3pp<llit»i» (b abbomemento postal« — PotMn jilnf■■■ r
Leto XXIII., št. i§8, %
Ljubljana, četrtek Z septembra DM3
Cena cent. 80
Upidvniitvo liudi lana Puccinijeva alica 5. T elefop ii U-22 >1-23 iI-24
lii-tratm Kkltiek LiuDluim, Pucciniieva ob-a S - leletor il 51-25 Jl-26
Podružnica Novo ajcsto: Liublian.-Ka cesta 42
RaOuni: a> liudI lamki poKrarinr, pri poštno čekovnem caiodo ii 17 749, za ostale kraje Iraiii«- Servizio Cenili ;,ori Post. No 11-3US
IZKLJUČNO iASlOHMVU a oglase a Kr Italije id inozemstva ima
Union* ^lhhlirita iralians 5 V MILANO
looedeljkt
Ishaja nik dta mm poi Naročnina mata m e * e i o o Lir 18.—* aa tooremstro rklja&io i •Poaedeliskitc ta-aomt Lil 36.90.
Uttdoliif o i Pncdoijeri ulica ic. 9. — 1 defoe ker. 31-22. 31-23. 31-24.
RokopUt »e ne »t»t»jo.
CONCESSIONARLA ESCL UŠIVA pet U pob-
bliciti dl DtOVCOkOB italiani sa esten; Uniooe Pubbliciti Italiana S. A. MILANO.
Valit® parsčilo št. 1194
Oscat sovražnih letal uničenih
Vrhovno poveljstvo. — Vojno poročilo St. 1194:
Sovražna lo.ala so včeraj bombardirala Piso, Pescaro, Salerno, Cosenzo in Catan-zaro ter povzročilo znatno škodo in številne žrtve med civilnim prebivalstvom; italijanski i 11 nemški lovci so sestrelili štiri letala, tri nadaljnja le*Ma pa so uničile obrambne baterije.
Pr; letalskem napadu, ki ga je izvršil sovražnik v bližini otoka San Maura (Grčija), sr je neko letalo, ki ga je zadel strel tcpnišiva Kr. mornarice, potopilo v morje.
General Ambrosio.
F.erl'n, 31. avg. Mednarodna poročevalska agencija poroča o napadu, ki so ga nemška brza bojna letala izvršila v nedeljo proti nekemu sovražnemu pomorskemu oddelku, plovečemu južno od Al-merije. še naslednje podrobnosti: Sovražni oddelek je imel poleg drugih
ladij še eno oklopnico in eno križarko. — Vldjub siloviti protiletalski obrambi so nemška bojna letala zadela sovražne enote z nekoliko bombami. Oklopnico je zadela bomba velikega kalibra ter je povzročila na nji hudo eksplozijo. Tudi križarka je bila dvakrat zadeta od bomb z nemških letal. Razen tega je nekaj nemških bomb padlo v neposredni bližini kri-žarke. Nadaljnje vesti potrjujejo, da je nastal na krovu oklopnice požar znatnega obsega ter so se s krova dvigali stebri dima. Ladja se je potem ustavila. Ugotovilo se je. da so bombe, ki so padle na krov ter v neposredno bližino križarke, slednjo znatno poškodovale Napad je trajal samo osem minut in sovražno protiletalsko topništvo ni imelo časa, da bi točno merilo. Ogenj s krova nemških letal je odbil napad lovskega oddelka, ki je spremljal sovražno pomorsko skupino. Vsa nemška letala so se vrnila na svoja oporišča (Le Ultime Notizie).
SmšmBBBM^mBBBM
Nezlomljivi duh berlinskega prebivalstva
Berlin. 31. avg. s. Neposredni sodelavec ministra Gobbelsa štabn: vodja Schacht je kot kcrnisar za obrambo Berlina podal zanimive izjave o zglednem delovanju vseh obrambnih organov v noči na 23. avgust, ko je sovražni letalski teror zaman skušal obvladati moralni in fizični odpor berlinskega prebivalstva. Omenil je, da je angleška propaganda govorila o paniki, ko je v pričetku meseca dr Gobbels pozval k previdnostni evakuaciji otrok, starih ljudi in žensk in ko je odred i preselitev šol. bolnic, zavetišč in podobnih zavodov v varnejša področja. Izkustvo dne 23. avgusta je pokazalo, kako pametni so bili ti ukrep', kajt z njimi je bilo mogoče žrtve človeških življenj zmanjšati do skrajnosti.
Pred napadom je sovražnik skušal z ;zvid-niškimi napadi dognati, kakšna je obramba mesta. Toda šele ob prhodu velikih skupin večmotornih bombnikov je pričela delovati celotna obrambna organizacija, spopolnjena z izrednim številom nočnih lovcev. Kar naj bi bil trumf angleškega letalstva, se je pretvorilo v krut poraz. Dejstva kažejo, da hočejo Angleži zadeti zlasti stanovanjske okraje. Ob;!no so se posluževali fosforja, toda navzlic dežju ognja in bomb je obramba z meščani odlične obvladovala požare ter reševala ljudi in premoženje. V neki bolnišnici sta dve bolničarki. ki so ju privlekli izpod ruševin, takoj pomagali gasilcem in s svojo hrabrostjo preprečiti veliko škodo.
Člani stranke in protiletalske lige so povsod sodelovali v pervi črti pri reševal-
nih akcijah. V okrepčevalnicah delijo ženske še naprej obilne in okusne obede. Za prizadete so bili prihranjeni posebni obroki kave. cigaret in sadja. Pomoč se bo nadaljevala dokler ne bo zadnji od prizadetih zopet v stanu običajno živeti. — Stranka se je izkazala zopet kot mojster organizacije. Zadržanje prebivalstva je bilo odlično. Prebivalstvo se je zopet znašlo celo v svojem humorju. Neki delavec je prosil ministra za cigarete in je v šali dejal: Ognja imam pa dovolj! Prebivalstvo je izražalo zelo skromne želje ko si je dr. Gobbels ogledoval prizadete kraje. Neki vojak ga je prosil, naj mu podaljša za dva dni dopust, da bo lahko odstranil ruševine iz svoje hiše. Neka ženska je prosila. da bi smela poslati brzojavko svojemu možu na fronto. Očiščevalna in ob-navljalna dela so do večini izvršena in mestni promet je vzpostavljen.
Berlinčani so nad vsako pohvalo. Železno od odločeni upirati se in zavračati sovražni teror. Prav gotovo je, da bodo Angleži drago plačali svoje zločine. Nemško prebivalstvo bo prestalo vse preizkušnje in škoda bo naglo popravljena Naše sovraštvo pa se je ogromno povečalo in nekega dne bo maščevanje neizprosno. — Glede zadržanja tujih delavcev med napadom je sodelavec dr Gobbelsa zatrdil, da je bilo zgledno in da zasluži najvišje priznanje.
Churchill priznava nesoglasja z Rusijo
Brezuspešna pffMevaffija za sestanek s Stalinom
Buenos Aires, 1 sept. s. V svojem včerajšnjem govoru v Quebecu je Churchil1 po toplem pozdravu Kanade omenil pogodbo prijateljstva in medsebojne pomoči med Rusijo ;n Anglijo, zatrjujoč, da so Angleži odločeni storit: vse. kar je mogoče, za izvršitev pogodbe. Nadalje je zatrdil, da si sam in Roosevelt ničesar bolj ne želita, kakor konference v treh s Stalinom Če se to ni zgodilo doslej, gotovo ni bilo zaradi tega, ker ne bi tega poizkušali doseči s svojo najboljšo voljo ® ne bi bili pripravljeni odstraniti vse ovire in se odpraviti na dolga potovanja v ta namen. Do sestanka še ni prišlo, ker je Stal n prevzel osebno poveljništvo svojih vojsk in zaradi tega ne more zdaj zapustiti bojne fronte, kjer ▼odi operacije, življenjsko važne ne samo za Rusijo, temveč tudi za skupno stvar vseh združenih narodov. Vsekakor pa ne bi b lo primemo za Rusijo, da bi bila zastopana v Quebecu, kjer so se razgovori tikali v obilni meri, če ne izključno vprašanja ojačenja vojne proti Japonski, s katero je Sovjetska vlada 6klen;la nenapadalno pogodbo za 5 let.
V nadaljevanju je Churchill zatrdil, da bosta z Rooseveltom vztrajala v svojih naporih. da se sestaneta 9 Stalinom. Zaenkrat se ®di, da je najbolj nujna stvar, da se uresniči sestanek angleškega, ameriškega in ruskega zunanjega ministra ali njih odgovornih zastopnikov, ne samo za obravnavanje raznih važnih vprašanj glede bodočih pogodb za svetovno varnost, tetnveč tudi v ta namen, da razprav ljajo o teh vprašanjih do točke, ko lahko posežejo vmes šefi vlad.
Govoreč o drugi fronti v zapadni Franciji je Churchill izjavil, da vsi lahko vidijo, kako b: bila ta operacija zaželjena Popolnoma naravno je, da Rusi. ki prenašajo glavno težo nemške vojske na svoji fronti, zahtevajo neprestano od nas, da podvzamemo to nalogo. Ne prikrivamo na noben način, da to zahtevajo in da nam očitajo, zakaj nismo tega že prej storil'. Churchill je v nadaljnjem zatrdil, da z veseljem predvideva dan. ko bodo angleške n ameriške armade prekoračile Rokavici preliv z vsemi svojimi silami Ne more povedati, kdaj se bo to zgodilo, toda kadar br, udarec zadai. se bo to zgodilo pošteno
Po naznanilu, da bo letalsko bombardiranje Nemčije ojačeno, je Churchill naglasi!, da ie bi večji del razgovorov v Quebecu posvečen pc.iačancmu nadaljevanju vojne pro t Japonski. Glavna odgovornost Anglije v tej vojni je zdaj na fronti v Indiji in v Indijskem oceanu.
Proti koncu je Churchill izjavil, da so kljub ugodnipi okolišč:nam brez koristi in zaman vsa ugibanja o tem, kdaj se bo voina končala. Izjavil je. da bodo zavezniki nadaljevali swje napore, dokler bo potrebno.
Glavna anglosaška želja je snidenje s Stalinom
Bem. 1. septembra. Brzojavke, ki jih objavljajo švicarski listi iz Londona, še nadalje govore o razočaranju britanske javnosti zaradi molka, ki se vzdržuje glede jtpnfftfftp^ # Quebecu, Brzojavke is $Sa-
shingtona pa napovedujejo, da bo Churchill prišel v četrtek v Washingtcn, kjer bo imel nove razgovore z Rooseveltom.
Zunanji minister Eden se je pred dvema dnevoma vrnil v London z letalom. Preko Kaira je prispel v London tudi bivši sovjetski veleposlanik Majski. Baje sta se Majski in Eden že začela pogovarjati o predhodnih sporazumih za sklicanje konference v troje. Konferenca naj bi bila čez nekaj tednov in naj bi se je udeležili zunanji ministri treh zavezniških velesil ali njihovi zastopniki. kajti zdi se. da bo Hulla zastopal ameriški veleposlanik v Londonu Vinant. Kot sedež konference se navajata London in Moskva. Ta konferenca pa ne bi imela drugega namena kakor da pripravi nadaljnjo konferenco, katere naj bi se naposled udeležil poleg Roosevelta in Churchilla tu. di Stalin. Skratka, vsa ta prizadevanja od Quebeca do Londona in še prej od Casa-blance dalje naj bi imela za cilj samo to, da se rdeči diktator naposled prepriča o tem, da bi bilo prav. ako bi se vsedel za isto mizo z zastopniki obeh plutokratsk;h velesil. (Ultime Notizie.)
Majski pri Edenu
Lizbona, 31. avg. s. Angleški zunanji minister Eden je sprejel sovjetskega pod-komisarja za zunanje zadeve Majskega. V pristojnih krogih menijo, da sta obravnavala sklepe iz Quebeca in mežnest sestanka med zastopniki Anglije. Sovjetske zveze in Amerike.
Bistvo nasprotstev med Stalinom in Anglosasi
Berlin, 31. avg. s. Ni več skiivnost, piše diplomatski dopisnik DNB. da so politični krogi Anglije in Amerike žrtev bolezni, ki je nastala zaradi njih vztrajnega stremljenja po skupni konferenci s Sovjeti, kakor tudi zaradi izjav uglednih predstavnikov glede vpaišanja sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Ta problem je postal akuten ne zaradi nasprotstev v pogledih temveč zaradi posebne taktike, ki jo je Moskva sprejela za rešitev tega vprašanja. Med tem ko skušajo Angleži in Američani obdržati pri življenju atlantsko listino, ki maskira njih izdajstvo v škodo Evrope, bi Stalin rad že zdaj dobil od svojih zaveznikov priznanje svojih zahtev ne glede na zadrego, ki jo doživljajo zavezniki.
Tem zunanjim nasprotstvom glede vprašanj, ki so že dolgo v bistvu rešena, se pridružuje stvarnejša razlika v glediščih glede vojaškega prispevka, ki ga Moskva pričakuje od svojih zaveznikov spričo svojih gigantskih žrtev krvi tn potrebščin. Mojroče je, da je Stalin po nekaterih angleških in ameriških dogodkih dobil vtis o dvojni igri, kar ga je še bolj podžgalo do še večje neizprosnosti v njegovih vojaških zahtevah in se mu zaradi tega še bolj mudi, da se uresničijo priznane mu
nnJatfA/Wa lcmuwfliifl. .
SOŽALJA DRŽAVNIH POGLAVARJEV
Cesarja ter šefa vlade Eksc. Badoglia
Sofija, 31. avg. s. Ob smrti kralja Borisa III. so prispele na naslov Nj. Vel. kraljice Ivane sožalne brzojavke vladarjev raznih držav ter predsednikov vlad. Brzojavke so poslali: Nj. Vel. Viktor Emanuel III., Adolf Hitler, švedski kralj, rumunski kralj, predsednik francoske republike Pe-tain, predsednik portugalske republike general Carmona, poglavar španske države general Franco. regent Madžarske Horthy, predsednik švicarske zveze Celio in predsednik finske republike Risto Ryti.
Nadalje so brzojavili: maršal Nemčije Goring, minister zunanjih zadev v. Rib-bentrop. rumunski general Antonescu. rumunski zunanjj minister in drugi državniki.
Visoke Dolitične in vojaške osebnosti so se poklonile in položile vence ob krsti kralja Borisa v stolnici sv. Aleksandra Nevskega. Ogromna množica prihaja v stolnico in dolga vrsta ljudstva, ki čaka. da pride na vrsto, se vleče po vsem trgu pred stolnico, po vsem trgu carja Osvoboditelja in po veliki cesti vse do kraljevega dvorca. Med osebnostmi, ki so se poklonile truplu kralja Borisa, je bil tudi general Mihov, ki je položil venec v imenu bolgarske vojske.
Rim, 31 avg. s. Ob smrti Kralja Borisa je Eksc. šef vlade odredil, naj se izobesijo na pd droga zastave na vseh javnih poslopj;h za tri dni in nato 5 septembra, ko bo kralj pokopan. Nadalje je šef vlade posla! ministrskemu predsedniku Filovu naslednjo brzojavko:
•Vest o nenadni smrti Nj Vel. kralja Borisa sta vlada in italijanski narod doznala z globoko ganjenostjo ter sožalujeta s prjatclj-skim in zavezniškim narodom Prosim Vašo Ekscelenco, da sprejmete izraze najglobljega sožalja Kr vlade :n moje osebno sožalje s prošnjo, da bi tolmačili ta čustva Nj. Vel. kraljici Ivani in kraljevi družin1'.«
Eksc. Filov je odgovoril z naslednjo brzojavko: »Nj. Vel. kraljica in kraljevska družina sta mi globoko ganjeni za izraženo sožalje naložili, da sporočim vam. Ekscelenca. izraze njune hvaležnosti. Z moje strani vas prosim. da sprejmete moja čustva ganjene zahvale za izraze sožalja Vaše Ek^ceience v imenu italijanske vlade in italijanskega naroda ob priliki nadvse krute izgube, ki je zadela kraljevino in ves bolgarski narod«
Rim. 31. avg. s. Eksc. notranji minister je ob smrti Nj Vel. kralja Borisa poslal sežal no brzojavko Nj. .Vel kraljici Boigar je. Nj. Vel. Kralju :n Cesarju in Nj. Vis prestolonaslednika
Uradno poročilo o zadnjih dnevih kralja Borisa in o poteku njegove bolezni
Sofija, 1. sept. s. Glede kratke in hude bolezni, lc je povzročila smrt Nj. Vel. kralja Borisa, je sovražna propaganda, ki ne odklanja najbolj zaničevanja vrednih načinov, samo da bi dosegla svoje namene, brezvestno podtikala dvome in sumnje. Včeraj kasno popoldne je predsednik ministrskega sveta Filov na nalašč skl cani konferenci bolgarskih novinarjev podal o bolezni pokojnega vladarja naslednjo izjavo:
»Zdi se mi potrebno obvestiti vas o zadnjih dnevih življenja Nj. Veličanstva in vam opisati na kratko, kako je potekala njegova bolezen. Teden dni, preden je zbolel, st je Nj. Veličanstvo mud i v svoji poletni rczdenci v Čankuriji, 70 km od Sofije, kjer se je nahajal
tudi 17. avgusta. Naslednji dan. v sredo 18 avgusta, je napravil izlet do vrha Musale V četrtek 19. je prebil dan z nekaterimi znanci v Čankuriji 'n je napravil neka i zprehodov v okolico. V petek. 20. avgusta, je bil zopet v Čankuriji ter se je napotil proti Sokolcu, kjer se je sestal z nekaterimi tujimi diplomati.
