 21. NOČNA SLUŽBA LEKARN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2, De Col le, Ul. P. Revoltella 42, Depangher, Ul. S. Giusto 1, Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2, Zanettl - Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43, Harabaglia v Barkovljah ln Nicoli v Skednju. P/A ADEX IZLETI 9. in 10. oktobra 1954 AJDOVŠČINA, VIPAVA, HERPELJE - KOZINA, MATERIJA, OBROVO, PODGRAD, REKA-OPATIJA, KANAL, MOST NA SOCI, TOLMIN, KOBARID, BOVEC, Vpisovanje še danes. Izlet v SOSKO DOLINO, ki bi moral biti dne 2. in 3. oktobra, je preložen na 9. in 10. oktobra. 16., 17., in 18. oktobra 1954 POREČ — ROVINJ. 16. in 17. oktobra 1954 REKA — OPATIJA. 17. oktobra 1954 ŠTORJE, SENOŽEČE, POSTOJNA. Vpisovanje do 7. okt. pri »ADRIA-EXPRESii Ul. Cicerone št. 4. priti. Telefon 29243 Savona. 16.00: «Sanj* Bohen!"'’ Kathr.vn Grayson. Skedenj;'j8.00:«Dani^» ^ iVlarco. 16.00. »mrshaL ria /e]ix, Oe°rgesa^paviah Vittorio Veneto. 16°°* IllOllu *------- • Lorena ™.ns(;Liii», LtSlit Azzurro. 16.00 Beivedere. 16.00: »Ognje* Gregorj' Peck. ,llbezenska *• Marconi. 160°: «W ta«, Marina Viadv voa d Novo cine. 16.00. Orient«, Odeon. 16.00: Bob H l>e, Mariiyn p:nflt» Radio. 16.00: «Gianni * na sev. tečaju»- ^ ^00^ Venezla. 1600:" »Grof sto«, P. Rici'3™- POLETNI KINO; Paradiso. 19.30: »Trz'S1«™, banda«, Stwr»r G"* sl|(tt Ponziana. 19.30. . Errol Flynn. , »oin. Rojan. 19.45: ((Bronasta K« 6’Hara. ČETRTEK, 30. sept*®11' jigoslova**^ CONA 1 " 254.6 m ali U78 ^ ,4 Poročila v sl°Y-,0ol> 13.30, 19.00 in 33.30. 5i U-Poročila v ital. o« 19.30 in 23.00 6.«$ 5.50 Jutranja glasnj« gled tiska: 7.00 ■Jutra' 7.30 zenski kotiček^ M inr. tiCcr»i ygj(j * jj j el n e “ni elcjdi je Cg“.J^hn) J’ j rak, Verdi, Mendel Zabavna glasba, tsfl tehniki; 15.00 J. K. Novak. veseli^, ba k veseloigri «1 in gjji ali Mat.ček * Jel7.00 a 11 ivi a i ivvn - spevi iz čitalnic, ‘j' l7.»'V iz popularnih ope požel1^. ud zbor Slovenske 1 »m Poročila v hrvaščino ^0^. slovenski solisb v 05če ... ,ia5i»: jj.ll kroforiom; 18.40 pw&e 19.20 Šport; 30.00 r ,.S 11.30 Lahki orkestP^t^ davanje; 12.10 z l0jije 1 ^ kaj; 13.00 Lc-pe ntfjjtient .j glasovi; 33-30.- Kultur™,. |jJ| melodije; 14.45 , gvintf^; lije- H.™, T"gvi(llP.MV(> nik; 14.25 ze,nslt8oo Plesna glasoa, 18.jn ork«®^ iF Koncert za Klaj17 jjC; l* ?esifl - «ne »”,9.15 2: 18.40 Operne . mi čin a PoveSi‘S!rt' glasba; 20.00 tercet; cert št. 5; 20.« iz baleta *C3T -Sna: iz naieta ,”'“‘,„cdW>; ^‘%(# Dramatizirana ?» 32JO Jr «|tš beno predavanje. yejernl ve skladbe; 22.” T K •** ‘ lat ,hke in-4!: 13.20 Fantazij® tjjjd 18.20 Tvlrie-lra Phi-u Dirigira ^jaK sky; 21.00 «Vo«IJ St« trodejanka. 12.30, 15.00, •m j J 4 1. O v b 21"2.4 i",)! 327.1 111. 202.1 _ 6,00, ^ Poročila, c*-D - 19-3° ||j* 11.05 cHbera c>tfiU* „ J Za pionirje; 1J J Kia' m . Saens: Koncert ****!&, kester št. 4 v a P'".,jv) 12.10 Igra go0pa. lA z#’ Ijanske prosvetni obzor" - K kogar nekaj; l4^po«K tehnike; 14.10 Ip°"L-jjan Jz cert _ m harf Kavkaške skice ertiIL rija Škerjanc: blestet jdfc vir in god31™ : veift Alfveri: Kresni apsodija; l5; Ancosit0 svet, f mešani zbor. kolj« ._ Križman; 18.40 “ ciklus rature: — sivo otroka; simf. koncert Simfonija za ,vet; jttf 18.00 Okno v «0;,, „ kolj« iz R3č.n 18.40 ((Pesem s^f‘lz »Pesem - j iz ciklus oddaj P« ust i A" svetovne gl3St> -ktu3!!.!% 20.00 Domače 3 «Cetrtkov večer jcdel in nanpvov TTaflt-Lldl KrtSTRš}* m/ listi: 2, »gi K'» in solisti: -‘rTfsKi Starejši maiu- ADRIA EXPRESS SE NAHAJA UL. CICERONE ST. 4 (pritličje) TELEFON 29243 Prokurator Rossetti. 16.00: «Napad Kibrov«, Tyrone Power. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Feuice. 16.00: «Dekle stoletja«, J. Holliday, Peter Lavvford. Naziouale. 16.30: «Krinka In srce«, Michael VVilding. Filodrauiinatico. 16.30: »Hondo«, John VVayrie. Arrobaieno. 16.00: ((Pogumni princ«, James Masori. Audilorium, 16.30: »Zavojevalci Andaluzije«, Anthony Dexter. Astra Rojan. 16.00: «Se in vedno«, Jane Wyman, R. Milland. Cristallo. 16.00: «Kdor je brez greha«, A. Nazzari, Y. Samson. Grattacielo. 16.00: «Trije novci v vodometu«, D. McGuire, J. Pet-ters. Alabarda. 16.00: «Latinski lju- bimci«, Lana Turner, H. Mont-alban. Arlston. 16.00: «Napad Apašev«, Robert Young, Janš Carter. Armonia. 15.30: »Lillski krvnik«, R, Brazzl, Aurora. 16.00: ((Premišljen umor«, Josepih Cotten, Jean Peters. Garibaldi. 16.00: «Wuka, ki uhlja«, A. Vilar, Ideale. 16.00: «Aida», Sophia Loren in Lois Maxwell. Impero 16.00: «Vila Borghese«, V. De Sica. Italla. 16.30: ((Ljubezen neke žene«, M. Prešle. G. Morlay. Viale. 16.00: »Pošast v črni laguni«, Richard Carlson, Kino ob morju. 16.00: ((Skriv- nost Sahare«, Rod Cameron. Mastimo. 16.30: «Odkar ::i odšla«, C. Colbert, Jennifer Jones. Moderno. 16.00: »CikaSka Vene- ra«, Bett.v Grable. Secolo. 1600. »Razkošne manekenke«. K. Grayson. 9. in 1»' oKj ifl dvodnev^ ajdovsciN" ^PAVO Co N°v° GO SOLKAN-^- jjH 10 <*t0jV 9. ln ,jnevni enoinP0 STANJ®1, -pe'*,. BRANIK (p^i/j ZALI HBtfjtitf-Vpisova * I«. •" ‘7ev°„i drd,ANO N h 4, ♦1 dV°*NO ljubljaN0 n bi ed s&fS 16. *,n 1LInS^ed°y Vpisov® L._____. 1* ti 24 23" in dnevi' 11 I S dvodne ^ CRNl |j IDR,J° iedo'5‘V VpisovanL-^»čv' in>;V V 31. oktohravni i*1 ^ H vod*1 3 — 30. septembra 195 CAL B E R T EINSTEIN ''l »«»«»e'n*fc ‘7/L /launt u Albert Einstein r'a. Pristavil »logia „k' nas te nen«rnosti L Mr0l'flti edi"° J“' ^ čTioue°"a!na 0reanižad coril Pa mi je odgo ni du? Cemnlrn° in °dločno: Cemu «« vi tako nasprot ^trebljenju človeške" a ro- .frepričan _ sem, da ne bi 7110 ,nauJ danes, kot rekel bre nekaj sličnega ki tbhče Prc• hkrati „ m°re-.n. Človek > bitie %l]eno in drul- l^a 20n' ot Posameznik »Pojim “T obst°j sebi »tPariti Svn njim ter » K*1** spof ®Sebne cil’e Kot drnin travni Nlo l:be;?b>tie išče on po. bU«m°8 v niin"” 3im su°i° oljiati J h°Vlh teiovah PfOoje. °Pe življenjske ,.!*°iho k . , c p tem se relativne p* - .„A?eTn!jenju n glao- in talent. f°da odri eJajo nasledstveno. SCe.sP°jeamCeSeba’ fci Počasi . Olaunem ’ se oblikuje S**« L °.,°k6l3tl’ ki ^ > 2najt; doIoči[°. d« se L razpi ST' med‘e « p d, de!«o delno - u?b>. m ko Po odno-P kateri rase. iok ps Po J. . Katem rasi if>nak TatlHnih /niH tradlc n«h 'h drugih okoli- ''mah Pid; TlO ‘•‘NVa^T1 tesa’ da ni jN>en P edtnca od druž- N Me „T3.a?)’ od katere 'n eV> prim”’1'’ prau ta>eo, liH X ‘ Pr* mravljah tco je em ko je pri ves po- »onib0 n*Cn,*,0,ieB»0 odre-N>»L Je g n haravnih na-*«& zel0 heno ozadje Xe ’ ia -■ sPfemen!jiyo. ?“ tak°r Sov'0rPridobi nove 1 9a \r«epoj ^ ° °m°90-ai, nuin05t:ne odreinmed liud™ biolo&le.t družbena stremljenja, hi so že po naravi, šibkejša, počasi izginjajo. Vsi ljudje, ki so v takem položaju v družbi, bolehajo od tega procesa. Ne zavedajo se tega, da so zamreženi po lastnem egoizmu in da so zaradi tega nesigurni in osamljeni ter da se ropajo naivne, prostodušne in nesofistične življenjske radosti. Človek ne najde smisla življenja, kratkega in nevarnega kakršno je, če družbi le služi. Pravi vir te bolezni je po mojem mnenju v gospodarski anarhiji kapitalistične družbe, take kakršna obstaja danes. Priče smo dejstva, da stojimo pred strahotno koncentracijo pr o-. izvodnih podjetij, katerih člani se stalno trudijo, da Oropajo sadove skupnega dela ne s silo, ampak z zakonom določenimi sredstvi. Sposobnost nekaj doseči je v glavnem zasluga poedincev. Privatni kapital se zaradi tega koncentrira v vedno manjšem krogu ljudi. Rezultat tega razvoja je, da privatni kapital, nezaslišana moč katerega more nadzorovati le demokratično organizirani družba, postaja vedno močnejši gospodar. Proizvaja se zaradi dobička, ne zaradi potrošnje. Ni nikakega jamstva, da bi našli zaposlitev vsi oni, ki so sposobni in željni dela. Zaradi tega imamo veliko stalno armado brezposelnih. Sla po dobičku, skupno s konkurenco med po edinimi kapitalisti je kriva za nestalnost v kopičenju in uporabljanju kapitala, kar povzroča resne motnje. Nepoštena konkurenca pomeni neverjetno izgubo dela in povzroča oblikovanje izkrivljene družbene zavesti pri poedincih, ki sem jo omenil v začetku. To deformacijo človeka srna. tram za najhujšo bolezen kapitalizma. Celoten sistem naše vzgoje boleha na tem. Dijakom vsajajo pretirane konkurenčne težnje in jih navajajo na minljiv napredek v delu kot pripravo za njihovo bodočo kariero. Prepričan sem, da imamo arno eno pot za odpravo le nevarne bolezni, namreč u-stvaritev socialističnega gospodarstva, ki naj ga spremlja vzgojni