V petek je vladar sprejel opoldne ministra Bolgarije v Berlinu Zagorova. kakoT je bilo že naznanjeno. V soboto zjutraj, dne 21. avgusta, je šel na lov in popoldne tega dne je bil zopet v Čankuriji, kjer je ostal do nedelje. 22. avgusta. Tega dne je prišla k njemu vsa kraljeva družina. V nedeljo popoldne je Nj. Veličanstvo sprejel vojnega ministra, ki je ostal pri njem dve ur,. V ponedeljek, 23.
avgusta, je bil v svojem delavnem kabinetu do 18.30. razgovarjajoč k 8 šefom kraljevega tajništva Gromovom Podpisal je •vrsto dekreta*. Kmalu po 19.30 je vladarju postalo slabo.
Od vsega pričetka ni bilo dvoma o naravi njegove bolezni. Zdravniki so takoj ugotovila, da kralj boluje na zastoju v levi čelnici, n» bolezni, ki nastopi, kakor vsakdo ve. po veliki splošni izčrpanosti in ki je na nesrečo skoraj vedno smrtnega izida. Še istj večer, ko je bila ugotovljena narava bolezni, so bili poklicani inozemski specialisti, predvsem profe* sor Zeise iz Berlina, ki je prišel v Sofijo naslednji dan. v torek 24. avgusta. Drugi inozemski specialist, ki je bil poklican, je bil prof. Eppinger z Dunaja. Kasneje, ko so nastopile ž včne motnje, je bil poklican nadaljnji specialist za živčne bolezni profesor De Kemes. Od pričetka 9o vladarja zdravili najbolj! bolgarski specialisti in zlasti profesor Krkovič, dr Contihev, docent na univerzi dr. Rasolkov ter dvomi zdravniki dr. Daskalov, dr. Balaba-nov in dr. Aleksandrov. Med vsem trajanjem bolezni nj bilo nesoglasij med zdravniki glede narave bolezni in glede zdravljenja, ki ga je kralj potreboval.
V petek je nastopilo zboljšanje in to je bilo razglašeno v zdravniškem poročilu z upanjenv da se bo bolezen ugodno razvijala. Še isteg. dne pa so nastopile komplikacije ki so bile ugotovljene v listini o smrti in sicer vnetje obojestranskih pljuč ter vodenična možganska in pljučna oteklina Kralj ni mogel prestati teh komplikacij in je podlegel.
Oporoka se ni našla in tudi ne kako pisano navodilo glede gtrentstva. Pokojni vladar je izrazil željo, naj se pokoplje v rilskem samostanu. Njegova poslednja volja se bo izvršila. Pogreb bo v nedeljo 5. septembra ob 9.30 iz cerkve sv. Aleksandra Nevskega. Podrobnosti pogreba bodo naknadno objavljene.«
Nj. Vis. princesa Mafalda v Bukarešti
Bukarešta, 31. avg. s. Nocoj se je slfozi Bukarešto peljala princesa Mafalda ob spremstvu enega od pribočnikov Kralja Italije Princesa potuje ineognito ter je nadaljevala pot iz Bukarešte do meje v posebnem vagonu, katerega ji je dala na razpolago rumunska vlada.
Uničevanje sovražnega feredovja se nadaljnje
V avgustu je nemško orožje potopilo 15 sovražnih vojnih ladij in 74 trgovskih ladij z 377.033 t — Zrušeni sovjetski napadi — 1S4 sovražnih tankov uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. sept. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Več sovražnikovih napadov proti postojankam rumunsklh čet ob kubanskem mostišču se je zrušilo.
Na bojnem področju zapadno od Miusa, zapadno od Harkova, na prostoru pri Brjan-sku in Sevsku ter zapadno od Vjazme so se izjalovili številni sovjetski napadi, deloma v trdih bojih od moža do moža. Lastni protinapadi so potekli uspešno.
V severnem odseku fronte je potekel dan v splošnem mirno. Sovjeti so včeraj zgubili 184 oklopnih voz.
Pred pristaniščem Jajskom ob Azovskem morju so lahke nemške pomorske enote potopile sovražno topničarko.
Na bojnem področju pri Izjumu se je v zadnjih tednih posebno odlikoval 40. oklopni zbor pod vodstvom generala oklopnega orožja Henrltzjja.
Daljnostrelne baterije vojne mornarice so streljale na oddelek sovražnih bojnih ladij pred angleško obalo in zanetile na eni bojni enoti požar.
Preteklo noč je močen oddelek angleških letal ponovno napadel področje velikega
I Berlina. Naši nočni lovd so s sodelovanjem i protiletalskega topništva in žarometnih baterij razkropili oddelek sovražnih bombnikov, tako da sovražnik ni mogel izvesti nameravanega strnjenega nfipada. V nekaterih mestnih okrajih in v okolici prestolnice so nastala deloma velika razdejanja. Prebivalstvo je imelo neznatne izgube. Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so metala brez načrta bombe tudi la druge kraje državnega ozemlja. Letalske obrambne sile so po dosedanjih ugotovitvah sestrelile 47 angleških bombnikov. 8 nadaljnjih letal je izgubil sovražnik včeraj nad zasedenim zapadnim ozemljem.
Vojna mornarica in letalstvo sta potopili v mesecu avgustu 2 križarki, 6 ni Selce v, 1 podmornico, 1 ladjo za iskanje min in 5 hitrih čolnov ter poškodovali 1 oklopnico, 10 križark, 9 rušilcev, 5 hitrih čolnov in še 5 nadaljnjih enot vojne mornarice. V nadaljnjem je bilo uničenih 70 trgovskih ladij s skupno 377.000 br. reg. tonami ter 4 prevozne jadrnice. 125 nadaljnjih ladij s skupno 580.009 br. reg. tonami je bilo zadetih. Poškodbe dela zadetih bojnih in trgovskih ladij so tako hude, da se lahko računa tudi z njihovo izgubo.
Psmem&cn uspeh nemških čet
na južnem odseku vzksdne Szmte
Velike človeške in materialne žrtve sovjetske vojske
v bojih pri Taganrogu
Berlin, 31. avg. s. Odmika lne operacije na južnem krilu vzhodne fronto 90 se zaključile, kakor poroča mednarodna obveščevalna agencija, s pomembnim uspehom za nemške sde prt Taganrogu. Sovjeti so za svojimi topniškimi skupinami poslali oklopno pehoto, ki se je trudila, da bi odrezala pot nemškim četam. Ko je sovražnik dobi! stik z nemškimi silami, se je takoj razvila velika oklopna bitka, med katero so nemške oklopne edinice in nemško
Madžarski narod se zaveda svojih dolžnosti
Budimpešta, 31. avg s. V govoru, ki ga je imel propagandni minister An tel v Desu v Transilvaniji, je minister očrtaJ položaj Madžarske. Rekel je, da se madžarski narod zaveda resnega trenutka, ki ga preživlja Evropa, ter je strnil svoje vrste okrog vlade, ki stori vse, da zagotovi in zajamči interese države. Bližnje bodočnost bo zahtevala še trdnejšo notranjo strnje-nost in še večje žrtve. Kadar gre za čast in narodno neodvisnost, je madžarski narod pripravljen boriti se in prenašati vse žrtve. Propagandni minister je zaključil svoj govor s pozivom na vse Madžare, naj j2£Qbujo »oja dolžnost do domovi nft.
topništvo izločile iz borbe mnogo sovražnih tankov in napravile široko vrzel v sovražno piostrojitev. Skozi odprtino so se takoj vrgle nemške izbrane čete, napadle sovražno konjenico in pehoto ter si utrle prosto pot. Sovjeti so pustili na bojišču veliko število mrtvih in velike množine vojnih potrebščin, Nemci so ujeli nad tisoč sovražnikov. Istočasno je nemška pehota izvedla energičen razbremenjeval ni sunek za prepiečenje poizkusa sovražnih oklepnih sil. cia bi zaprle prehod, katerga so si nemške čete odprle. V tej akciji so Sovjeti izgubili celotno oklopno brigaido. Snoči so se razne nemške edinice zopet strnile in postavile trdno obrambno fronto. Vsi ranjenci so bili spravljeni na varno ln sovražnik ni dobil niti enega ujetnika. Te akcije so se udeležile tudi izkrcevalne čete nemške mornarice.
V razliko z ostalimi odseki vzhodne fronte, s katerih ne poročajo, o pomembnih dogodkih, so se na področju Sevska nadaljevale z nespremenjeno silovitostjo ostre borbe. Brez koristi je sovražnik vrgel v boj nove divizije, ki so bile privedene v vsej naglici na fronto. Vsi napadi Sovjetov so se razbili ob nemški črti. Ob železniški progi od Jelnija proti Spasdem janska so v teku srdite borbe.
Kakor vedno se je velike obrambne bitke aktivno udeleževalo tudi letalstvo, ki je včeraj imifilo številne topniške postojanke, skladišča, strcji/a in nad lOft a>.vražpifr
motornih vozH. Nemška letala so nadalje uničila 6 sovjetslkih tankov, tako da je sovražnik včeraj izgubil na vzhodni fronti v vsem 97 oklopnih sredstev.
Nemški list o sovjetskih špekulacijah
Berlin, 31. avg. O položaju na vzhodni fronti objavljajo »Leipziger Neuste Nach-richten« naslednji zanimiv komentar: Ne smemo si delati utvar, kajti Rusi še niso izrabili vseh svojih sil. Povsod še vedno zbirajo in kopičijo rezerve očividno za glavni napad. Operacije, ki so v teku, samo ustvarjajo primerno taktično strateško podlago, izvajajo pritisk na nemške črte ter osvajajo nekatere utrjene točke nemškega obrambnega sistema. Boljševiska ofenziva bi stopila v odločilno fazo, če bi bilo nemško vrhovno poveljništvo prisiljeno umakniti se od važnih prometnih žil, kakor so železnice Harkov—Odesa in Br-jansk—Kijev. Stalin misli, da bi umik tega obsega onemogočil Nemcem vsak odpor in vsako elastično obrambo. Rusi mislijo* da bo splošni napad povzroči] odločilni prehod od pozicijske na premikalno vojno, in Stalin se nadeja, da bi ta prehod izvil Nemcem pobudo iz rok.
Ne smemo si delati utvar ravno tako pa ne smemo izgubiti zaupanja in zapasti ▼ dvome. Preizkušnje, ki čakajo nemške armade na vzhodu, bodo še izredno hude, vendar nam vse utrjuje vero, da bodo premagane.
Peto leto svetovnega spopada se začenja z malo veselimi izgledi. Anglosaško-sov-jetska zveza se pripravlja k napadu na evropsko trdnjavo, računajoč pri tem na svojo številčno premoč in na premoč v sredstvih. Tej premoči druga stran lahko postavi nasproti premoč kakovosti tako v pogledu materiala kakor v pogledu duha. Nemci se znajo bojevati za pravično stvar in ta pravična stvar nd samo stvar Nemčije, marveč stvar vse Evrope. (Pic-colo).
Angleški bombniki zažigajo
Pariz, 31. avg. e. V zadnjih tednih jo *n-gloameriško letalstvo ponovno skušalo uničiti žetev z zažigalnimi bombami, ki So bile odvržene na deladišča v severni m sevemozar-padni Franciji. V departmaju Somme je bila neka vas popolnoma uničena. Eskadre bombnikov so nizko letele nad vasjo m zažgale vse kmetije. Gmotna škoda je ogromna.
Na Portugalskem ponesrečeno angleško letalo
Lizbona, 30. avg. s. Včeraj popoldne je neko britansko trimotorno letalo padlo ▼ izliv reke Tajo. Štirje Kanadci, ki ao bili • na krovu, so se rešili ln so bih internirani.
Ogromne anglosaške izgube na Novi Gvineji
Tokio. 31. avg. s. Japonski glavni stan obvešča, da je v borbah na področju Safamaue (Nova Gvineja) padlo 3.600 sovražnikov. Japonsko lealstvo je na Novi Gvineji in Novi Georgiji od 30. julija do danes sestrelilo 358 sovražnih letal.
dveh ameriških sarimovornin oornomKov
Buenos Aires, 31. avg. s. Pri Athavardu v Nebrasci sta trčila dva tuneri&a
štinmo-
torna bombnika in stmoglavila na tla. 14 mož
Kronika
Za cenjene naročnike, Id prejemajo list po pošti, so priložili današnji jemajo list po pošti, smo priložili današnji jo naročnino za september takoj prve dni v mesecu in poravnajo tudi morebitni zaostanek. S tem si zagotovijo reduo prejemanje lista in si varujejo pravico do nezgodnega zavarovanja.
Uprava »Jutra«.
*
*	Vodnikova družba svojim gg. poverjenikom in članom. Družba je razposlala gg. poverjenikom nove nabiralne bloke in
pole s prošnjo, da naj poberejo pri svojih članih letošnjo članarino in stroške za ekspedicijo knjig. Vodnikova družba bo izdala letos dve knjigi in sicer Vodnikovo pratiko za leto 1944 v običajni obliki in obsegu kot doslej in pripovedno knjigo pisatelja Ivana Matičiča. močno pisano povest iz kmečkega življenja »Petrinka«. — Povest bo obsegala 13 do 14 tiskovnih pol. Članarina znaša 24 lir, vezava v platno za vsako knjigo 12 lir, stroški ekspedicije pa 1.50 lir, odnosno 3.50 lir. Letošnje knjige izidejo koncem novembra. Rok za nabiranje članov poteče z 10. novembrom. Obnovite svojo članarino! Priglasite se
čimpreje v krog Vodnikovcev!
*
*	Tragična smrt italijanskega senatorja.
član italijanskega senata Frahcesco Puija je postal te dni žrtev nesreče z avtomobilom. čeprav so ga takoj po nezgodi odpeljali v bolnišnico, je tamkaj izd hnil, ne da bi sc bil zopet zavedel. Pokojnik se je rodil pri Catanzaru leta 1861. študiral je pravo ter postal predsednk kasacijskega sodišča. Med juristi jc bil posebno znan kot izvrsten veščak za kazenske zadeve ter je kot tak tudi izdatno izboljšal italijanski kazenski zakenik.
*	Truplo Pija X. so začasno dvignili iz rakve. Iz Rima poročajo, da so te dni dvignili truplo pokojnega papeža Pija X. iz rakve v vatikanskem podzemlju. To podzemlje namreč popravljajo, ker se je za-nadi pretresljajev začelo pogrezati. Premestili bodo tudi krsto z zemskimi ostanki papeža Benedikta XV. in krsto s telesnimi ostanki kardinala Merriyja de VaLa.
*	Mascagni pri panežu. Sveti oče je Sprejel v posebni avdijenci skLadatelja Pietra Masxagnija in člane njegove družine. V teku avdijence, ki je traj&la približno eno um, se je papež zelo zanimal za Mascagnijeve razmere ter mu je na koncu poklonil spominsko kolajno, ki je bila izdana ob priliki njegovega škofovskega jubileja.
*	Prvi kapelnik berlinske Opere žrtev letalskega napada. V noči med 23. in 24. avgustem je postal žrtev angleškega letalskega napada na Berlin prvi kapelnik ta-mošnje Opere Hans Oto Mtiller. Pokojnik je bil star 38 let.
*	Varietejske predstave bodo obn°vljene. Iz Rima poročajo, da v ministrstvu za ljudsko kulturo proučujejo načrt za oživitev varietejskih predstav, ki bodo po možnosti čim prej obnovljene.
*	Budimpešto ni vojaški cilj. Pod tem naslovom je objavil španski dnevnik »Arri-ha« daljše poročilo svojega budimpežtan-skega poročevalca, ki ugoi.avlja, da bi bilo bombardiranje madžarske prestolnice velik greh in bi samo žalilo dušo naroda, ki želi živeti v miru in je šel v vojno zgolj zoper nevarnost komunizma.
*	Dve jadralni letali sta trčili ma letališču Farkashegyju. kjer se vežbajo madžarski jadralci. Nesrečo je povzročil močan sunek vetra. Nevarno poškodovana jadralca sta bila prepeljana v bolnišnico, letali pa sta seveda razbiti.
*	Trije milijoni znanstvenih knjig so b:H doslej uničeni v Nemčiji zaradi letalskih napadov. Da bi kolikor mogoče velik del razrušenih knjižnic v kratkem, spet do-grad;li. je izdal prosvetni minister primerna naročila m pooblastila.
*	Smrtna kazen na Madžarskem. V Nyi-i-egvhazi je zapadel smrtni obsodbi 43 letni ključavničar Franc Feher, ki je polovico življenja prebil v kaznilnicah in je zadnji čas izvršil 20 vlomov v času zatemnitve. Smrtna kazen je bila izvršena v soboto.
*	Svetovni šahovski mojster dr. Aljehin m Dunaju. Pretekli petek je svetovni šahovski mojster dr. Aljehin v dvorani dunajskega kraljevega dvorca odigral simul-tanko.
*	Enajst milijonov Indijcev umre za malarijo v enem letu. Nek ameriški zdravnik, ki se je nedavno mudil v Indiji, je dal nekaj podatkov o zdravstvenem stanju v Indiji. Prebivalstvu, ki šteje 400 milijonov, je na
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 2. SEPTEMBRA 1943
7.30: Lahka glasba. 8: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. 13.25: Prenos iz Nemčije. 14: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M šijanec — Lahka glasba: 1. Brase: Letalske akrobacije. 2. Rucclone: Srce mi pravi. 3. Siclliani: Scherzo. 4. Marchettl: Srce bo govorilo. 5. Bradic: Venček narodnih. 6. Strauss: Pomladni zvoki. 7. Martuccl: Pesem. 8. Bernard: Arabski ples. 15: Poročila v slovenščini. 17: Napoved časa — Poročila v Italijanščini. 17.15: Orkester vodi dirigent Barzizza. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Posebna oddaja za Sicilijo. 20.30 Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.45: Koncert vodi dirigent Simonitto. V odmoru: Pisana glasba. 22.05: Koncert mezzosopranistke Elze Karlovčeve. 22.35: Znani dueti. 23: Poročila v italijanščini. 23.10: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza.
Ferene Rormendl:
46
ZMOTA
Dva tedna je trajalo, preden je gospa Waltrova pri svojih vsakdanjih dopoldanskih obiskih in neprestanem telefoniranju ter vztrajnem prigovarjanju zlomila Anin odpor: sklenili sta, da bosta skupaj odpotovali za dva tedna.
Ana se je začela mrzlovoljno pripravljati, toda materino goreče veselje, s katerim se je pripravljala na pot, jo je tako razvnelo, da je naposled celo sama začela čutiti, da je zares potrebna spremembe in počitka. Bala pa se je potovanja, bala se je materine družbe. Vsa nemirna se je poslovila od Janka in moral ji je obljubiti, da ji bo vsaj vsak drug večer telefoniral. Ob devetih bo čakala na telefonski poziv v svoji hotelski sobi.
Janko je mešanih čustev gledal priprave za potovanje, ki jih je Ana nerada in prisiljeno vršiia. Zadnje dni pred odhodom sta bila oba slabe volje. Morda bi bilo vendarle bolje, ako bi ostala doma, je premišljala Ana. Morda bi bilo vendarle bolje, ako Ana ne bi odpotovala, je premišljal Janko. A drug drugemu nista zaupala svojih misli.
Pri slovesu na postaji je dejala Ana Janku s šaljivo lahkotnostjo odhajajoče žene, naj ne veseljači preveč in naj je ne vara s kakšno špansko plesalko ln da bi storil prav ako bi si tudi on nekoliko oddahnil, Že pa se boji, da bi mu bilo samemu doma dolgčas, nai povabi k večerji nekaj ljudi, ali pa naj povabi Lucijo ali Agieo, gotovo mu bosta radevolje posvetili kak večer.
'Ko je stopila za materjo v spalni voz, ji
razpolago samo 42.000 zdravnikov in 5000
bolniških sester. Leta 1939. je umrlo za malarijo 11 in pol milijona ljudi, sto tisoč žrtev je zahtevala kclera, 50.000 pa jih je umrlo za ošpicami. Jetika se vedno bolj širi, ker si večina prebivalstva lahko kupi samo najcenejša živila.
* Vse verske sekte v Rumuniji prepovedane. Uradni list je objavil sklep ministr. sveta, po katerem so prepovedane vse verske sekte v Rumuniji (baptisti, adven-tisti, krščanski znanstveniki itd.). — Pred vojnim sodiščem v černovcah je bil neki mož zaradi udeležbe pri prepovedani verski sekti obsojen na 10 let prisilnega dela in na zaplembo premoženja.
IZ LJUBLJANE
Ko nastspa jesen
četudi nas še obiskuje sonce in se nam smehljajo cvetice, vendar nimamo več vere v poletie. Včeraj je nastopila meteorološka jesen. Jutro je bilo megleno in hladno. Avgust se je poslovil še s soncem, vendar je bilo popoldne tudi malo dežja in večer je bil mračen. Najvišja temperatura letošnjega avgusta, ki se je v času najhujše vročine postavil z rekordom 34.5 stop. C, je bila samo še 22.5 stop. C. Tilnov god prvega dne v septembru je našemu kmetu kajpada zelo pomemben, saj presoja po njem nastopajočo jesen. Vsekakor mora THen godo-vati v soncu, potem se lahko nadejamo lepe jeseni, drugače bo grdo in deževno. Stoletni koledar pa napoveduje za letošnji september: od 1. do 6. lepo in toplo 8. slana. 9. mračno in mrzlo, od 13. do 16. lepo, potem megleno in deževno do konca meseca.
Včeraj nam je hvala bogu že dopoldne spet posijalo sonce. Toda nastopajoči hlad ras bolj in bolj napotuje k omaram. Nastopa tako rekoč jesenska parada vsega našega oblačila. Temnejša obleka, prehodni plašči, kostumi, toplejše perilo in celo v barvah bolj umerjene ovratnice morajo biti zda i pripravljene za vsakdanjo upornfcio — seveda, v kolikor pač kdo ima izbire. Drusrače je dovolj, cla omaro samo prezračiš ... In tako se bo z jesenjo praktično zaključila tudi debata med Ljubljančankami zastran kratk'h kril in golih nog, ki
so ravno v avgustu tako zagorele.
*
Razdeljevanje skute
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino poroča, da bodo v mesecu septembru spodaj naštete trgovine z živili prodajale za poskuanjo skuto proti živilski nakaznici, in sicer največ 250 gramov na osebo.
V dokaz, da je stranka skuto prejela, bo. do morale tvrdke pritisniti svoj ž g in za to določenem prostoru na hrbtni strani prejemnikove živilske nakaznice.
1. Mencinger Štefan šmartinska c. 10;
2.	Marinko Jože, Ljubljana; 3. I. Buzzoli-ni, Ljubljana; 4. S. Jurčič, palača Slavije; 5. Marija Zore, Bleivveisova 36; 6. Janeš A. V., Ul. 3. maja; 7. Avsec S., Ljubljana-Bežigrad 13; 8. Anton Legat, M klošičeva 28; 9. Slamič Franc, Ljubljana; 10. F. Ko-vač'č, Miklošičeva 32; 11. Pezdir Ivan, Gradišče; 12. Verbič Anton, Stritarjeva; 13. železnčarska Nab. zadruga, Ulica Scške Divizije.
*
u— N°v grob. V Villi del Nevcso je preminil trgovec in posestnik g. Josip Brinšek. Zapušča sorodnike v domačem kraju in v Ljubljani. K večnemu počitku so ga položili dne 31. avgusta na domačem pokopališču. Naj v miru počiva! Svojcem izrekn-mo naše iskreno sožalje!
u— Večeri so vedno daljši in želimo si lepega štiva. Res, izbira v mestu ni majhna, težja pa je na deželi. Vsem Ijub-teljem lepih romanov lahko tudi v »Jutru« priporočimo, naj se zanimajo za roman »D i v -j i n a c v et e«, ki je ta teden začel izhajati v »Domovini«. To je krasna mojstrovina svetovno slavne pisateljice Ncrah Lofts. Roman je preveden že v mnogo jez1-kov in ga čitajo- tisoči in tisoči p> vsem svetu. Vsekakor Lo v dobrem prevodu in v izdatnih nadaljevanjih zbudil zasluženo pozornost tudi med Slovenci. Razen tega prinaša »Domov1'na« od tedna clo tedna izvirne črtice, novelice in poučne članke ter veliko križanko, ki jo od tedna do tedna vneto rešujejo meščani ia deželani. »Domovina« izhaja tedensko na osmih straneh in je najcenejši slovenski tedn'k. Od 1-septembra do konca leta znaša naročnina smo še 8 lir. Priporočamo!
u— Drevi ob 7. uri bo v frančiškanski dvorani produkcija gojencev cddelka za deklamacijo na šoli Glasbene Matice, ki ga vodi prof. O.sip Šest. Najprej je na sporedu 10 deklamacij, ki jih recitirajo posamezni gojenci oddelka. Sledi prizor iz 2. dejanja Cankarjevega Pohujšanja, prizor iz 5. dejanja Župančičeve Veronike, prizor iz 3. dejanja Rostandovega Cyranoja in celo 5. dejanja Istega dela. škerjančevo Ave Marijo poje ženski zbor za odrom. Podrobni spored in vstopnice so na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. Začetek točno ob 7. uri. v
u— Dijaki(-inje) vseh šol! Ako potrebujete učno pomoč za popravni, razredni, privatni izpit, prijavite se za specialni pouk posameznih predmetov. Ločene skupine po razredih in predmetih. Poučujejo profesorji-strokovnjaki Vpisovanje do 5. septembra. Odlična organizacija, zajamčen uspeh. Informacije daje vodstvo: Specialne instrnk^iie, Kongresni trg 2-II. nadstropje. Središče mesta!
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, »Ivo-, trimesečni tečaji pričenjajo 2.. 3. in 4. septembra. Desetprstni pouk, najmodernejša strojepisnica. zmerna šolnina! Dopoldanski, popoldanski, ali večerni pouk po želji obi^kova^ev. Priporočljivo tudi dijakom(-iniam)! Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Združenje šolnikov ljubljanske pokrajine poroča: Informacijski tečaji za pripravo k profesorskim izpitom se bodo začeli v petek dne
3.	septembra ob 10. uri v predavalnici inštituta | za fiziko kraljeve univerze v Ljubljani.
je postal pogled vznemirjen in vlažen. Njen motni pogled se je ustavil na Janku. Janka je spravilo slovo še bolj ob dobro voljo. Lahna ganjenost pred slovesom bi se mu bila zdela docela naravna, zlasti ker se je moral prvič ločiti za dalje časa. Toda v Aninih poslovilnih besedah ni bilo niti trohice ganjenosti, marveč prej razdraženost.
Nekaj z njo ni v redu. Biti bi moral bolj odločen, ne smel bi se zadovoljiti s tem, da odpotujeta na nasvet starega mazača, vztrajati bi bil moral pri tem, da jo kak špeci-jalist najskrbneje pregleda. Saj zares ni zdrava, človek, ki se mu razpoloženje tako naglo in tako popolnoma izpreminja, pač ne more biti zdrav. Prišlo mu je na misel, kar je že dolge tedne opažal: kako se je Ana trudila, da bi prikrila neprestano izpre-minjanje svojega razpoloženja, kako se je borila sama s seboj, da bi si ohranila vsaj videz, da je z njo vse v redu. Ali jo kaj muči? Ali jo kaj teži? Ali ni s čim zadovoljna ?	j
Ali sem se kaj pregrešil? je prestrašen razmišljal in se pošteno in iskreno trudil, da bi se izprašal vest: bi mar bilo mogoče, da bi bil on vzrok Anine bolezni? Ne vem. Kdo bi mogel vedeti, ali in kdaj ln v čem se je pregrešil, dasi je imel najboljše namene? Toda mar napake ni mogoče popraviti? Ali ni bilo mogoče, da bi se bila pogovorila med seboj? Saj se ljubiva — ali pa sem ji nemara «že postal nadležen ? Ne ljubi me več, pa bi sa me rada iznebila? Ne vem. Ne poznava se. Zaman so bila tako dolga leta in tako velika ljubezen, zaman so bile vse besede? Mar sva si že tako tuja ?
Tako in podobno je premišljal in pri zadnji besedi je vzdrgetal. Da, tuja sva si, Go-
u— Dijaki! Se Je čas, da se prijavite k ln-štrukcijam za popravne, razredne, dopolnilne izpite. Novi trg 5.
u— Seznam davčnih osnov trgovin s steklom ln porcelanom, trgovin z galanterijo, trgovin z železnino ln posodo, trgovskih agentur ln komisij bodo razgrnjeni do 16. septembra t. 1„ seznami davčnih osnov trgovin z modnim blagom, prevozništev in špediterjev bodo pa razgrnjeni do 19. septembra t. 1. v mestnem odpravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom.
u— Tečaji za popravne Izpite, privatiste in ne-ocenjene — Lichtenturnov zavod. — Učnina nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9.—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod.
u— »Islandski ribič« je najboljši roman znanega francoskega romanopisca Plerra Lotija. Pisatelj slika z živo besedo zanimivosti pomorskega življenja, opisuje pestrost eksotičnega življenja ter mojstrsko obravnava problem ljubezni in ženske zvestobe. Znameniti roman je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik, opremil pa je knjigo Inž. arh. A. Gaspari. Delo je Izdala Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, dobi pa se tudi v drugih knjigarnah.
Z Gorenjskega
Smrina nesreča. V Zapužah pri Begunjah je padel 32 letni tovarnarjev brat Vladimir Bole tako nesrečno v neko glo-bel v tkalnici, da je kmalu nato izdihnil.
S Spodnjega Štajerskega
Na Veliki Pirešici so v soboto odprli rovi Dom krajevne skupine. Govoril je okrožni vodja Dorfmeister iz Celja, ki je nagla-šal, da je tudi še po štirih letih vojne možno graditi take domove.
Izletniške vožnje s konjsko vprego so do konca vojne prepovedane. Samo ranjenci, bolniki in rekcmvalescenti se smejo prevažati. V tujsko-prometnih občinah, kjer ni v bližini železniške postaje, se lahko uporabljajo konjske vprege samo Sa prevažanje t'stih, ki iščejo odpočitka, in njihove prtljage od železnice do bivališča.
Na mariborski gimnaziji sc bo pouk pričel v ponedeljek 6. t m. — Na državni gospodarski šoli v Celju se prične pouk v petek 3. t. m.
Teden nemške štednje bo tudi letos od 23. do 30. oktobra. Šole dobijo podrobna navodila, štednjo bodo propagirali vsi denarni zavodi.
Povabilo upok°jcnim železn'čarjem. Dunajsko železniško' ravnateljstvo je objavilo v štajerskih listih proglas, naj se prostovoljno prijavijo v službo upokojeni železničarji, četudi imajo starostno dobo za seboj in so presegli 65. leto. Službo bodo seveda opravljali samo. v kolikor telesno in duševno ustrezajo njenim zahtevam.
Nesreče. Z gugalnice je padel v nedeljo popoldne 16 letni mesarski vajenec Maks Mahorič iz Maribora; hudo si je poškodoval hrbet in glavo. S poda je padla 70 letna prevžitkanca Roza Brumova iz Smart-ca pri Dupleku ter se poškodovala na nogi Na poti na kolodvor je padel 18 letni Franc Plač iz Jarenine in si zlomil roko. 39 letni Janez Babšek je bil v Sestržah napaden od treh vinjenih in je moral niti pri-Deljan v mariborsko bolnišnico; ima po-Ikodbe na obeh rokah in na glavi.
Iz Hrvatske
Poslanik dr, Perič v Sofiji. Novo imenovani hrvatski poslanik v Sofiji dr. Perič je pred dnevi prispel v bolgarsko prestolnico. Dosedanji poslanik dr. židovcc se je vrnil v Zagreb.
Novi docenti zagrebškega vseučilišča. Prosvetni minister je imenoval naslednje docente na. zagrebškem vseučilišču: jr. Stanislava Szaba, dr. Ante Vuletiča, dr. Evge-na Nežiča, dr. Pavla Cepul iča, dr. Iva Jn-! kepoviča. dr Balda Dukiča, dr. Tvrdka Dujmušiča, dr. Nikolo šeparoviča. dr. Jožo Budaka.
Skupščina šeriatskih sodnikov. Nedavno je bila v Sarajevu skupščina šenatskih sodnikov na Hrvatskem. Razpravljali so o vseh aktualnih vprašanjih, med njimi tudi o napredovanju. Za predsedn'ka društva je bil izve 1 jen vrhovni šeriatski sodnik Ibra-him Mehmedagič.