sistem, ki bi temeljil na socialnih ciljih. V takem gospodarstvu pripadajo proizvodna sredstva družbi in se uporabljajo načrtno. Načrtno gospodarstvo, ki temelji na proizvodnji sred-štev za splošno uporabo, organizira delitev dela tako, da jamči zaslužek vsakemu člo- lat' Ust^Za°hdraža v trn- J|t»n »Hi *nV*ininim naPfedku JKje .s tem se . »»e-i fcQrr Mali portič v Skednju (olje 1953) Avgrust Černigoj razstavlja na Reki REKA, septembra — Razstava Avgusta Černigoja, tržaškega Slovenca, spada med one razstave, ki ne privlačujejo naše širše javnosti, na žalost niti kot kurioziteta. Razlog za tako stanje moramo nedvomno iskati v njegovi likovni govorici, ki je naši javnosti še nezadostno znana, in ki jo je imela priliko videti prvič na razstavi «Salon 54». Ta način izražanja pa ni prav nič nov. Poznali so ga v svetu že pred prvo svetovno vojno, posebno pa ?e je razvil po tej vojni po vsej Evropi, zlasti v Franciji in Nemčiji. Publika, ki se pri nas zanima za razstave likovne u-metnosti, še nima zadostnega vpogleda in pregleda nad smernicami in strujami, ki se razvijajo v drugih evropskih deželah. Zaradi tega tudi težko sprejema tako — po splošnem, a zgrešenem mišljenju — «abstraktno» razstavo, ki pa, obratno, nima z abstraktnostjo nikake zveze. Kajti na Černigojevih oljih je objekt ohranil svoje naravne oblike in se zaradi tega ne more govoriti o abstrakciji v pravem pomenu besede samo zato, ker so ti objekti (miza. vaza, jabolko, figura, čoln). razčlenjeni na mnoge manjše, različno oblikovane in o-barvane ploskve, brez prehoda in niansiranja, jasno položene druga poleg druge, po svoji notranji logiki, ločene druga od druge po ostri črti, spajajoč se v konkretno obliko šele v očeh gledalca. Kakor kubisti (od katerih črpa Černigoj teoretsko osnovo za svoja dela), tako tudi Černigoj skuša dati s svojo zunanjo dinamiko poudarka in izraza notranji ideji, ali bolje rečeno, potencirati jo do najvišjega ekstrema, in zaradi tega abstrahira ali deformira obliko (zlasti v grafiki) in SKOZI TEMO ;> n. ts'toT Verjeti IV me*t°‘ Nobeden izmed nas *^,.Xbila ^ dnVr n’-4a ^ bUo tako hu‘ Tn . d8j Sem ze Ljudje so govorili da ie XT Je irt, m°rala I, St°rjen zločin’ da ie ime- la ran0 na sencih, in bilo je več_ drugih sumljivih stvari. Pričakovali smo ga domov naslednji dan. Pote ( odlomek ~*y lipbiia3okala. 2m , t >Tomer°m Je v«i T^a-V1' Po to ieT Zdravn>ka 4 Sedeimt°ral0 b‘ti XiTr- P S‘Var m V sobi-N« °XgDhTie kU ni bUo N T odeTNob vstal liči U Ka ,,N bij, k, in 0nega pa. m dal od z Zmerom XmiCo ko. da > bil Mr j. vedei 'N°laK {t«h, ° bi)o o’n askT,a pa NUf0SrebšP0‘rebno " VSe’ - 1 Ba , Mhe . za nn- č* ’“e hi v, po' 6 - tel lla- rUDi ^°PO]h SA npNi Sr,Ta ni«, Ni ,niN •Ndii sta nik in W dj,)„ r*ba N bil ‘ č5 d»v!T» LTral ih0" Je 'bh‘a dva *Vz0č L Papa Dll° ■zko- ^ Tera/T p°' dQXJ so kla. .zdaj °Ii T m“ lnaj le „ ava, Se°PnT°- 1 Je n‘ vr-n)imi pa m je prišlo v časopise, v vse časopise, da so ga za-Prli, da je bil on tisti... saj to vse veš, ali ne?» N' ga pogledala tako pre-Piaseno, kakor je pričakoval. «Papa je bil ves ta čas tih m miren, kakor da drugega huiPnCak°Val' Za nas je bll° datTiT m°rSm l' mti Povedi, kako je bilo. Med obrav- vrItruPred i S°diŠČem Je trd°-molčal. Pripovedoval' so mi, da je zmajeval z glavo ‘n se smehljal. Nobene besede "'so spravili iz njega, čeprav “7 S°dn'k' priRovarjali m mu dopovedovala da škoduje buT Al ’če molči-Liudje 50 tako prepričani o njegovi vVdT’ da P° 80 VS‘ obsojali. i so ga, da je zvečer šali I -8° nj Italiji, kajti zaradi znižanja proizvodnje so delodajalci, zaradi posledic znižanja prodaje pa tudi trgovci, odpustili zaposlene, med katerimi je največ vajencev in mladih ljudi, ker po mnenju delodajalcev vajenci odpust najlaže prenesejo, ker nimajo raznih obveznosti do družin. Ta pojav je zaradi stalnega manjšanja proizvod- nje in zapiranja tovarn postal položenje in sklenil je, da se: tako splošen, da resno ogroža Velež 4 4 0 0 14:2 8 Napredak 4 3 1 0 14:2 8 Zenica 4 2 1 1 11:5 5 Metalac 4 2 1 1 6:4 5 Mačva 4 2 1 1 6:6 5 Budučnost 3 1 0 2 6:8 2 Lovčen 4 1 0 o 5:8 2 Odved 5 1 0 4 5:11 2 Bokelj 5 1 0 4 4:14 2 Rabotnički 3 1 0 2 2:8 2 V hrvatsko-slovenski ligi so v nedeljo igrali slovenski klubi med seboj, v Mariboru oba domačina Branik in Železničar. celjski Kladivar pa je imel v gosteh Ljubliano. Mariborski derby se je končal z zmago Brahika, Kladivar oa si je zasluženo priboril svoji prvi dve točki, in sicer na ta način, da so na mesto mlajših igralcev zopet stopili trije sta- Ko’es3rska dirka po Evropi VRSTNI RED NA CILJU IX. ETAPE MANTOVA — BOLOGNA (196 km): 1. Frosini 5.10’58”, povprečno 37.817 km na uro: 2. Michel. 