Omejitev potrošnje električnega toka v Karlovcu. Hrvatski listi poročajo, da je bila zaradi izjemnih razmer tudi uprava karlovške elektrarne- prisiljena uvesti pri po-trošnji električnega toka nekatere ome-jtve " Tok bo cd 6. zjutraj do 2. popoldne na razpolago samo industrijskim podjetjem. ki imajo priključek na vod vifuke napetosti, od 14. do 17. pa bo brez razlike vsem potrošnikom tok odklopljen.
Spokorniška pro0esija v Itemcte. Predzadnjo nedeljo jc bila iz cerkve sv. Antona v Zagrebu spokorniška procesna v Remc-te. Namen precesije je bil izprositi mir za ves svet, posebej pa še za hrvatski narod.
Smrt znanega športnika. Hrvatski listi poroča io, da je v bevbi z odmetniki padel narednik dr. Rudolf Ludvig, znani športnik in sotrudnik športne rubrike »Nove Hrvatske«.
Rudolf Kune umrl. Po dolgi bolezni je v 78 letu starosti preminil ravnatelj zavarovalne družbe »Croatia« Rudolf Kune. Pokojnik je bil velik prijatelj gledališča in vnet oevec. Rudolf Kune je bil cče znane gledališke umetnice Zinke Kunčeve in prof. Bcžidara Kunca
Dober priuelek breskev. Iz Varaždina poročajo, da so zaradi toplega vremena letos breskve dozorele nekoliko prej, kakor cbičajno. Zaradi suše pa je sad nekcl ko drobnejši. Cena se giblje okoli 50 kun za kg.
Ramuzanska predavanja. Poročali smo že, da se je 1. septembra začel 30 danski post. imenovan ramazan. Ob tej priliki bodo muslimanska društva v Sarajevu m Mostaru priredila n'z predavanj, v katerih bo glavna pažnja posvečena škodljivosti alkohola in raznim islamskim naukom.
Delo banjaluškega gledališča v preteklem letu. Po podatkih banjaluške gledališke uprave je bilo lani uprizorjenih 143 predstav. ObJs'k je bil velik. K predstavam je prišlo 48.315 gledalcev. Denarni uspeh je bil prav tako zadovoljiv. Dohodki so znašali 691.488 kun.
vorila sva o drugih stvareh, ne o tistih, o katerih bi bila morala govoriti, in zamolčala sva to, kar bi si bila morala zaupati.
Kaj bi se zgodilo, ako bi jutri na hitro uredil svoje posle v pisarni in bi se za nekaj dni odpeljal k njej ? Ni mu bilo docela jasno, kaj je nameraval s tem. Kakšen smisel bi imel ta beg? Zbežati k njej, ali zbežati pred nečim? In če bi bila zdaj skupaj: ali bi se uredilo vse, kar se zdaj — to je čutil — podira, ali pa bi se vse podrlo, tudi to, kar je morda doslej še celo?
Noč mu je bila mačehovska. Dolgo je bil pokoncu, zaman je skušal zaspati. Nekaj se pripravlja; to je jasno čutil in le z največjim naporom se mu je posrečilo potlačiti v sebi to strašno slutnjo.
Opoldne naslednjega dne mu je telefonirala Agica. Dejala mu je, da bi rada kak večer pogled^a k njemu, rada bi se nekaj pomenila z njim.	*
»Da,« je oovrnil Janko, »izvrstno, kdaj bi hotela priti? Kaj pa je?«
Agica je trenutek pomolčala, potem je le toliko povedala, da mu nikakor ne bi jemala prostega časa, ako bi se dala ta stvar urediti po telefonu. Ali je morda vsak večer tako pridno pri delu?«
Janko je s smehom ugovarjal, ko pa je odložil telefonsko slušalko, se je domislil Agičinih nenavadnih besed in njihovega prizvoka: »... nikakor ti ne bi jemala prostega časa. Ali pa si morda vsak večer tako pridno pri delu?« V tem stavku je očiten sum. Poklical je Aglco po telefonu: Upa, da ni užaljena, ko jo je malo prej vorašal, o čem bi rada govorila z njim. Agica ga je pomirila: Kje neki bi bila užaljena, sai ta stavr ni tako nujna. Ko pa bo imel kdaj zvečer kaj časa, naj ji to pove.
Boško .Jevtič poslanik »JngosloTanske
vl»de« v Londonu. ^Hrvatski Narod« poroča. da je bil v zvezi z glasovi o preselitvi »jugoslovanske vlade* iz Londona v Ka r5 imenovan za poslanika pri angleški vlad: bivši predsednik vlade in zunanji minister Bcgcljub Jevtič.
Nova čebelarska zadruga. Iz Metkoviča poročajo, da se tam ustanavlja n»va čebelarska zadruga, v kateri se bedo zbrali čebelarji iz vse Neretvanske doline, kjer se tej panogi kmetijskega gospodarstva doslej ni posvečala večja pozornost.
Otvoriiiev proge Metkovič-Robottn. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu je uvedlo železniški promet na progi Metko-vič—RoboVn. Vlaki odhajajo po dvakrat imevno v obe smeri.
Preurejeno žvepleno kopališč«. Znano žvepleno kc-pališče Direklija v Banja Luki, ki se c men i a še iz rimskih časov, je bilo po poročilih hrv atskih listov preurejeno in popravljeno in je zdaj eno najlepših zdravilišč v Barja Luki. V njem se z uspehom zdravijo išias, revmatizem, vse vrste kostnih bolezni in ženske bolezni.
Milan Begovič na Slovaškem. Pred dnevi je oapotoval na Slovaško, kjer bo ostal mesec dni, znani književnik in dramatik dr. Milan Begov*č. Zdravil se bo v kopališču Pieštani. kjer bodo ob tej priliki uprizorili njegovo delo »Brez tretjega«. Begovič bo govoril tudi v slovaškem radiu.
Junaška Varaždinka. V Varaždinu se je pred dnevi v stru.sri Drave utapljal moški, ki mu izmed kopalcev nihče ni šel na pomoč Ko je to videla Nevenka škobčeva, je zaplavala proti potapljajočemu se možu in ga z velikim naporom spravila k bregu.
Prepoved kretanja v Zagrebu po 23. uri. Z dnem 19. avgusta je stopila v veljavo odredba, no kateri je dovoljeno kretanje po ulicah v Zagrebu do 23. ure.
70 letnica varafcdinskega gledališča. Dne 25. septembra bo minilo 70 let. odkar so zagrebški igralci otvorili mestno gledališče v Varaždinu. Za obletnico bodo uprizorili varaždinski gledališki diletanti »Gra-ničarje«.
Usj>eh mostarskih učiteljiščnikov. Kljub vojnim razmeram so dijak-' mostarskega
učiteljišča pokazali dober uspeh. Ob zaključku lanskega šolskega leta je bilo na šoli vpisanih 176 učencev v petih oddelkih. 32 učencev je končalo razred z odličnim uspehom. 57 s prav dobrim, 61 z dobrim, 7 z zadostnim, ponavljalo pa bo razred 19 učencev.
GOSPODARSTVO
RAZVOJ ITALIJANSKO-MADŽARSKEGA TRGOVINSKEGA PROMETA
Madžarski državni statistični urad je te dni objavil podajtke o madžarski zunanji trgovini v prvem letošnjem četrtletju. Ti podatki kažejo nadaljnje povečanje blagovne izmenjave z Italijo, zlasti pa madžarskega izvoza v Italijo.
V prvem letošnjem četrtletju je bila madžarska zunanja trgovina močno aktivna in je znašal izvozni presežek 95.9 milijona pengov nasproti 23.8 v prvem četrtletju ianskega leta. Izvoz se je povzpel na 340.1 milijona pengov (nasproti 248.5 odnosno 151.4 v istem četrtletju zadnjih dveh let), uvoz pa se je povečal le na 244.2 milijona pengov (224.7 odnosno 132.8). Pivo mesto v zunanji trgovini nadalje zavzema Nemčija. Izvoz v Nemčjio se je dvignil od 139 na 180 milijonov pengov, vendar je pri tem delež izvoza v Nemčijo v primeri s celotnim izvozom padel od 57.8 na 53%. Uvoz iz Nemčije pa se je dvignil od lanskih 104.9 na 127.4 milijona pengov pri istočasnem povečanju deleža od 40.7 na 52.2%.
Madžarska statistika kaže tudi v letošnjem letu nadaljnje naraščanje izvoza v Italijo. Medtem ko je znašal v prvem četrtletju 1941 izvoz v Italijo le 23.7 milijona pengov (15.7% celotnega izvoza), se je lani v prvem četrtletju dvignil na 47.7 milijona. (19.2%), letos pa na 74.6 milijona pengov (21.8%). Madžarski uvoz iz Italije, ki je znašal v prvem četrtletju leta 1941. le 229 milijona pengov, se je za lani v prvem četrtletju povzpel na 83.5 milijona pengov. Lani je bila madžarska trgovina z Italijo precej pasivna, kar je povzročilo naraščanje madžarskega klirinškega dolga nasproti Italiji. Ta saldo pa je sedaj izravnan, deloma s povečanimi dobavami Madžarske v Italijo, deloma pa z zmanjšanim uvozom iz Italije, ki je znašal v prvem letošnjem četrtletju 45.5 milijona pengov. Tako je bi'a letos v prvem četrtletju madžarska zunanja trgovina z Italijo aktivna, za 29 milijonov pengov, medtem ko je bila lani v istem četrtletju pasivna za 35.8 milijona pengov.
Precej se je povečala tudi madžarska blagovna izmenjava s Švico. Madžarski izvoz v Švico se je letos dvignil za eno tretjino na 21.1 milijona pengov.
m
■= Pridobivanje grozdnega sladkorja na Ilrvat-
skem. Letos se bo Hrvatska oskrba s sladkorjem bistveno izboljšala, ker je bila površina posevkov sladkorne pese v znatnem obsegu povečana m bo pričela v jeseni obratovati novozgrajena tvor-nica sladkorja, ki jo je zgradila družba »Slaao-rana d. d.« i doslej je imela Hrvatska samo eno tvormuo sladkorja, in sicer v Osijeku). Navzlic temu bo Hrvatska morala majhen del potreb-j nega sladkorja uvoziti lz Inozemstva. Da bi se j uvodna potreba čim bolj zmanjšala, nameravajo ' letos pridobivati iz vinskega mošta grozdni slad-1 kor Strokovnjaki so izračunali, da bo pri letošnji dobri letini vseboval pridelani mošt vsega 2000 vagonov grozdnega sladkorja. Listi prinašajo navodila, kako st pridobiva z vkuhavanjem koncentriran sladkorni sok iz grozdja, ki vsebuje 62 do 68% grozdnega sladkorja, Prizadevanja pa gredo za tem. da se pridobi grozdni sladkor tudi na industrijski način v posebnih kotlih z vaku-mem kjer se lahko zgostitev doseže pri temperaturi 40 do 45 stopinj. V tem primeru se obdržijo vse hranilne sestavine mošta z vitamini, medtem ko se pri navadnem vkuhavanju te se-
, »Jutri?« je vprašal Janko. Ne. jutri ne i utegne, z Lucijo bo šla v gledališče. Pojut-1 rišnjem? Tega še ne ve, je rekla Agica, morda ga bo pojutrišnjem poklicala.
Kasneje se je Janku posvetilo; Agica bi i gotovo rada govorila z njim o njiju, o njem ' in o Ani, mu je prišlo nenadoma na misel.
Neumnost. Agica ni nikoli govorila z njim ' o njegovih osebnih zadevah. Pa to še ne pomeni, da ob priliki vendarle ne bi hotela izpregovoriti z njim o čem takem. Na primer o tem. da... ona je najbrže prav tako opazila Anino »izpremembo«, kakor so jo ; bfli opazili vsi, ki so prihajali v dotiko z njimi.
In kadar koli je naslednje dni pomislil na to, je vedno določneje čutil, da bo Agica zares govorila z njim o Ani. Morda se je ravno zaradi tega nehote ogibal pogovora z njo: Ni je klical, pa tudi Agica je molčala. Ko pa je bil Janko v soboto opoldne pri VValtrovih na kosilu, je Agica rekla, da bo prišla zvečer k njemu, ako nima nič drugega za bregom, da bi v Aninem imenu malce pozabavala slamnatega vdovca.
Janko je v teh šaljivih besedah začutil nepristni prizvok v Agičinem glasu. Imenitno, do šestih bo ostal danes v tovarni, potem bo šel z Andrejem v klub in točno ob osmih bo doma... Ni potreba, ga je prekinila Agica, naj se nikar po nepotrebnem ne žene, bo že ona sama uredila pri njih, da bodo tudi zanjo pripravili kako večerjo. Popoldne bo šla v kino in okoli pol devetih bo pri njem, naj zaradi nje nikar ne hiti domov.
Janko se ni zmotil. Agica je hotela govo riti z njim o njem in o Ani.
Okrog devetih sta že sedela za mizo in i se pogovarjala o nepomembnih in nevatoih
starine uničijo. Pri moštu, ki vsebuje 21fo Sladkorja zadostujejo 3 kg mošta za pridobitev enega kilograma sladkornega soka, ki vsebuje 63% sladkorja.
= Omejitev tovornega prometa med Nemčijo in Jugovzhodno Evropo. Nemški listi objavljajo
ukrepe nemške železniške uprave v pogledu omejitve tovornega prometa z Jugovzhodno Evropo. Na postajah v Nemčiji, v Protektoratu in v Generalni guberniji je ustavljeno v prometu s Hrvatsko sprejemanje vagonskih pošiljk za prevoz preko proge Zidani most—Zagreb z izjemo premoga in koksa, mineralnega olja in tekočih goriv, vojaškega blaga, praznih tankovskih vagonov ln spediterskih zbirnih pošiljk, preko ostalih obmejnih postaj pa z Izjemo vojaških pošiljk. Prav tako se ne sprejemajo brzovozne ko-madne in tovorne komadne pošiljke, razen pošiljk za nemško vojsko in zdravil. V prometu s Srbijo. Grčijo. Bolgarijo in Turčijo pa je ustavljeno sprejemanje brzovoznlh komadnih pošiljk ln tovornih komadnih pošiljk, razen vojaškega blaga, zasebnega blaga namenjenega nemški vojski, živil in zdravil.
—	Gospodarske vesti iz Srbije. Beograjski listi objavljajo poziv na vpis obveznic državnega posojila v višini dveh milijard dinarjev. To posojilo, ki bo služilo obnovi gospodarstva, bo javno vpisano. Vpisnik ima možnost vpisati navadne 4.5% obveznice, ali pa 2.5*'« loterijske obveznice s premijami ali pa čiste loterijske obveznice s premijami. Emisijski tečaj znaša 98.5%. Anuitete loterijskih obveznic so izračunane na podlagi 4.5V. obrestovanja. Pri 2.51 o loterijskih obveznicah bodo enkrat na leto izžrebani dobitki v višini 5.000 do 1 milijon din. pri brezobrestnih loterijskih obveznicah pa bodo taki dobitki i^rebani dvakrat na leto. Kmetovalci, ki o priliki obveznega odkupa pridelkov ne bodo zahtevali gotovine, temveč državni bon. bodo lahko za te bone dobili v zamenjavo obveznice po tečaju 10(7°'«. pri čemer bodo oproščeni piačila posebne vojne doklade na zemljarino. — Z naredbo je bil določen nov carinski ažijo v višini 2000''« in se od 13. t. m. računa pri carinjenju za 100 zlatih dinarjev 2100 papirnatih dinarjev. — Srbska r>oštna hranilnica je objavila bilanco za leto 1942, ki izkazuje 14.2 mililona din čisteea dobička (leta 1941 je znašal Čisti dobiček 114 milijonovl. Od čistega dobička je odkazanih 7.8 mililona din državni blagajni, ostanek pa bo služil oorostltvf rezerv. Ob koncu lanskega leta so znašale čekovne vloge 1262 milijonov din. hranilne vlog« pa 101 milijon din. Gotovinska sredstva, naložbe pri Narodni banki in bla-gnjniškt honi narodne banke so znašali ob koncu leta 895 milijonov din.
= Olajšano dviganje hranilnih vlog za eva-kuirance v Nemčiji. Nemški listi opozarjajo prebivalstvo v evakuiranih mestih, da Jim pred evakuacijo ni treba dvigati svojih hranilnih vlog v tamošn.iih denarnih zavodih, ker lahko na podlagi s seboj vzetih hranilnih knjižnic dvigajo potrebne zneske (do 1000 mark na mesec) v kraju novega bivališča pri tamošnjem denarnem zarodu. Listi obenem opozarjajo, naj ima prebivalstvo za primer zračnega napada poleg dokumentov pripravljeno tudi hranilno knjižico, ki jo je treba vzeti s seboj v zaklonišče.
= Iz trgovinskega registra. Vpisana Je ustanovitev ljubljanske generalne direkcije zavarovalnice sLe Assicurazioni d-Italia«, ki ima sedež v Rimu. Zavod je bil ustanovljen v Rimu leta 1923 in ima sedaj delniško glavnico 15 milijonov lir.
= Iz hrvatskega gospodarstva. Hrvatska državna banka je objavila svoj izkaz za 15. avgust t. 1., lz katerega je razvidno, da je znašal sredi preteklega meseca obtok bankovcev 26.48 mUijarde kun (ob koncu julija 25.69), žirovne obveznosti pa so se povečale na 5.11 milijarde kun (4.57). Od konca aprila, ko Je bU izdan prvi Izkaz, se Je obtok bankovcev dvigni! za 4.14 milijarde kun, žirovne obveznosti pa so narasle za 2.13 milijarde kun. Stanje zlatih in deviznih rezerv se je v tem času povečalo od 1.28 na 2.11 milijarde kun, predujmi na terjatve v inozemstvu pa so narasli od 2.75 na 6.33 milijarde kun.
—	Pri Medjimurski petrolejski d. d. v Zagrebu Je bil vpisan novoizvoljeni član ravnateljstva comm. Renzo Piga, izbrisanih pa je bilo šest dosedanjih članov ravnateljstva. — Premogokop-na družba »Mirna d. d.< v Zagrebv je zvišala glavnico na 10 milijonov kun. — Družba Bačič d. d. za centralno kurjavo ln zdravstvene naprave pa Je zvišala glavnico na 6 milijonov kun.
—	Trgovačka lndustrijalna banka d .d. v Zagrebu se Je odpovedala zaščiti po zaVonu o zaščiti državnih denarnih zavodov.
-	Vloga Nemčije v turški zunanji trgovini. Ob priliki velesejma v Smirni, kjer Je Nemčija priredila večjo razstavo. Je podal predsednik nemškega gospodarskega sveta profesor dr. Hunke daljšo izjavo, v kateri Je povdaril, da zavzema NemčHa v turški zunanji trgovini najvažnejše mesto.* Čeprav nemška vojna proizvodnja znatno obremenjuje celotno industrijsko proizvodnjo, jc Nemčija vendar v stanju proizvajati tudi v znatnem obsegu za izvoz. Tako jo lani Izvažala v Turčijo papir, lepenko, anilinske in druge barve, firneže in lake. predmete iz želera ter kovin, farmacevtske, optične in finomehanične izdelke pa tudi lokomotive, tekstilne stroje, pogonske stroje, kmetijske in električne stroje, elektrotehnične izdelke in radijske aparate. — Nemčija krije preko 50% turške uvozne potrebe.
Pes je bil kriv e?sp?žarjeve
smrti
V soboto popoldne je šel 40 letni Avgust Giaccbbe iz A!bere pri Rovigu na sprehod s svojim psom. Pes ie bil zelo razigran ter je v nagajivosti skočil čez rob nekega prekopa ter potegml gospodarja za seboj. Skok v vodo pa je postal za gospodarja useden, kajti mož je v prekopu utonil.
Poplavna katastrofa v Indiji
Srednjo Indijo je hudo prizadela poplava. Reka Kari je prestopila bregove m podrla nasipe. Število človeških žrtev cenijo približno na 10.000. Najhuje je bilo prizadeto majhno industrijsko mesto Jsinagar, kjer je prišlo izmed 7000 prebivalcev 4000 meščanov ob življenje.
Slikar brez rok
Graški dnevnik poroča o slikarju Framsi Schneiderju iz Toverša pri Olomucu. V mladosti se je deček ponesrečil pri dvigalu, ki mu je odtrgalo obe podiahtnici. Marsikdo bi zaradi hude invalidnosti izgubil voljo do življenja in dela- Schneider pa se je posvetil z vso vnemo slikarstvu. Kljub protezam na reki je postal v svoji stroki pravi umetnik. Letos je svoja dela prvič razstar-vii v Olomucu m so mu merodajm krogi obljub'H, da bo v kratkem lahko tudi praški j^vnc-ili pokazal svoje znanje.
stvareh. Pri tem je Janku prišlo na misel, da je Agica v zadnjem času, denimo po tisti domači zabavi, mnogo bolj poredko zahajala k njuna in da je v teh nekaj tednih opazno zbledel njen sorodniško tova-riški glas. ki je prinašal v času po poroki v njihove odnošaje razpoloženje iz otroških let.
Tega se je Janko zavedel in premišljal je. ali se ni torej tudi Agica izpremenila? Ali pa se je v njem samem vse izpreme-nilo. tako da sumniči vsakogar, ki pride k njemu, da se je izpremenil? Prisluškoval je Agičinemu glasu, ko mu je pripovedovala o svojih majhnih vsakdanj;h zadevah, pri tem pa mu je v glavo šinila misel, ki ga je preganjalia od tistega prvega telefonskega oogovora: ali bosta govorila o zares »osebnih« zadevah, bolje rečeno o Ani ln o njem? Ako bo tako — ne bo izdal Ane. Ne bo govoril o tem, kar je Ana zamolčala.
Po večerji sta šla v salon. Sluga jima je prinesel črno kavo in vprašal, ali še kaj želita. Janko je naročil konjak. Ko sta naposled ostala sama, se ga je brž polastila komaj zatajevana nestrpnost. Agica je stala pri odprtem oknu.
»Kako čudno je to. Vreme se je tako nar nagloma segrelo,« je rekla in se sklonila skozi okno. Zagledala se je proti temnemu vrtu. »Prava pomlad.«
»Da.« Kratek premolk. »No, deklica, o čem si prav za prav hotela govoriti z menoj?«
»O vaju,« je na kratko odvrnila Agica.
Zaprla je okno, sedla je za mizo Janku nasproti.
Seveda o naju, ie pomislil Janko ln vendar ves začuden gledal Aglco. Prisiljeno Jo je vprašal:
Kultura
Razstava si k MIlana Radina
Od 5. do 19. septembra bo razstavljal v zgornjih prostor h Obersnelove galerije slikar-portretist Milan Radin svoje ljubljanske portrete. kcuip >z oije in krajine.
Dcsedaj h'».venski umetniški publiki le malo znani slikar nastopa tokrat prvič v Ljub ljani javno z deli. ki jih jc ustvaril v zadnjih dveh letih. Y si karstvu se je šolal v Beogradu. kjer mu je bil glavni učitelj znani beograjski si kar J o van Bijclič. Tam se je tudi umetniško udejstvoval ter večkrat razstavljal v paviljonu »Cvijete Zuzorič« skupno z beograjskimi umetnik;, pri čemer jc dosegel lepe uspehe s portreti in krajinami.
Uspehe njegovega slikarskega delovanja v Ljubljani bu moglo umetnostno občinstvo spoznati in oceniti na tej razstavi, kjer bo 30 portretov. kompoz'cij in krajin v olju ter 15 risb in akvarelov zadostno označevalo Radi-nove umetniške težnje in vzoTe.
Mladi ali stari?
V rimskem »11 gornale della Domenica« se h sprožila značilna polemika o vprašanju generacij — vprašanju, ki je v nas:h dneh posebno pereče. V širšem sm;slu gre za tole: Ali je mladina zmožna prevzeti vodstvo? V ožjem smislu: Ali so pisatelj-' in umetniki ustvarjali svoja najboljša dela pred 30. ali po
30.	letu svoje starosti? Prav Tc temu vprašanju se je v navedenem listu oglasilo dvoje. mladih intelektualcev. Pio Pecchioi se izraža dokaj skeptično o prvenstvu mladih ljudi in meni, da sama dcmšljavost še ne more nadomestiti skušenosti. \ato kaže na vrsti primerov, da so mojstrska tlela svetovnega slovstva nastala šele tedaj, ko so njih avtorji prešli ožjo mejo mladosti. Vergilij je začel Bukolike z
31.	letom. Georgike po 40. letu, Eneido pa s 30. letom. Dante je začel pisati Božansko komedijo po 40. letu. Petrarca je bil star 45 let, ko je dal dokončno obliko »Canzonieru«. Boc-caccio je začel pisati »Dekameron« po 35. letu i t. d. Prav tako so slavni pesniki Comeil-te, Racine. Lamartine, Hugo. Shakespeare i. dr. spisali svoja najboljša dela šele po 30. letu. — Prof. Vittorio Diciotti se zavzema v splošnem za mladino, vendar na področju duhovnega stvarjainega dela razločuje med znanstvenim delom in med literaturo in umetnostjo. Medtem ko znanstveniki potrebujejo za izpopokrtev mnogo časa in tudi skušenj, so umetnostne stvaritve sad navdihnenja in intuicije, zato jih lahko mlad človek ustvarja prav tako kakor starejši. Mnoga znamenita dela literarnega in umetnostnega značaja so nastala pred 30. letom; le-ta imajo tisti božanski nadih, o katerem je govoril je Ciceron — nadih nečesa, kar sc ne da naučiti ali kakor koli pridobiti. Zato je za umetnika in pesnika važno, ali ima v sebi ta iracionalni element aH ga nima. niso pa važna leta. Tako ni mogoče reči, da bi imelo to, kar je zasnoval mlad človek, manjšo vrednost zato, ker je poteklo od mJadega človeka, in zopet ne, da bi to, kar ustvarjajo starejši, zreli ljudje, 'melo že zaradi tega obvezno vrednost. Pisateljica dokazuje na vrsti primerov, kakšne trajne vrednote so ustvarili umetniki raznih panog pod 30. letom. Pritrdili bomo njenemu sklepu, ko pravi, da vprašanje starosti ne more biti očitek ne s te ne z one strani, zakaj genij — če je v človeku — se ne da zapreti v normalne fizične meje in lahko doseže svojo popolnost z dvajsetim ali z osemdesetim letom.
Holderlin
Letos jc miirlo sto let, kar je umrl v Tii-b;ngenu star čudak, o katerem so vsj vedeli-, ca ie bil /e dolga leta neozdravljivo blazen, vendar ni bil ljudem nevaren; živel je pri nekem mizarju, rad se igral z otroki, najrajši pa ie tičal v samoti in tišini. Redki ljudje so ga pczna!\ a nihče daleč neokoli ni menda vede! kaj več, kakor da je starček slaboumen. Ta čudaški samotar jc hil zgolj telesen ostanek enega največjih nemških pesnikov Fr dricha Holderlina. ki si ga vsak bralec njegovih poezij zamišlja mladega, polnega možate sile in neke, dejal bi. antične vedrine; pesnika, ki je duhovno umrl mlad, izgorel kakor Ikai na drznem poletu. Njegova bedna telesna posoda ni več nikogar zanmala. čeprav je živela 37 let no tragični smrti pesnikove prometejske osebnosti. Podobna usoda je zadela mnogo pozneje filozofa in pesniškega ustvarjalca mita o nadčloveku Friedricha Nietscheja. ki ima mar-s:kaj sorodnega s pesnikom »Empedokleja«. Bolj kakor v katerem drugem primeru, se kaže v tem. da lahko pesnik umrje dvakrat: prvič kot pesnik in drugič kot človek, človek Holderlin je umrl v času, ko so nove smeri prilično zatemnilc sijaj pesnika Hoderlina in ga potisnile v ozadje. To pa je bil samo mrk njegove slave; z vsem bleskom je posinil znova in danes je na nemškem pesniškem nebu zvezda prve velikosti.
Fricdrich Holderlin se je rodi! 1. 1770 v Lauffenu na Neckarju kot sin samostanskega •oskrbnika. Oče mu je umrl zelo zgodaj, tako ■da ga sploh n; pezna!; mati se je omožila v drugič in izgubila tudi tega moža, ko je bilo sinu devet let. N'a njeno željo se je bil pozneje oprijel teoloških študij v Tiibingenu. kjer je spozna! osebno nekatere pesnike ig modroslovca Hegla in Schellinga. Posebno je vplivalo nanj prijateljstvo s Heglom, ki je
mnogo prispeval k izoblikovanju duhovne osebnosti mladega Hoderlina- Po dovršitv; protestantskih bogoslovnih študij je nastala zanj, ki ni maral začeti duhovniške kariere 9 skromno službo podeželskega vikarja, trda borba za vsakdanji kruh. Po Schillerjevem posredovanju je dobil službo domačega učitelja na nekem gradu pri Jeni, vendar je kmalu spoznal, kakor pozneje naš Levstik, gorje človeka, kj mora bedakom posoditi um in srce, zato se je rajši nastanil v Jeni kot neodvisen književnik. A to je bil za tiste čase tvegan poklic, ki ni dajal človeku niti črnega kruha V Jeni se je družil s Schillerjem. svojim prvim pesniškim vzornikom, pa z Goethejem in Fichte-jem. V tej družbi je dobival mnoge izpodbu-de, vendar je tudi vedno bolj čutil svoje dotedanje epigonstvo. Zavedal se je, da drži njegova pot drugam. Naposled se je nastanil kot vzgojitelj v hiši frankfurtskega bankirja Gon-tarda. Medtem ko je bil njegov kruhodajalec slabo izobražen, zgolj praktičen špekulant, k: je prezirljivo gledal na ljudi »von Geist«, je našel v bankirjevi ženi ideal ženske, pooseb-ijenje svoje zasanjane grške Diotrime: lepo. duhovito in 6trastno ženo, ki je s svojo Iju-bezmjo navdahnila največji in najboljši del Holderlinove poezije. Toda idila je se morala končati, če je hotel ohraniti svojim učencem mater. Zato je nekega dne na skrivaj zapustil Frankfurt in požrtvovalno pretrgal odnos, ki mu je nudil toliko osebne sreče ;n pesniškega navdahnjenja. Suzana Gontardova je bila poslej njegova Diotima, nje podoba in njena pisma so mu lajšala življenje, ki je postajalo čedalje težje. Zaman je iskal stalnej-šega kruha. Nekaj časa ie bil vzgojitelj v Švici, nato ga je zaneslo v francosk Bcrdcaux, odkoder se je spomladi 1. 1802 vrnil peš. ves razcapan in sestradan, samo še senca nekdanjega Holderlina. Sončarica, ki ga je zadela, je dovršila delo njegovega duševnega razkroja Novica o smrti Diotime je prispela že tedaj, ko So ostale za pesniškim Ikarjem samo še razvaline. Po L 1806, ko so se pogosteje pojavljali napadi besnosti, so ga tudi prijatelji prepustili njegovi usodi. Od tega časa pa do smrti je telesno životaril v Tiibingenu. Nekdanji prijatelj Schillcrja. Goetheja jn Hegla ni več bil zmožen duševnega življenja, ugasnilo je vse. kar je bilo v njem veliko in lepo, pesnika Holderlina ni več bilo.
Holderlin je bil za svoie sodobnike preblizu mogočnemu dvozvezdju Schiller-Goethe in ple-jad; novih romantičnih pesnikov, da bi mogli pravilno oceniti njegovo veličino. Njegovo de-
lo nj bilo obsežno; znaten del je ostal tono, vendar tud; v tej obliki veliko pričevanje o njegovem samorodnem in silnem stvarjalnem duhu. Poleg lirične žetve, ki je najžlahtnejša v srednjih plasteh Holderlinove poezije, jt spisal lirični roman v obliki dopisov »Hyperi-on«, s katerim je izživel svoj sen o Grški in nakazal možnost sinteze sodobnega in antičnega življenjskega ideala. Skušal je obdelati v globoko zasnovanih dramatskih pesnitvah osebnost in usodo Empedokleja, toda od velikega načrta sta ostala samo dva dejanja obsegajoči odlomek tragedije »Empedoklova smrt«, ki je bila prav lani uprizorjena na nekaterih nemških odrih z vsemi pripomočki sodobne drama-turgije in osnutek nove drame z naslovom »Empedokles na Etni«. Holderlinova lirika je na zunaj težka, vendar ima neko notranjo sve-žost, čudovito jasnost vizij in večdel skrbno izbrušeno formo. Njegov ime bo tudi v prihodnosti tesno združeno z višinskim vzponom nemške poezije 19. stoletja.
Gojenci počitniškega tečaja Glasbene Matice so nastopili v torek v mali filharmonični dvorani. Produkcija je bila prav dobro obiskana in občinstvo je s toplo pozornostjo spremljalo izvedbo pestrega programa, k. je obsegal 22 nastopov. Zastopani sc bili gojenci razn h stopenj od nekaterih izbranih, nadarjenih začetnic do zrelejših »instrumentalistov«, kakor so na pr. člani godalnega kvarteta ki so dosegli poseben uspeh s Čajkovskega »Andante cantabile«. Prevladovale so gojenke in gojenci klavirskih šol B. černivčeve, Z. Bradačeve, Pie Lipovškove in O. Kolaričeve, debro pa so bili zastopani tudi violinisti iz šole Jurija Grcgorca in Karla Sancina. Nekatere točke so prav posebno užgale in zopet se je pokazalo, da šola Glasbene Matice uspešno nadaljuje izbiro in vzgojo našega glasbenega naraščaja. Zamisel počitniškega tečaja je bila prav dobra in lep moralen uspeh javne produkcije je lahko najboljše zadoščenje učiteljem kakor gojencem in njih staršem.