3. Schellemberg, 4 Pasotti, 5. Van Kerkhove, 6 Krebs, 7. Verbini, 8. Marveč, 9. Assirelli, 10. Modenese, 11. Pezzi. 12. Jochums, 13. Mas-socco, 14. Reisser, 15. Close, 16. Para. 17. Mel, 18. Couvreur. 19 Huber, 20. Zampieri. Splošna ocena ostane bistveno nespremenjena. nc bo pustil kar tako vreči med staro šaro, temveč raje sam izstopi. Pravi namreč, da je zvedel, da so »administrativno* že določili, da bo novi napad takšen: Rajkov, Milutinovič. Toplak. Vukas. Zebec. Toda kot vidimo, komisija za sestavo reprezentance njegove izjave ni upoštevala (Bobek je pač ni dal komisiji) in tudi sedanji napad ni mnogo podoben tistemu, ki naj po Bobekovi informaciji pride v bližnji bodočnosti. Kapetan avstrijske reprezentance Walter Nausch je objavil dokončno postavo avstrijske reprezentance, ki bo 3. oktobra nastopila proti Jugoslaviji: Schmied: Hanappi. Coll- mann; Barschant, Ocwirk, Kohler; Menasse, Wallhofer, Wagner, Zechmeister, Komer II. — Rezerve: Zamvald. Rockl, Schleger, Komer I. LAHKA ATLETIKA Norvežani so bili boljši Splitski Jadran prvak Jugoslavije v vaterpolu V Dubrovniku se je v nedeljo začel zaključni del državnega prvenstva v water-polu. Kot posebnost naj omenimo prvi poraz splitskega Jadrana s svojim domačim rivalom Mornarjem. Navzlic temu pa bo moštvo Jadrana o-svojilo letošnje državno prvenstvo v rvaterpolu. Tekme so se prva dva večera končale z naslednjimi izidi: Jug-Primorje 5:1 (1:1) Mladost - Korčula 7:0 (6:0) Jadran (H) - Polet 11:1 (3:0) Mornar - Jadran 3:2 (1:1) Primorje - Mornar 4:3 (1:1) Jadran - Jadran (H) 2:0 (1:0) Mladost - Polet 6:0 (1:0) Jug - Korčula 7:0 (2:0) Pred zadnjim kolom so bili udeleženci razvrščeni takole: Jadran 22 točk. Jug 20. Mornar 19, Primorje 18. Mladost 11, Jadran (H) 9, Korčula 5. Polet brez točke. Lahkoatletski dvoboj med Jugoslavijo in Norveško, ki je bil v soboto in nedeljo v Sarajevu. se je končal z zasluženo zmago Norvežanov. Lani so v Oslu zmagali Jugoslovani s 120:98. letos pa je bil rezultat 114:98 za Norvežane. S tem so Jugoslovani doživeli peti poraz na domačih tleh. Mogoče v Norvežanih niso vifleli posebno nevarnega nasprotnika in so hoteli v reprezentanci preskusiti nekaj novih moči namesto katerih bi mogoče že bili na razpolago tudi boljši tekmovalci. Drugi dan tekmovanja je bil odličen zlasti met kladiva, kjer je še nedavni svetovni rekorder Strandli večkrat zagnal kladivo čez 60 m. najboljši met pa je bil 61,58 m. Jugoslovana Gajič in Račič sta dosegla tudi kar spodobne daljave Mogoče se bo tudi Milakov (na koncu sezone!) popravil. Že v prvem poskusu je preskočil 4.20 m. nakar je poskušal preskočiti 4,32. kar bi bil nov jugoslovanski rekord. a se mu to ni posrečilo. Rezultati drugega dne (sobotni rezultati so bili objavljeni v nedeljo): 200 m: Martsen 21,9, Jovan-čič 22,5, Bjelsten 22,6. Petrovič 22,7. 800 m: Sarto 1:52,6, Mugoša 1:53.4. Hočevar 1:53,7, Hamars-land 1:55.2. 10.000 m: Mihalič 30:38.6. Sto ken 31:29,2. Ceraj 31:24,6, O. Larsen 31:3J.8. 400 m ovire: Borgersen 54.8, Nilsen 55.4, Kopitar 55,9, Cip-čič 57,0. 4 x 400 m: Norveška IBor-gersen. Osaid. Bjelset, Maru-sten) 3:19.7: Jugoslavija (Do vijanič, Sarič, Miladinovič, Grujič) 3:20,5. Troskok: Larsen 14.92 m. Mi lovanovič 14,39, Ripdal 14.27 Radovanovič 14,03. Skok s palico: Milakov 420 cm, Hegheim 400, Lukman 380. Ripdal 250 cm. Kladivo: Strandli 61,58 m Gajič 55,09, Račič 54,60. Kopje: Danielsen 68,72 m Stankovič 61,30, Kopitar 59,61, Overland 56,07. Penko slovenski rekorder v melu krogle -15,09 m Od nedelje imajo tudi Slo venci atleta, ki vrže kroglo čez 15 m. To je Igor Penko še junior »Ljubljane*, ki je v nedeljo dvakrat presegel rekord, ki ga je imel do tedaj Celjan Golc (14,73). Penkovi družbo in da zalo ne moremo mimo njega, ne da bi -se lotili