Cerkveni Glasbenik. Pravkar lzlšla septembr-sko-oktobrska številka »Cerkvenega Glasnika*, ki izhaja že 66. leto in ga že dolga leta urejuje mons. Stanko Premrl, prlobfiuje lz peresa skladatelja Premrla daljši nekrolog kanoniku Franu Ferjančiču. ki je bil zaslužen za slovensko cerkveno glasbo. Nadaljuje se dr. Antona Dollnarja ^Pregled slovenske cerkvene glasbe*. Končuje se St. Premrla prispevek »Janko Skrbinc in njegova glasbena zapuščina«. Venceslav Snoj podaja poročilo o delovanju orglarske šole. Koncertna poročila in razne vesti zaključujejo številko, ki ima tudi posebno glasbeno prilogo.
Jaz in moje sanje
Sanje nam ne pretrgajo samo običajnega spomina z njegov'mi tisočvrstnimi odnosi in dotikljaji. kakor smo to videli v članku, ki smo ga objavili pretekli četrtek ped naslovom »Življenje v sanjah«, temveč tudi naše čustveno življenje se v sanjah popolnoma preobrne, in sicer prav tako v negativnem kakoT v po-zifvnem smislu.
Tako se nam dogaja, da čutimo v sanjah najgloblje zanimanje za stvari in ljudi do katerih smo sicer popolnoma brezbrižni, medtem ko jemljemo z isto brezbrižnostjo mnogo položajev in dogodljajev, ki bi nas v bedeči resničnosti do skrajnosti burile. Občudujemo na primer kakšno povsem trivialno misel, ki nam utegne zbuditi celo občutek velike sreče, medtem ko mirno presojamo kakšno zoprno ali tudi zločinsko dejanje, ki bi ga budni naj-strože odklanjali.
Preprost primer, ki ga je povedal neki duše-slovec: Sanjalo se mu je. da jc nekemu založniku poslal šop svojih pesmi (kar se v resnici nikoli ni bilo zgodilo) in je prejel naslednji lakonski, a tudi žaljivi odgovor: »Vaše pesmi so vse ničvredne; samo ena je dobra — a ta je ukradena!« Nesrečni »avtor« se temu tonu, ki bi ga v živem življenju prav gotovo do kraja razburil, niti malo ni čudil a še manj, da bi se čutil užaljenega.
In še več: V sanjah se često dogaja, da nismo več trdno določena in poedna osebnost, temveč se malo ali nič ne ločimo cd dragih »soigralcev« v sanjskem prizoru. Pogosto igramo tudi njihove vloge in se spremenimo na ravnost vanje. Sanjajoči često ni samo tisti ki gra. temveč tudi tisti, ki gleda Neredko se dogaja, da je istočasno obtoženec m sedmk, zdravnik in boln'k, mrtvec m njegov žalujoči ostali. Kdo še ni imel takšnih sanj9 To so čudni razcepi osebnosti, ki jih ni lahko razložiti, a jih v resničnem življenju opazujemo po navadi le pri neki vrsti duševnih bolnikov. Nekdo na primer sanja, da gleda s svojega balkona v daljavo, kjer opazi svojo hčer v pogovoru z nekim moškim. Vzame daljnogled in pogleda: v svoje presenečenje spozna v tistem moškem sam sebe!
Jaz v sanjah in jaz podnevi
Takšni sanjski dogodljaji so mogoči nedvomno zato, ker se za naše duševno življenje v splošnem značilna enotnost v sanjah pogosto zrahlja. Vprašanje, ali smo za naše vedenje v sanjah moralno odgovorni, torej z nekim majhnimi omejitvami lahko zanikamo N:smo zato odgovorni, ker se naš sanjski jaz od našega stvarnega jaza bistveno razlikuje, nma več istih predstav in čustev, a tudi ne iste volje kaker preizkušeni, vsakdanji, meščanski jaz s svojimi nravstvenimi vrednotami.
S to ugotovitvijo lahko zavrnemo tudi pogosto trditev, da jc sanjsko življenje vir po; šebno globokih in redkih spoznav. S tem ni rečeno, da bi kakšen nov motiv, ki sc pojavi v sanjah, ne mogel koristiti veFkemu umetniku, znanstveniku ali filo-zofu. Slovita Tarti-nijeva »Vražja sonata« obdeluje na primer motiv. ki se jc umetniku porod 1 v sanjah. Lahko se tudi zgodi, da nam v neugnanem toku sanjskih predstav tu in tam vznikne kakšen davno pozabljeni spomin — na primer, da se spomnimo kraja, kjer nam leži davno pogrešan predmet: a tu in tam se utegne primeriti, da nam sanje iz podobnega vzroka dado rešitev kakšnega problema, ki smo ga dolgo nes li v sebi.
Nekoliko sekund v sanjah
Znanosti zadajajo sanje še celo vrsto drugih vprašanj. Eno med njimi je to, koliko časa trajajo sanje.
Odgovor ni povsem lahek. Nekateri izmed raziskovalcev menijo, da trajajo tudi zamotane sanje lc zelo kratek čas, sainc odlomek sekunde. Za primer navajajo radi nekega francoskega ps hologa. ki se je nenadno zbud'1. ko je zletel neki drog z njegove postelje nn tla, a ie v trenutku, ko se je prebujal, na hitro zasanjal Se cčlo zamotano krinvnalno zgcJbo iz francoske revolucije.
Drugi raziskovalci, ki imajo menda bolj prav, pa sodijo, da ni potek sanjskih dogodkov v splošnem nič dosti hitrejši kakor v navadnem življenju V nekaterih primerih so ugotovili, da so sanje trajale 8. 10 in ctlo 22 sekund, kar bi ne bilo tako pretkano kratko, kakor si običajno mislimo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da poedini sanjski prizori nikakor niso točno in skrbno izdelani, temveč da nam podajajo sanje samo glavne situac'je, prizore, k; bi jih vezale pa potlačijo. Stvar je približno podobna normalnemu filmskemu traku, iz katerega b; izrezali mnoge vmesn:h kesev: pri projekciji bi nam preostali film podaj! deja* nje seveda toliko hitreje.
Prav tako kočljivo je vprašanje, ali jc mogoče spanje brez vsakih sanj Odgovor je težaven zlasti zavoljo tega. ker vemo o na.š h sanjah 'e po zaslugi našega spomina; a ker tudi vemo. da se kmalu po prebuditvi sanj običajno ne spominjamo več, iz dejstva, da se jih ne spominjamo, ne smemo sklepati, da jih nismo imeli. V globokem spanju (to je pc navadi prvi dve uri. ko smo zaspali) nam kaže speč človek več?noma sicer popolnoma brezizrazen obraz, brez vsake mimike, m iz tega bi lahko sklepali, da tedaj ne sanja; toda popolnoma zanesljivo to sklepanje ni in tudi s čisto fiziološkmi metodami, na primer z raziskavo krvnega obtoka v možganih spečega človeka, te stvari ne moremo nedvoumno rešiti, tako da ostane to vprašanje za sedaj lahko še
odprto. Zanimivi pa ostanejo tu vsekako primeri poodinih ljudi, ki trdijo s svetim prepričanjem, da niso še nikoli sanjali. To je trdil na primer Lessing o sebi, a neki ugledni sodobni razskovalec navaja pritner dveh oseb. ki jima je sanjsko ž vljcnje take tuje. da si dajeta z vneto radmednostjo vedno znova razlagati po drugih ljudeh, kako je to. kadar se človeku sanja.
Jaz vplivam na svoje sanje
Včasih čujemo vprašanje, ali more človek vplivati na potek svojih sanj. Velika večina raziskovalcev daje na to vprašanje odločen negativen odgovor, in po tem, kar smo deslej povedali o sanjah, tudi ni drugega pričakovati.
Vendar pa jt nekoliko psihologov, ki ne stoje na tako odklonilnem stališču Eden rntd njimi trdi, da ima najmanj po enkrat na mesec »jasno sanjo«, o kateri v spanju dobro ve. da jo sama sanja m ki ji more dati tud; zaželeno smer. Drug psiholog pa izjavlja, da si je znal v času prve svetovne vojnt z avto-sugestijo pripeljati stalno prijetne sanje, ki jim je dajal celo lahno ironično barvo.
Vsekako bo treba tudi to vprašanje prepustiti bodočnosti. Vendar pa ne moie n;hče oporekati, da moremo tvorno vplivati na sorodnika navadnih sanj. na sanjarjenje v bede čem stanju, ki ga mnogi ljudje tako radi gojijo. pn čemer dobivajo oporo v raznih zunanjih okolu^nah. v enoličnem de'u (n pr. š;vanju guganju), samoti, mesečin-, daljni g'ashi itd Od pogrezanja v podobe preteklega dogajanja do zidanja »gradov v oblake« m »'oboke zatopitve v bodoče položaje, ki si jih goreče želimo, mamo tu vse mogoče vinesre stopnje.
II koncu še nekoliko besed o sanjah v duševnem razvoju človeštva.
Ob začetk h človeške kulture so zavzemale sanic nad vse važen položaj. Bistvene sestavine primit vnih svetovn:h naziranj se op rajo na sanjsko življenje. Spečemu čVneku so pripisovali na primer spost linost. da more obiskovati serodn kc in znance, ki žive oddaljeni od nje-
ga, po drugi strani pa tudi to, da more spre-
jemati obiske oddaljenih ljudi, zlasti tudi por kojnikov. Tako na primer že v Homerjevi Iliadi prikaže mrtvi Patroklos sanjajočemu Ahilu -n ga prosi naj bi pokopal njegovo truplo. L idje so nasvete, svarla in utehe, ki so jih d. h.vali v sanjah, sploh silno upoštevali (kakor jih praznovern; ljudje upoštevajo se dandanes), a posledica tega je bil nastanek pogosto povsem poklicnega razlaganja sanj, ki sega daleč v s-vo pradavnino. Stari Grki 60 smatrali mitičiuj,«: Prometeja. ki je človeštvu prinese! ogenj, za prvega početnika te stroke a prastare kulture v Babilcniji in Egiptu so razlaganje sanj razvile do visoke stopnje. Še danes krožijo med preprostim (a tudi manj preprost in) ijudstvom tako imenovane »kal-dejske« ah »egiptske« sanjske bukve, ki so gotovo prevzele marsikatero prastaro sanjsko taz-la^o
V dosti poznejšem času je imelo san;sko življenje zelo nerazveseljivo vlogo v zvezi s ča-rovniškimi procesi. Zdi se. da je premnoga ženska končala na grmadi zaradi sanjsk h der življajev. pri kater h so imele že v prejšnjem članku omenjene padalne in letalne sanje odločilno vlogo (»čarcvnišk: poleti na Klek« :d podobno)
Seveda temelji tudi »preroštvo«, tako pri primitivnih kakor pri bolj razvitih ljudstvih, v mnogočem na sanjskih predstavah. Se dane« sprejemajo avstra!ski čarovnik- svoia skrivnostna razodetja v sanjah, a tudi marsikateri evropski »med\i« od Svvedenborga dalje, si odpira na ta nač n bolj ali manj udobne »poglede v bodočnost«
Nesenfmentalna znanost ne da na to seveda n:č. Sanje nam posredujejo prav tako malo loterijske številke, kakor nas morevi malo po* učti o bližnjih požarh in železniških nesrečah. Kolikor pa nam prinašajo kak-no. včasih presenetljvo spoznanje, mu korenin prav gotovo ne smemo iskati v megiah neke bodočnosti, o katerih se nam sanja, temveč v somraku na pol pozabljene preteklosti: v kra-l ljestvu spomina!
S trebuhom za kruhom
Mnoge živali se ob nekih prilikah dvignejo na pot, včasih na velike razdalje. Najbolj znane so selitve ptičev, toda tudi druge živali se selijo. Nekatere se vračajo v svoj prvotni kraj. druge ostajajo tam. kamor so se preselile, zopet druge pa kar vzdržno potujejo. vedno naprej. Te ne najdejo novega bivališča. ampak na potu druga za drugo poginejo. Dasi nastajajo potovaeja, pa naj so redna ali priložnostna, često brez vidnega vzroka, je vendar vsaj za njihov postanek, morebiti v davni preteklosti bilo merodajno pomanjkanje hrane.
Če so načinu življenja naš h živali bile vzrok razmere ledene dobe v Evropi, kakor se navadno trdi. tedaj nam je umljivc, da so sc tiste čase morale živali umikati pred ledom proti jugu in da so se širile zopet proti severu, kadar je ledovje lezlo nazaj. To so b'le dolgotrajne, počasne premembe bivališč. Tcda tudi vsakoletna umikanja snegu in mrazu so v naših pokrajinah nemara nastala takrat. približno taka. kakor jih opazujemo še danes pri nekaterih živalih severa, ki na zimo pridejo k nam. To 60 gosi, razne race. potap-niki i. dr. Slično sc gamzi pozimi pomaknejo iz višav v n'žje gozdnate predele. Prvo bi imenovali horizontalno, drugo vertikalno po* tovanje. Ob sebi jc umevno, da jc tem premenam bivališča vzrck oskrba hrane, živali gredo s trebuhom za kruhom
Taka potovanja so prešla živalim v kri in meso. pndcdmala so se iz roda v rod in postala del njihovega ž vljenjskega ritma. Dane9 se ponavliajo kakor na primer plemenitev.
Izza ledene dtibe sc jc podnebje pri nas izpremenilo. živali pa sn obdržale za selitev svoje starodavne reke. Zato so potovanja v mnogih primerih nav:dczn« ncumljiva. saj ie n pr. hrane šc dovolj, živali pa le gredo drugam Stari, podedovani nagon se je pač zbudil in žival gre na pot. So pa še drugi vzroki. nc samo skrb za hrano, ki silijo živali v druge kraje. Tak vzrok je na prime skrb za potomstvo ali pa začasne neugodne vremenske prilike.
Tako bi mogli živali, ki potujejo, razdeliti v štiri skupine: prva bi obsegala tiste živali. pri katerih je še danes viden vzrok potovanj. namreč pomanjkanje hrane. Sem bi spadali tarpani. divji osli. sibirske veverice, nekatere stepske živali vroč:h krajev, nekatere povodne živali, kobilice, gosenice nekih prelccv. neke mravlje itd. — V drugo skupino bi štel' živali, ki se podajajo v druge kraje zaradi zaroda Tu ie omeniti zlasti ribe. ki gredo odlagat ikre iz velik h voda v majhne plitvine kakor loses. sulec. slanik al iz rek v morja kakor jegulja. Vse jegulje, koderkoli žive. odlagajo ikre v Sargoškem morju Atlantskega oceana, od koder se ne vrnejo več Spolno zrelim jeguljam namreč pokrnijc prebavila in se zato ne morejo več prehrinjati. — Tretjo skupino bi tvorile živali, ki se začasno umaknejo prehudi vročni ali preostremu mrazu, tudi pikajo-čim žuže'kam. Take živali so severni ielen. gamsi, nekateri ptiči, morski plankton, živalce vodne gladine, ki ob sončni pripeki potonejo g'oblje. in še več drugih — četrt' skupini končno bi dodeli zlasti ptiče se-
lilce in pa postrušnike. majhne glodalce severnih dežel.
O ptičih selilcih je znano da mnogi odhajajo cd nas. ko je tu še dosti hrane zanje in je tudi dan še dosti dolg. da bi mogii najti dovolj p:če. Vendar odhajaio: potovalni gon se je zbudil v n j h. zato odletc. da se vrnejo spomladi, ko hodo opozarjali spolni hormoni na čas gnezd i t ve
Manj znana kakor ptičja selitev so potovanja p o s tr u š n . k o v. Postrušniki (ruske pestruške) so mn-hni g!Hi'c' ;z - ■ iu voluha ric. V Severni Evropi žive v gUivnem štiri vrste: sibirski, gozdni, hribsk' in belcvrati po-stravnik. Sib'rski ali obski postru-nik jc dema od Belega morja preko severnega dela L'rala po vsej Sibir ji; gozdni ali norveški postruš-nik sega od Sibirije preko Belega morja na Norveško in Finsko; hribski pestrušivk je prebivalec zapadnih predelov teh pokrajin, belo-vratni pa bolj vzhodn h. Kakor pa segajo bivališča teh različnih vrst horizontalno drugo v drugo, tako strogo pa so ločena v vertikalni smeri. Sibiski postrušnik sc dr/i samo ni-žavja, step in tunder, gozda iglastega gozda, hribski pasu pritlikave breze in brine, ki rasteta nad čmim gozdom. be!ovratn:k pa prebiva še više, nad gozdom, v pasu mahov in lišajev. Ta jc tudi ed ni od postrušnikov. ki na zimo pobeli kakor naš planinski zajec, ke-pen in 6nežni jereb ali belka. Že to kaže. da postrusniki zime ne prespavajo. ampak ostanejo budni tudi pod snegom. Polet: rje jo plitko v zemlji, pozimi pa delajo steze pod snegom hraneč se z nizkimi rastlinami svojega bival šča.
Vsi ti postrusniki imajo čudno navado, da se v nekem času dvignejo v velikanskem številu na pot. Sbirski potuje skoraj vsako leto, ostale vrste pa le. kadar sc po ugodnih po" let jih jako razmnožijo. Krdela so včas h po kilometre doiga. toda izgleda, kaker bi vsaka živalca potovala zase. kajti niso Mmjeni v gnečo, marveč drug cd drugega oddaljeni po deset ali še več korakov. Takeg? potovanja v travi ali v drugem rastl nju često niti zapaziti ne hi bilo. da se ne oglašajo postruž-niki z žvižgom h bevskanjem in da jih ne spremljajo razne zveri in ujede. Smeri potovanj so različne: navadno drže s hr bov po najkrajši poti v dolino in v tej smeri potem naravnost naprej. Ne ustavi jih ne strmina, ne veda. Po poti poginjajo in končno jih ni več. Le o sib:rskcm postrušniku. ki ima svojo redno pot čez severni del Urala na zapad, menijo, da se jih nekaj vrne po isti poti domov. Ugotovili so nedvomno, da postrušnikov ne spravlja pomanjkanje hrane k izseli-tvi. Neki drugi, deslej neznani, morebiti podedovani gon jih 6pravlja na pogubno pot, pogubno za posamezne pcstrušn:kc. pa koristno za ravnovesje v prirodi.	S. B.
Nenavadna smrt pri ksf&aaju
25 letni vojni pohabljenec Mario Fran. zini iz Motteggiane nri Mantovi se je hotel okepati v Padu. Imel pa je nesrečo, da ;"e zašel v bližino peščene plasti. Voda ga ie zalila s peskom, tako da se je mož za-duš l preden so ga utegnili potegniti živega na suho.
Ant. Adamič:
20
Šola v predmestju
Ogledoval sem si čeljusti ter se prestrašil, črnih lukenj v mojem zobovju. Tudi mati mi je pogledala v usta in me vprašala, katera škrbina me boli. Pokazal sem ji s prstom Zmajala je z glavo, potem pa je rekla:
»Vsako jutro in vsak večer bi si moral iztrebiti ostanke jedi ter si zobe izprati s slano vodo. Ali kaj pomaga, ko govorim gluhim stenam ...« Vedno nas res niso mogli nadzorovati. ko nas je bilo vsako drug leto več. Govorili pa so ter nas učili prav.
Po toči zvoniti ne pomaga. — Ali so imeli zdravila zoper silno bolečino? Imeli so jih in še tresti. Najprej so prinesli navaden, potem pa gorilni špirit, ki sem ga na krpici prenašal na razjedeni. boleči zob. Ko sem si bil že vse meso okoli in okoli zoba ožgal. je res nekoliko odleglo. Spravili so me v posteljo, kjer je dobrotnik spanec premagal vse telesne tegobe. Drugi dan proti večeru se je nadloga penovila. Alkohol ni zalegel nič več. zato so mi dali razsekljan česen v cunjici, a v ušesa so mi zatlačili krpo, namočeno v vročem olju. Prav nič ni olajšalo in do zore sem stokal, javkal ter se premetaval po ležišču. Dragi dan je bil zob »dolg«, bolel ni skoraj nič, toda pod noč se je trpljenje ponovilo, podvojilo. Vse veselje do senčnega dne sem izgubil. Milo sem prosil mater, naj mi ali pomaga ali pa izpuli zob. Tedaj je Lenka s pletilko nastrgala iz očetove
pipe črnega izcedka ter ga namazala na vata »Glej, da ne pogoltneš, ker je strupeno«, me je opomnila sestra ter mi dala žlindro na zob. Pa ni nič zaleglo, le rignil sem, kajti želodec bi se mi bil skoraj obrnil. »Dajte nanj soli, da ga bo razgnalo«. je spet svetovala Lenka. Zob je ostal cel, jaz pa sem bruhnil iz sebe sline, saj kaj drugega sploh ni bilo v meni. Poskus Ii so s zadnjim pripomočkom — z vodo. Noge sem moral vtakniti v kadico s toplo vodo, v kateri so bili raztopili prgišče soli. Ponoči se je bolečina razlezla po vsej ubogi glavi. Moj dragi, toda ti bi zdaj moral videti moje lice! Zavoljo vsega hudega in menda tudi od* maž in obližev je po eni strani tako zateklo, da se mi je pobesilo kakor beraška malha. Da je bilo lice še bolj nakaženo, je zabreklina kakor s testom pokrila tudi oko. Prav nič me ni motilo, samo da je nehalo boleti. Umiti se nisem smel. kajti oteklina, ki jo zmočiš, ne splahne nikoli več, je dejala sestra. Oče je privzdignil naočnike. popoldne pa je prinesel iz lekarne belo, lahko kepo in moder papir. Pap:r smo namazali s to kredo (dejali smo. da je magnezija, v resnici pa je bila kafra), nakar smo ga vsega preluknjali. Pobeljeno stranico si moral potein tiščati na oteklo lice, ki je kmalu splahnelo. Bratu je nekoč splahnilo tudi brez te maže. »Že splahne, toda ne tako hitro«, je poučila Mrsira.
Življenje je brzelo. tcda ne brez nezgod. Zaleteli smo se na polje in kar v žito smo jo mahnili. Nabirali smo ržene režičke. ki poganjajo iz klasja in ki diše po medu. Pavle jih
je nc.s'1 v lekarne, kjer je dobil za polno vrečico nekaj seldov, ki smo si jih po bratovsko razdelili. Kmalu pa so nas zalotili kmetje: prav grdo so nas nagnali iz žita s pal:cami in kamenjem
B lo je kakor nareieno. da sem gleda! skozi okno ravno v času ko so fant či pod menoj na 'cesti zganjali burke pri vodovodni pipi, ki je b la namenjena samo žejnim ljudem Kei je bila naprava prav pod naš:mi okni. me je prevzela abotna misel, da pririče vprav meni in nikomur drugemu pravica do zaščite in nadzorovanja občinskega vodovoda. Vem. da so Siime hudob je in prav nalašč ker sem jih bi! dobrohotno posvaril, da ne smejo zapravljati vode. še bo'i br zgali z njo po cesti ter jo vprek razlivali. Mojim resn m. ponovnim opominom so se samo posmehovali.
»če ne bo takoi mir. pridem dol.«
»Kar pridi osliček! Koliko te pa je?«
»Bo< že videl, kadar pridem dol. da te počim po goflji.«
Splošen posmeh. Na piko sem vzel najboJj drznega 'n največjega razustneža, ki pa je bil večji od mene in o katerem smo vsi vedeli, da že kvarta in tudi krade. Domišljal sem si. da ga bom kot telovadec zmagal. In ker sem bil tudi užaljen v svojem ponosu in časti. hm. sem takoj terjal zadoščenje. O. da sem jaz nadutež že takrat vedel, da je domišljavost strahota vseh strahot, bi rajši ostal gori, za pečjo. Kazen mi ni bila odpuščena.
Z rokami v žepu sem na videz dokaj mirno stopil med drhal. Kakor samo po sebi umevno, je stopil iz nje tista barabica, ki je tudi tiščal
r+>e reki v žepu Zgrabil sem ga za vrat, toda se me je z udarcem po čelu takoj ctresel. Šel sem nadenj s stisnjeno pestjo in prav po načrtu Kadar sem ga zadel po licu. sem ga oplazil s tako silo, da so me pesti zaščemele; kadar pa me je barabica usekal, se mi je kar posvetilo pred cčmi. Gruča se je stnrla okoli naju in bodrili so zdaj mene, zdaj onega. Udarec za udarcem, sunek za sunkom, bum. zdaj lop. zdaj jaz%*daj on. Že sem kakor oslepljen udrihal tudi mimo nasprotnika, toda odnehal n sem Ne vem. kako bi se končal ta ljuti boks. da ni prišel sosed Muhvič z leskevko v roki. Najprej je priletelo po barabici, da je kar poskočil. Ko je v sveti jezi nameril tudi name, se je premislil in me ni udaril, ampak jc samo s prstom pokazal, da moram takoj domov, šel sem. tovariši pa so strmeli vame kakor v prikazen. Nekdo je vzkliknil:
»Joj. kakšen je! Glejte, s ključem ga je po ob-azu.«
Nisem razumel. Ker mi je lice gorelo, sem se prijel z roko za glavo, potem pa sem od-brzel v hišo. Le kaj me tako peče po obrazu ... S strahom v srcu sem stopil k ogledalu na predalniku, kjer sem ugledal — ah . .. Mati nas je pred ogledovanjem samega sebe vedno svarila. »Če se dlje gledaš v zrcalo, se ti v njem pokaže sam hudobec z rožički®, nas je svarila, da bi ne postali nečimumi. Ko sem se zdaj nagibal k ogledalu sem resnično uzrl ne sebe. nego tuj, čm in grd — joj, pošasten obraz z rožički .. . Pocukal sem se za nos. ali je ta razbiti obraz res moj ali ne. Revež, revež! Oči so se mi vročično svetile, vse okoli njih
pa so se sukali rdečemodri kolobarji. Na pod-očnih kosteh je vse polno rožičkov, nekateri so celo presekani.. Stoprav zdaj sem doumel eni pomilovalni vzklik! Lopov je mlatil po moji goli. ubogi glavi z železjem. a jaz. reva, sem si drob 1 malo. prazno pest ob njegovi ko grča trdi butici. Same jeze sem se prav bridko razjokal.
Rednika sta razsodila, da mi jih gre za »pre-tepavanje sredi ceste« deset na zadnjo plat Marogast obraz in rogovje me je obvarovalo pred hujšim. Po debro poudarjenih besedah, »da si boš zapomnil«, je oče odnesel šibo v kot.
Mati mi je prinesla nož. da sem si poklada! mrzlo klino na roge. in pa še vode s krpo za obkladke, ki so mi lajšali bolečine na čelu. Še deset dni so me kazile grde zelenkaste buške. in prav toliko dni sem kuhal jezo nad sovražnikom. dokler ga spet nisem srečal. Ko pa se je zdaj kar pognal za menoj, mi je pred nasilni-kom popolnoma upadel pogum. Poslej sem se mu umikal prav ca kraj ceste.
Tudi se mi hudo stori, kadar se zmislim neke precej podobne, velike bitke, ki je bila zopet nov ključ do spoznanja, kaj je pravo prijateljstvo in požrtvovalnost. Da, že zgodaj sem okusil bridko resnico, da spoznaš pravega prijatelja samo v nesreči in stiski. In se neki drug nauk sem si zapomnil, namreč ta, da ae nikdar in nikoli ne puli za drugega, brigaj ae samo zase. To se s;cer ne sklada s krščansko moralo, najbolj pametno pa je le.
££JL5JL
Za mi v spartn
Navodila COM-a za športna društva, športnike in občinstvo
Za mik CONI-a ot tv! j v:
G. r. posebne • sčins sedanjih časov v T glede vsi-i športnih prireditev do n- j jega naslednja navodila:
a)	za vežoanja in treninge za zaprtimi vrati na sportnin prostorih ni potrebno posebno pooblastilo, toda ustanova ali aru-štvo. ki upravlja ali ima v upravi športno napravo, je odgovorno za notranji red in mora po svojih funkcionarjih skrheti, da ne nride do incidentov, ki bi utegnili motiti javni red;
b)	za javne in občinstvu dostopne športne prireditve mora prireditelj najmanj štiri dnj pred dnevom prireditve poslati zaupniku CONI-a prepis razpisa z odobritvijo pristojne zveze ali športnega komisarja. Obenem mora tudi zaupniku CONI-a predioziti prošnjo v treh izvodih, naslovljeno na Kr. Rvesturo, za dovoljenj? prireditve. V prošnji morajo biti natančno navedeni kraj, dan in ura prireditve;
c)	navodila pod točko b) veljajo tudi za neoiicielna tekmovanja, kakor na primer za prijateljske nogometne tekme, društvene nastope itd.;
d)	tudi za športne prireditve za zaprtimi vrati veljajo navodila kakor pod točko b);
e)	prireditelji športnih prireditev morajo paziti, da noben nepoklicani ne stopi na tekmovalni teren, ter v naprej določiti posebne prostore za občinstvo. Kazen tega morajo skrbeti z vsemi sredstvi, da noben incident ne bi motil rednega poteka tekmovanja ;
f)	vedenje občinstva mora biti dostojno in disciplinirano, ker bodo v nasprotnem primeru pristojne oblasti uvedle primerne ukrepe.
Prireditelji športnih prireditev so dolžni podpirati oblasti pri ohranjevanju javnega reda, kolikor se to nanaša na disciplino gledalcev in atletov na športnih tekmah.
Drsbiz po svetli
Mimo kratke vesti, ki nam jo je poslal v objavo tukajšnji zaupnik CONI-a, ki vabi domače športne ustanove in društva na obnovo športnega delovanja, pri nas doma še ni bilo nič novega v športu. Seveda pa zaradi tega ni nič manj živahno drugod po svetu, kjer športniki vseh vrst še zmerom ujamejo tu in tam priložnost, da se uveljavijo v svojem svetu. Fa še prav na kratko bomo morali povedati vse- če bomo hotel: zabeležiti vsaj glavne dogodke zadnjih nekaj dni.
Po stari tradiciji in morda celo nezaslu-ženo se ustavimo najprej pri nogometaših! Italijanski so še na počitnicah, nemški pa odigravajo svoja srečanja za Tschammer-jev pokal vmes pa poskrbijo še za kakšen nastop, ki potegne. Tako so zadnjo nedeljo Dunajčani oali v koš moštvo iz Berlina z
2	: l" pred 60.000 domačimi gledalci. Dunajski Rapid se je prišel pokazat v Maribor, kjer je prvi dan naklestil domače železničarje s 7 : 1. nato pa še Rapidovce s
3	: 0. Na istem turnirju so nastopili tudi Beljačani, ki so najprej remizirali z Rapi-dom (3 : 3), dan pozneje pa Ko (4 : 3) zmagali nad železničarji. Nogo: letaši iz Trbovelj so v istih dnev^ spravili uve krepki zmagi; eno v Gradcu proti Sportklubu s 4 : 2; naslednjo pa. še važnejšo in izdatnejšo, proti železničarjem iz Miirzzuschla-ga s 4 : 1. če pojde tako dalje, bodo res Trboveljčani vstopili v štajerski okrožni razred!
*
Prav za prav pa je bilo po tekališčih še vse bolj živahno kakor na nogometnih travnikih, čeprav še nismo videli podatkov o nedavnih mednarodnih mitingih v Baslu in Stockholmu. kjer so gostovali Madžari in Danci (če so?), je tudi brez teh marsikaj drobnega za objavo.
Pred vsemi moramo tukaj dati prednost velikemu Švedu Gundarju Haeggu. o katerem pravi kratka informacija tole; Haegg je še enkrat startal na eno miljo v New Torku in zmagal brez težav s časom 4:06.9. Takoj nato se je vkrcal za povratek v domovino, kjer se bo spoprijel s svojim nevarnim — in morda že prenevarnim — rojakom Arnecm Anderssonom. Mc ia bomo torej še letos slišali kaj presenetljivega o teh zvezdnikih evropske atletike.
Ko smo že pri velikih mojstrih, omenimo še onega starega in tudi svetovnega rekorderja Francoza Julssa Ladoumeguea, ki se je nedavno — zdaj je seveda star že 36 let — spet prikazal na teren. V Parizu je tekel na 1500 m- kjer pa ni bil prvi, pač pa častni drugi z zadoščenjem, da je prišel pod 4 minute (3:57.4). Kdo bi mu prisod1! t~kšen čas po vsem tem, kar je doživel kot poklicni tekač?
Zdaj pa še nekaj številk, ki so najbolj zgovorne za poznavalca te panoge! Nov naiboljši evropski izid sezone so javili iz Helsinkov; 800 m Liljequist (švedska) 1:49.9. — 200 desetobojcev je starta lo v švicarskem Luzemu za naslov državnega prvaka. Brez lanskega mojstra Aneta je bil najboljši Nussbaumer pa še dva druga sta zbrala nad 6000 točk. — Odlične znamke so na svojem najvažnejšem tekmovanju postavi-.li Madžari. Evo nekaterih za primer: 800 m Maroszy 1:53.5, 200 metrov Pelcoszy 21.9. 10.000 m Szilagyi 31:19.4, v daljino Vermes 7.25. kopje Var-
szegy 66.65, kladivo Nemeth 49.46 itd.