njegovega reševanja z vso resnostjo. V Gorici je ta pojav toliko bolj izrazit, ker se je po razmejitvi leta 1947 skrčilo trgovanje med goriškimi trgovci in potrošniki iz Soške in Vipavske doline, kar je dovedlo predvsem do odpusta vajencev. Danes nahajamo v Gorici dokaj čuden pojav, ki morda nima primera v vsej Italiji, da so namreč skoraj vse trgovine brez vajencev. Imeti vajenca, je skoraj luksus, ne pa pravica in dolžnost trgovca, obenem pa pravica mladega človeka, da se izuči v nekem poklicu. V veliki večini trgovin prodajajo lastniki in družinski člani. Ce pa že zaposlujejo druge osebe, potem so to starejši delavci, ki so že dolga leta zaposleni pri istem podjetju, kar je tudi popolnoma pravilno. V industriji, po razni), podjetjih in med obrtniki stanje ni nič boljše. Kdo se ne spominja delavcev Združenih jadranskih ladjedelnic v Tržiču, ki so v svoji sindikalni borbi postavili tudi zahtevo o sprejemu na delo določenega števila vajencev. Približno enake zahteve so postavili tudi delavci livarne SAFOG m dru-B'- Vprašanje zaposlitve vajen- | cev ni samo socialno vprašanje zaposlitve mladih ljudi, ki so brez dela in katerih šte. vilo je v goriški pokrajini zelo občutno, saj je bilo po statističnih podatkih v letu 1952 v pokrajini 4.245 mladeničev in deklet pod 21. letom starosti, ki so iskali prvo zaposlitev (med njimi je bila ogromna večina takih, ki so bili brez poklica) ampak je vprašanje zaposlitve in kvalifikacije ter specializacije mladih ljudi, je vprašanje nadaljnjega razvijanja proizvodnje, njenega dviga; vprašanje vajencev je vprašanje bodočnost i naših to. vam. Ce se vzame povprečje let zaposlenih delavcev v CRDA, potem je to povprečje zelo vi. soko in se menda suče. okoli 40 let. Nič boljše ni stanje v drugih tovarnah. Da bi oblasti vsaj delno omilile to družbeno rano, je XI. parlamentarna komisija poslanske zbornice pripravila zakonski osnutek o vajencih, ki ga je senat odobril. Zakon o vajencih, ki se imenuje zameti v nedeljo so bili: 14,48, kon Rapelli, predvideva, da bi 14,49, 14,52, 14,60, 14,81 in konč-1 morali najbolj znani obrtniki no 15,09. I obnoviti svoje tradicije in da bi njihove delavnice znova po. stale obrtne šole, medtem ko bi morala velika in majhna industrija sprejeti na delo število vajencev, ki bi bilo u sorazmerju s številom zaposlenih delavcev. Vajeniška doba bo trajala štiri leta, v katerih bodo posebni strokovni tečaji za izobrazbo vajencev. Delodajalci vajenca ne bodo smeli uporab. Ijati za navadna ali težaška dela. Z zakonom so znižali socialne ifajatve za okoli SO odstotkom, nekateri predlagajo, naj bi država prevzela plačevanje odstalih 20 odstotkov, kakor tudi plačevanje prispev. kov za poklicne bolezni, TBC in nesreče. Med zaposlitvijo bo vajenec prejemal skromno vsoto denarja, vendar naj bi se družina s tem zadovoljila, ker se bo vajenec izučil poklica, s katerim bo kasneje dobil zaposlitev. Po našem mnenju bi morali tudi vajencem dati primerno plačo, da bi si vsaj nekaj lah. ko kupili. Zlasti bi to bilo potrebno zadnja leta vajeniške dobe, ko je že produktiven delavec in ko mu je potrebno za kvalifikacijo samo spričevalo. Poleg tega želimo, da bi se izvajanje zakona poznalo'pred. vsem v naši pokrajini in da ne bi ostal mrtva črka na papirju. likor bi želeli, da bi se razvilo na področju «med Dolenjem in Timavomtt, pa tudi izven tega mejnega odseka, življenje, od katerega bi imeli koristi predvsem delovni ljudje našega mesta in naše pokrajine, ki so dovolj potrpeli, in bodo še. zaradi nesmiselne politike tukajšnjih krogov. Upajmo, da bo to zanje najboljša šola, obenem pa svarilo, da vodijo taka pota v pogubo. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi. Raštel 27 - tel. 33-49. v Jioriiale di Iriesie" Monarhistični občinski svetovalec odv. Pedroni je po obsežnem članku, ki ga je v «Giornale di Trieste* objavil v treh nadaljevanjih, objavil v ponedeljek 27. septembra članek o goriški gospodarski krizi, v katerem prihaja do vrste neumnih trditev, ki so vredne le pisca samega. Med drugim trdi, da je nemogoče govoriti v Gorici o trgovanju med dvema sosednima državama, ker je n ~iO-goče trgovanje med dvema različnima ekonomijama, in sicer med «liberalno in kolektivno*. Dalje je zapisal, da ni mogoče trgovati, ker je v Italiji v veljavi lira, v Jugc-slaviji pa dinar. In si lahko mislite, da prav ta Pedroni, ki se k sreči pod svoje članke vedno podpisuje, mori ostale občinske svetovalce, in poslušalce ter časnikarje s svojimi malo pametnimi izjavami na občinskem svetu. Zaradi zmerjanja z »banditom mu je pomolil revolver pjj! Sodnik ga je obsodil pogojno na Iz potrebe je ukradel gnjat Kaj pomeni ta sprememba? Pod naslovom «V vidu povratka Trsta k Italiji — Poskušati izboljšanje odnosov s slovenskim prebivalstvom onkraj mejen je goriški demo-kristjanski poslanec Silvano Baresi včeraj objavil v goriški izdaji tržaškega «Giornale di Triesten že drugi članek v zvezi z deželno avtonomijo, odnosno gospodarsko krizo, v katerih priznati moramo, smo brali stvari, ki jih v tem listu doslej še nismo brali. Kaj je pravzaprav napotilo Baresija, da je začel objavljati članke take vsebine. Ali gre res za neko spremembo demokristjanske politike do sosednje države, ali pa je vse skupaj neko taktiziranje, Kateremu še ne vidimo konca. Zaradi velike zaskrbljenosti, ki jo povzročajo goriškim vodilnim krogom tržaški de-mokristjanski politiki, ki kakor sam Baresi izjavlja, zahtevajo Tržič in Gradež, kakor tudi zaradi bojazni pred velikim vplivom obsežne videmske pokrajine, so se pričeli naši demokristjani ozirati okoli sebe in hiteti, da jih čas ne bi prehitel. Predobro se zavedajo, m tega so se na tihem zavedali tudi prej, da morajo upoštevati sosednjo državo, neke neizprosne gospodarske zakone, in prav zaradi tega danes mečejo trnke na vse strani v upanju, da bodo prvi, ali pa vsaj ne zadnji, da se bodo nekako napravili potrebne za sodelovanje s sosednjo državo, z njenim gospodarstvom in kdo ve kaj še. Nas to toliko ne zanima, ko- Pred pretorja sta morala včeraj tudi 34-letni Ivan Lampe in trgovec Delpin iz Gorice; prvj je bil obtožen, da je ukradel gnjat, drugi pa. da jo je kupil pod ceno, čeprav se m prepričal, čigava je. Znano je da je pri Rdeči hiši vedno zelo velik promet in zato ne manjka šoferjev ter tudi drugih ljudi, ki si iščejo začasnega zaslužka pri prenosu in prevozu blaga iz ene države v drugo. Tako je nekega dne v novembru lanskega leta stal v bližini meddržavnega bloka tovorni avto last Ernesta Carletta iz Ronk, ki je prevzemal številne mesne izdelke med njimi tudi gnjat iz rok dveh jugoslovanskih šoferjev, ki sta blago pripeljala čez mejo. Med prenosom blaga iz enega tovornega avtomobila na drugega se je med druge vrinil tudi Lampe za pomoč. Izkoristil je ugoden trenutek ter ukradel lepo gnjat, ki je tehtala približno 8 kg. Z ukradenim blagom jo je mahnil v mesto, kjer je poiskal kupca, ki bi mu takoj naštel zaželene denarce. Našel ga je v osebi trgovca Del-pina. ki ni nič hudega sluteč plačal zanjo 5.000 lir. Toda lastnik blaga Carlet je doma zapazil primanjkljaj, in ko je skupno z jugoslovanskima šoferjema ugotovil, da je prišlo čez mejo blago v redu, so možje začeli poizvedovati, kdo se je usodnega dne vrtel okoli tovornega avtomobila. Izvedeli so za Lam peta in ga nato prijavili. Obtoženec se ni dolgo izgo varjal; priznal je krajo, ki pa naj bi jo napravil zaradi potrebe. Sodnik Fabianich je Lampe-ta spoznal za krivega in ga obsodil na 3 mesece in 10 dni zapora ter na plačilo 2.000 lir kazni, trgovca Delpina pa je oprostil zaradi pomanjka-nja dokazov. . Tri osebe v bolnico zaradi trčenja avtomobilov Včeraj ob 13.30 je na znanem križišču pri »Madonnini*, kjer se je dogodilo že precej smrtnih nesreč, zaradi katerih so oblasti zgradile prometni otok, da bi preprečile nadaljnje nesreče, prišlo do prometne nesreče, v kateri sta trčili kamion in pa avto «Campa-gnola*, na katerem so bile tri osebe. Trčenje je bilo tako močno, da so se vsi potniki ranili. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so jih odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jih pridržali na zdravljenju. Ponesrečenci so vsi iz Vidma, in sicer 41-let-ni Fietro Veniga, 42-letni Gio. vanni Barazzutti in 25-letni vojak Antonio Fine. Zdravniki so pri pregledu ugotovili, da se je najbolj ponesrečil Veniga. kateremu so ugotovili zlom lobanje in razne poškodbe po glavi; v bolnico so ga pripeljali v i -zavestnem stanju. Barazzutti si je zlomil levo ramo in so tudi njega pripeljali v omotičnem stanju. Fineju:pa 'so ugo. tovili zlom reber na levi stra. ni in živčni napad. 2.000 lir globe zaradi pijančevanja Včeraj so se na goriški pre-turi kar vrstil; procesi, v katerih so nastopali kot obtoženci raznovrstni ljudje, ki so se slabo obnašali v javnosti, ali pa so si poželeli tuje lastnine. Med drugimi se je moral zagovarjat; tudi 55-letni Do-menico Zanetti iz Gorice. Ul. Rabatta 9, katerega je sodišču prijavila goriška policija, ki ga je v popolnoma vinjenem stanju našla na tleh v eni izmed središčnih ulic Gorice. Zanetti je hotel izpodbiti obtožnico z izjavo, da ni bil usodnega dne popolnoma pijan, marveč samo vesel, ker je obiskal svojo hčerko, poročeno na drugem koncu mesta Toda vse njegove trditve sta zavrnila policija, ki sta nastopila kot priči in povedala, da je bil možak zelo pijan in da je ležal na pločniku ter postal tako ovira za promet pešcev. Zatorej je dr. Fabianich spoznal Zanettija za krivega in ga obsodil na plačilo 2.000 lir kazni. Ena izmed zanimivih obtožnic se je nanašala na Alberta Pužnarja iz Cepovana in sedaj stanujočega v Gorici na Travniku 20. Zatožil ga je goriški sodniji že znani Radovan Tomšič, češ da mu je Pužnar pretil z nabasanim samokresom in to brez vzroka, ker se možaka sploh nista poznala. Dogodek se je pripetil zvečer 23. maja letos v kavarni «Adriatico» na goriškem Travniku. Po pripovedovanju Pužnarja naj bi ga neznanec, ki se je pozneje izkazal za Tomšiča, napadel z besedo »bandit*. To je povzročilo reakcijo Pužnarja in mož je meni nič. tebi nič vzel iz žepa samokres ter ga naperil v Tomšiča- Ta je iz strahu dvignil roke. Toda zgodilo se ni nič tragičnega. Pužner je bil zadovoljen s tem, da je prestrašil Tomšiča in se takoj nato odstranil. Prestrašeni Radovan Tomšič je skočil po policaja, ki je stal pred kavarno, in ta je takoj aretiral odhajajočega Pužnarja. Pužnar in Tomšič sta sj včeraj stala ponovno nasproti. Vsak je trdil svoje. Medtem ko je Tomšič izjavil, da ni ničemer razžalil Pužnerja, je ta še vedno trdil staro. Ker pa je bil samokres v dobrem stanju in celo napolnjen dvema nabojema ter ga je Pužnar nosil s seboj brez orožnega lista, je sodišče zahtevalo ostrejšo kazen. Albert Pužnar je bil pogojno obsojen na 2 meseca zapora zaradi pretnje z orožjem in še 40 dni zaradi samokresa, ki ga je nosil brez orožnega lista. 100 dni ar prireditev, ki d“S*eJk# * izvedena v naš.h^ posebej opoza^0’ ** prireditvi v Dijaške Matice oi* .s poro našemu d # pozivamo na ležbo. jiiif Vstop je s»m0 . ZSPO1 se dobijo na sede« Ul. Ascoli 1, tel- V nedeljo o««' na koncert v ZSPD organiz‘rJ 'p avtobus na ko»«J,^ zbora Slovenske iz Ljubljane. ** ob 14. uri 'zPTei, na (už. - Vpisovanje ^ ZSPD. Ul. AscoL 650 Ut- vstopnina Natečaj z° uci K Danes zapade r°k 0čitel^ ložitev prošenj oriš^1 23 P0< rt OJ io rnes1’ va ? Razpisanih je • Gort terih eno v °bf >1-stala mesta Pa nah pokrajine- ^ natečaj v g' Deževje , Ze v torek * lo na P°rfoepVP^'‘ vati, vcera) «P ,er. t%-, dežju pridružil ^ v f je bil marši 1 ^ 1- - - kr- Kmetje so zaS*reCe) m"oge Čfudi trg*‘ev! polju, pa tuai vrati. V ?e^\ sl«!’0 V SOBOTO SPEVOIGRA Kresniček Uprizoritev mladinske spe voigre KRESNIČEK, ki jo je skomponiral in spesnil deloma po istoimenski pravljici Marije Jezernikove Radovan Gobec, bo v soboto 2. oktobra ob 20.30 in v nedeljo 3 oktobra ob 20. uri v prostorih Dijaškega doma. Spevoigro bodo uprizorile učenke slovenskih osnovnih šol, naslovno vlogo pa bo pela nižješolka Ivanka Krapež. V ostalih vlogah nastopajo kresnice, cvetice, razne živali, zvezda. luna in sonce. Pisan pravljični svet, ki bo brez dvoma privabil ne samo najin lajše, ampak tudi odrasle na ji je P°sf8!fur*S Včeraj okro^ kd^ šilni avto kiet *!. i hitel v P«vin,D.abe ni Giuliaru do0i3 r a relli št. 1 slabo. Resiln k peljal v bolnt^J^ kjer so ji i moč. „d.» K « V Tv”«? V mons. „r,te$ * VERDI. 17= «Gre J Mangano. VITTORIA. L; g. P , dene dvakra ' r M. Čarobni'' MODERNO. i« kriz*, E- rly predvaja DANES 30. septembra in z začetkom ob 18. uri barvni Sil Igralci: Mark Stevens • Angela Lonsbury IlillilliiliiliiliililliilnlhllillllllllltillilllllUIllIilllllli .............................. umnimi...umu...m..............................i.....muk.....um....i..imun........um.................................................. mn................m.....n...mm........umnimi.........................umu«** [s. KENNEDY ] Hil de** d ^ ______________________________ <■ Predpostavljam, da moram kupiti tudi kuto.» »Veliki Zmaj jih prodaja po petnajst dolarjev.* «Petnajst dolarjev za posteljno odejo in masko?* sem cdg-vcril razoCarano. »Jaz bi si lahko kupil kuto mnogo ceneje!* «Zdi se mi, da si ti nisi nikoli ogledal te stvari od blizu,* je potipežljlvo razlagal Sllm. «One imajo ^tudi pas, ka-po, masko in od zadaj mnogo uipk. Klanova zenska pomožna cigan zaciia šiva brezplačno. Zaradi tega je to zares dobei posel. Kuta bi ti trajala dolgo časa. Seveda v kolikor bos na njo pazil, da je ne raztržeš ob kakem grmu, ko bos kako nco na delu* . ,,, , . . «Merda veš,' kje bi lahko našel ze rabljeno kuto?* fuiui.Ano uoravui 100. oamrtnce 80 lir — ^ vSi ljanstvo Nevidnega cesarstva, Vitezi Ku Klux Klana*. Začel sem brati: «Njegovemu Veličanstvu Cesarskemu Čarovniku — podpisani, rojen tu in tu, pravi in lojalni državljan Združenih držav; ker sem belec moškega spola, pošten človek s skromnim obnašanjem, zdrave zavesti in ker verujem v krščansko vero, v ohranitev prevlade belih in načela čistega amerika-mzma, najponižneje prosim za vpis v vrste vitezov Ku Klux Klana, m sicer v Klan št 1, področje Georgija. S svojo častjo jamčim, da se bom točno držal pravil ta zahtev, ki urejajo mojo naturalizacijo in nadaljevanje članstva, in da bom ob vsakem času pokazal dosledno in lojalno pokornost vasi ustavni oblasti... Ce se pokaže, da nisem pravi klanovec, bom sam sprejel katero koli kazen, ki bi jo določila vaša oblast.* Doba oklevanja je minila. Podpisal sem ž željo, vendar pa ne brez dvoma, stvar, katere sem se loteval. «Mi moramo imeti imena dveh drugih oseb, ki bosta jamčili zate,* je rekel Slim. «Jaz bom podpisal za enega. Ah veš ti za koga v Klamu?* »Gotovo, vendar pa ne vem, če Je on dejanski član ali ne.* sem rekel in se pri tem nalahko igral, »toda jaz zelo dobro poznam Geneja Talmadgeja.* To je učinkovalo kot čarovnija. «Kaj ti si prijatelj Geneja?* je vzkliknil Slim in pri tem pokazal spoštovanje. «To je najboljše priporočilo. Postavili bomo tudi njegovo ime.* »Titan Klana v Floridi?* sem vprašal. »On je že mrtev, toda morda bi njegovo ime vendarle pomagalo?* «Tudi jaz mislim tako! Čarovnik ima pregled nad imeni več kot 9 milijonov bivših članov Klana. Ta preglcv! seže vse do leta 1920. Kako se je imenoval tvoj stric?* Povedal sem mu in on si je zapisal: »Nečak bivšega veli- kega titana področja Floride Bradyja per U kartoteki nedejavnih * . je * J »Verujem, da ne boš imel nikakih teza ' f, «Kako bom vedel, kdaj bom sprejet?* stik # «Ne skrbi, mi bomo ze prišli s teboj ifijsLj, čakaj...* ia<>y Tako sem tudi storil. Hkrati pa seni0jiiia L Klokann izvaja svoja raziskovanja glede ^ j* kaj bi se lahko zgodilo, če bi odkrili, oa - ,| protiklanovski pisatelj Stetson Kennedy • • RAZPIIIOVALEC MRzNJi; ^ Dokler se _je Klan ukvarjal s PreV15r-'lahfc0. prffc meni, sem začel navezovati stike, U ki W mojem protiklanovskem preiskovanju. z? $ / se naročil na vse sovraštva polne časopn ■ L Jugu. Eden izmed najhujših je bil P je hil .K je tiskal v Birminghamu v Alabami. List je Li sopis ameriškega načina življenja*, znan ' jn p , Klanu naklonjeni, protičrnski. protisemits* no£r ■$!; jj propagandi, ki jo je pomešal s stripi,. P^^ri% piVKi rt crafiinmi skrivnostnimi pripovedkami “*rPčital 1iai. c/ sem jo dobil v Atlanti, sem P skron j j wj. — Agenti za ves delovni ca~-lrjaiUe v J zaslužijo do 500 dolarjev na mesec z r£U' grafi jami številki, ki sem jo ooou v Awum, siu“-'»rti Išče se. — Agenti za ves delovni ca~’lrjaaaJe iluzijo do 500 dolarjev na mesec z Outlooka*. gega^e!1 j 2* To me je zanimalo bolj kot kar koli d imel namena, da bi prodajal s°vr^tvo. jpt a (ij bil, kako Je mogoče zaslužiti 500 dola^ ^ . 0y0 v oddelku za naročnike nekega lista. Pr ‘V. pridi J ^ - jr da bi zveza s takšnim listom lahko P aVil za vstop v Klanove visoke organe. y ta ujel avtobus za Birmingham. v }'