*
Seveda je v tej letni dobi tudi plavalna sezona še zmerom na višku in sploh kakor nalašč za dosego najboljših izidov vsega
Emilio Salgari:	51
KRALJICA KARIBOV
Na eni njegovih debelih vej sta zagledala nekakšen oder, kakih šest čevljev širok in osem čevijev dolg, spretno spleten iz dračja. Presledki v njem so bili zadelani z mahom in suhim listjem. Pod drevesom so ležali ostanki gnilih rib in smrdeli kakor kuga. Carmaux je zavihal nos.
»Glej, samec se pravkar vrača z lova!« je vzkliknil črnec.
Velikanski ptič je priletel in v čedalje ožjih krogih zaplaval okrog drevesa.
Bil je velik orel z mogočnimi kremplji. Po hrbtu je bil črn, glava in rep pa sta bila bela.
V kljunu je držal še živo ribo, Id se je obupno zvijala in branila.
»Kakšna ostudna žival!« je menil Car-maux.
»In jako nevarna! Ti ribji orli se človeka ne boje; brez strahu ga napadejo, če tako nanese!«
»Prav nič me ne miče, Moko, da bi se z njim seznanil!«
»Počakajva, da spet odleti! Ali ne vidiš debelih, kavnatorjavih jajčnih lupin v gnezdu? To pomeni, da sta mladiča že izva-ljena!«
Orel je še nekaj časa plaval nad drevjem, potem pa se je spustil na gnezdo.
črnec, ki je pazno vlekel na uho, je zdaj začul hripavo vpitje m^cHh orličev: samec jima je bil prepustil plen
»Solezejva na drevo!" ■■
leta. Tcda letos je to pravilo manj splošno
kakor sicer, ker so mnogi plavalci zarad'-znanih težav navezani sami nase ali pa sploh ne morejo dc- vode. Vsekakor je res, da nikjer r.e mirujejo!
Poglejmo, na primer, med Francoze, ki jih komaj poznamo in še manj slišimo o njih. Svoje prvenstvo so imeli v Toulcusu in niti niso tako borni z glavnimi izidi. Takele čase so dosegli posamezni zmagovalci: na 100 200 in 400 m prosto n~ki Hatot 1:01.9, 2:23.8 in 5:14 4. na 100 m hrbtno Blanc 1:16.5, na 200 m prsno Gibel 2:57.5, na 1500 m presto Le Mervan 22:31.9 itd. In tudi pri dekletih so nekatera kar dobra, n. pr. na 100 m prosto 1:13.2. na 100 m hrbtno 1:38.8- na 200 m prsno 3:22.4 itd. Vedeti pa je treba, da gre izključno za nove moči!
še vse drugačen kos kakor francoski Hatot pa je hrvatski Miloslavič, ki je na nedavnem "izb rnem tekmovanju za srečanje s Slovaki zasedel kar pet prvih mest z naslednjimi izidi: n? 100 m presto 1:01.4, na 200 m nrosto 2:21.4. na 400 m presto 5:13 na 100 m prsno 1:22.9 in na 100 m hrbtno 1:15.6. Redek pojav, ki obeta še marsikaj, če vreme ne bo prehudo.
Malo in zelo redko je govora 0 plavalcih v Švici, sai ta dežela nudi največ zimskim športnikom in plarincem. tcda s svojo priznano žilavostjo si tamkaj tudi sportn'ki v vodi utiralo pot za ostalimi narod: Na dobro obiskanih prvenstvenih tekmah so imeli najboljšega udeleženca v sprinterju Brunu Taiard, ki ie preplaval 100 m prosto v času 1:06.6.
Madžarska plavalka Ilcna Novak- to je prav ista, ki ie lani prejela toliko zavida-no nagrado za najboljšega športnika Madžarske, pa so zaradi tega pozneje zlobni jeziki očitali pristra.nost razsodišču, ie letos še enkrat pokazala svoje vePke sposobnosti in osvojila kar tri državre prvenstvene naslove. Zmagala je na 100 m prosto (1:13.2) 100 m hrbtno (1:21.4) in 400 m prosto (5:59.6) Škoda, da ie letos mednarodna arena skoraj čisto zapita!
l1-k. 3e. t m jjtbs*
KRIŽANKA
Vodoravno; 2. domača ptica, 6. egiptsko božanstvo. 8. kazalni zaimek, znak za prvino, 9. oče, 11. panj. 12. ja-pn-?! igra, 13. prislov, 14. zemlja, kepa, ia> onska dolžinska mera, 18. števnik. 19. mednarodna kratica na pismih, kadar ne vemo nočem pe—be navesti naslova ozir. nagovora. 22 lisp, 23. štor, klada. 24. spodbujalni vzklik.
Navpično: l. slovenski pesnik. 3. pritok Save, 4. turški dostojanstvenik. _ 5. svetopisemska dežela, 7. glej tu!, 8. črnilo, prha, 10. početnik slovenskega slovstva 15. grška črka, 16. pritrdilnica. 20 močan vzvok, 21. pikajoča žuželka.
Rešitev križanke od 29, avgusta
Vodoravno: 1. kosa. 5. Ti(tan), 7. silak, 10 ah, 12. ar, 13. fakulteta. 16. ol 17. at(mcsfera), 18. nas, 20. le, 21. to, 22. oh, 23. li, 24. ul, rob, 27. ne, 29. se. 30. pav, SI. o3. tara. 36. cel. 37 La(ntan), 40. sla čar.
Navpično: 2. Os(mii), 3. Si(licij) 4. Al(uminij), 5. t, k. 6. Rafael. 8 astma 9. vrata. 11. ha, 12. ata, 14. kol, 15. ul, 18 po. 19. sol, 21. Tibet, 23. ios. 24. uš.
25	čevljar, 27. na, 28. Pecos. 30. pa. 32. ne.
34. Al, 35. Ra(dij), 38. uš. 39 tč.
*
Rešitev križanke od 31. avgusta
Vodoravno: 1 Vraz 2 holm, 7 rž. 8. lo. 9. ta. 10 Re, 12. sad. 13 mah. 14 oko. 15 kov, 17 nje. 20 ni. 21. i. a. 23 on. 25. do
26	sora. 27 Asarn
\T a v p i č n o : 1 vrt. 2. rž 3. zgodovina. 4 harmonika. 5 1 1. (letošnjega leta). 6 mož. 0 ta. 11 e. a. 16 on. 18 ia. 19. rog-22 dom. 24 no. 25 da.
•'?s»ttfe !ej jv*ta sposoSmcst
že v 50 letih minulega stoletja je baron Reichenbach kot prvi ugotovil- da ie najbolj zdravo spanje takrat, kadai teži čio-vek z glavo obrnjen proti severu tei ima noge obrmene proti jugu. Najneugodnejše pa je za spečega človeka, če ima glavo obrnjeno proti zapadu Baron Reichenbach je objavil svoje izsledke šele potem, ko je tc metodo preizkusil na ljudeh v vseh mogočih starostnih dobah in na osebah mo. tkega in ženskega spola. Njegove trditve izhajajo s stališča, da obstoji neka zveza med človeškim in zemskim magnetizmom.
»če se bova obotavljala, ne bo o najini lepi ribi ne duha ne sluha več!«
Orel se je znova vzdigni! v zrak in še nekajkrat obkrožil drevo, nato pa odletel proti morju.
Flibustirja sta se skokoma oprijela spodnjih vej in por agala drug drugemu više m više, dokler msta prišla do gnezda. Dno gnezda je bilo tako močno spleteno, da je držalo celo človeka, ter polno perja in ribjih ostankov.
Tu sta sedela dva, že dokaj velika or-liča. Med ostanki sta ležali, razen ribe, ki jo je bil pravkar prinesel samec, še dve veliki ribi ladjevodki.
Ko sta orliča zagledala črnca, sta se pogumno zagnala proti njemu. Kričala sta in mu skušala izkljuvati oči. Moko pa se ni zmenil za to, ampak je hitro podal ribe Carmauxu.
»Hitro dol! Stara dva bi naju utegnila presenetiti!«
že je hotel pobi* mladiča, ko je opazil nad gnezdom veliko senco in začul besen krik.
Ozrl se je kvišku in videl, kako leti proti njemu orel, še večji in močnejši od prvega. Bila je samica, ki je prej najbrže stra-žila v kaki drevesni krošnji, med tem ko je bil samec na lovu.
»Prijatelj,« je zaklical in izdrl nož, »pustiva ribe in rešiva se!«
Orlica se je zdaj zaletela v drevo in skušala prodreti skozi vejevje, da bi padla po flibustirjih, ki sta se jadrno spuščala nizdol. Toda dolge perutnice so ji bile na poti. Kričala je. šopirila perje in sekala z rumenim, zakrivljenim kljunom okrog sebe. Carmaux in Moko sta z nožema slepo
Drobne zanimivosti
Statistika inženjerjev v Rumuniji. Po
statističnih podatkih je v Rumuniji upravičenih izvrševati inženjerske posle 9648 ljudi. Med njimi je 1128 inozemcev.
Prepoved izdajanja časopisnih koledarjev na Madžarskem. Ministrski predsednik je izdal odredbo, po kateri je vsem časopisom prepovedano izdajati koledarje.
Napredovanja turških oficirjev. Ob priliki obletnice bitke pri Afion-Karaahisaru je državni predsednik Izmet Inonii podpisal odlok o napredovanju 5000 častnikov.
Umetno izdelovanje kofeina. Iz Lyona poroča časopis »Effort«. da se je francoskim znanstvenikom posrečilo umetno pridobivati kofein. Odkritje je velikega pomena in bo dobrodošlo zlasti v zdravstvenem pogledu.
Zdravniška spričevala za ženine in neveste v Franciji. Po novih določbah se smejo na Francoskem poročiti samo ljudje, ki imajo v ta namen izdano zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti starejše kakor mesec dnt.
19.137 srednješolcev je na Slovaškem. Iz listov povzemamo, da je bilo na 47 slovaških gimnazijah s 533* razredi preteklo leto vpisanih 19.137 učencev. Največja slovaška gimnazija je škofijska gimnazija v Trnovem s 1134 učenci.
Nemški konzulat v Monaku. Pred dnevi je začel spet poslovati uemški konzulat v kneževini Monaku. Vodstvo ie poverjeno generalnemu konzul.: dr. Hellethalu. Zadnje nemško zastopstvo v kneževini Monaku je bilo ukinjeno leta 1906.
Prva šola za re? sviloprejk v Bolgariji. Kmetijsko ministrstvo bo letošnjo jesen otvorilo prvo praktično šole za rejo sviloprejk v Vrači.
šolski pouk na Slovaškem se bo pričel na vseh šolah namesto 1. septembra šele 1. oktobra.
Regulacija Strume. Nemški listi poročajo- da je bilo za regulacijo Strume določenih okoli 2 milijardi levov, 'ti bedo porabljeni v desetih letih. Spodnji tek reke teče skozi rodovitne kraje, posebno v okolici mesta Seresa. Zaradi naplavin pa se je struga reke močno dvignila, s čimer postaja nevarnost poplav vedno večja Veliki predeli ob reki so zamočvirjeni in neuporabni za kmetijstvo. Najprej bodo regulirali spodnji tok Strume z napravo posebnih rokavov, kar bo pripomoglo k izsu-šitvi zamočvirjenih krajev.
Zatemnjevanje v Švici, švicarski zvezni svet je nedavno razpravljal o predlogu markšistčn'h poslancev glede ukinjenja za-temnjevanja. Sklenjeno je bilo, da so vzroki. ki so dovedli do odločitve o zatemnje-vanju ostali isti kakor so bili novembra 1940 in da bo zato ostalo zatemnjevanje še naprej v veijavi.
Inserati v »Jutru« Imajo veiik uspeh!
Pol stoletja zahodne Lpbljane
Ko bi bilo dano staremu rodu. ki ie živel pred polstolctjem. stopiti v naš čas n naco Ljubljano, bi ne mogel več spoznat- nekda-njega mesta. Kes se nekatere starejše ulice in skoraj ves starejši okraj ni skoraj n'č spremenil. a kar je stare Liubljane. je v tako spremenjenem okviru teT tako izgubljena v novejših okrajih, da ni več. kar je bila Novejši razvoj mesta je precej dobro znan. vendar meščani v splošnem ne poznajo zgodovine nastanka posamezn h novejših okrajev, zlasti ne mlajši. Marsikdo ne ve. da je Cesta Viktorja Emanuela III šele 50 let stara ter da se je še le pred polstoletjen- začela razvijati zahodna Ljubljana, to se pravi četrt ob Tivoliju med Cesto Viktorja F.manucla III. n železnico To cesto so tedaj imenovali po Tržaški cesti, kot njen podaljšek V razliko od stare ceste so jo imenovali »nova Tržaška cesta«
Pred polstolctjem ie zelena površina segala še skoraj do Selenburgove ulice. Tako je bilo operno gledališče sezidano skoraj na samem Veliko zemljišče, ki je zdaj eden najlepših delov Ljubljane, je bilo še neparcelirano. O parceliranju zemljišča ter o razvoju tega mestnega dela je pisal naš list pred 50 leti. 27. avgusta 1893:
niz nove Ljubljane. Bela naša Ljubljana se lepo razvija. Narodni mestni in njega olepševalni odsek storila sta mnogo za razvoj in ©lepšanje našega mesta: otvoril se je vodovod, položil in razširil mestni tlak. zgradile šole itd., regulirale že obstoječe in otvorile nove ulice; v zadnjem času pa nastaja ob preloženi Tržaški cesti tako rekoč nov, del mesta Kakor znano, sklen i je občinski svet Ljubljanski v svoji seji dne 11. aprila ti. parcelirat' mestni svet, ležpč mej preloženo Tržaško cesto .n
Zahvala
Vsem, ki ste našo nepozabno mamo, staro mamo, sestro, taščo in svakinjo. gospo
MARIJO MILOST
roj. STEGU
spremili na njem zadnji poti, ji poklonili cvetje in na katerikoli način počastili njen spomin — nam pa izrazili sočustvovanje — naša prisrčna zahvala.
Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, dne 3. septembra t. 1. ob 7. uri v župnijski cerkvi sv. Frančiška v šiški.
Ljubljana, Misslitz, 1. IX. 1943. žalujoča SINOVA in sorodniki

Vsem, ki ste ga poznali, javljamo tužno vest, da je v Villa del Nevoso Dreminul gospod
JOSIP BRINSEK
TRGOVEC IN POSESTNIK
Dragega pokojnika smo položili k večnemu počitku dne 31. avgusta na domačem pokopališču.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 6. septembra 1943 ob 9. uri.
Villa del Nevoso, LJubljana, dne 1. septembra 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
m. .

ZAHVALA
Ob pretežki izgubi našega preljubega soproga in tateka, gospoda
HINKA L E 3 A N
se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje, ga v iuko velikem številu pokropili, se ga spominjail v molitvi, darovalcem krasnega cvetja, nosilcem vencev, gg. pevcem ter vsem, ki so ga od blizu in daleč spremili do njegovega poslednjega doma.
Nadalje se iskreno zahvaljujemo č. duhovščini in gg. bogoslovcem Naša iskrena zahvala ge. Joži Kunstel za vso njeno skrb za časa pokojnikove bolezni, za njeno veliko ljubezen, ko je stala z nami dc poslednjega diha našega preljubega Zateka cb njegovi postelji, za kritje vseh stroškov, ter za ves njen trud, ki ga je imela, da je olepšala njegovo poslednjo pot in nam lajšala našo pretežko bol.
Ge. Sikyta, ki nam je z materinsko ljubeznijo ves čas neutrudno pomagala, prisrčna hvala
Enako hvala g. županu g. Hrenu, g. Koščaku za lepe poslovilne besede, nameščencem ter delavstvu tvrdke Jos. Kunstel
Lepo se zahvaljujemo g. dr. Rakovcu za trud, da bi nam ohranil predrago življenje in č. sestram v Leonišču.
Vsem in vsakomur še enkrat naša iskrena zahval? in Bog plačaj.
GLOBOKO ŽALUJOČI LEBANOVI
udrihala po nji. Hotela sta ji prebosti prsi ali odsekati kreljut.
Ko je ptica videla, da jima od spredaj ne pride do živega, je zletela okrog drevesa in res našla med vejami mesto, ki ji ie omogočalo vdor. Zdaj se je oprijela debla.
Z udarcem kljuna je raztrgala Car-mauxu jopič, in za las je manjkalo, da ni s perutjo zbila črnca na tla.
»Zgrabi jo!« je kriknil Carmaux. ki se je bil skril za vejo.
Trdno naslonjen na deblo, je črnec z levico zgrabil besno žival za kreljut in ji z desnicc porinil nož v prsi. Hotel je ponoviti ta zabodljaj, toda orlica se je sunkoma iztrgala njegovemu prijemu in zletela kvišku, h gnezdu. Kri ji je kapljala skozi luknje med dračjem in curljala po deblu.
»Beživa!« je zaklical Moko. »Samec bi se utegnil vrniti!«
Flibustirja sta zlezla na tla, ne da bi ju ovirala orlica, ki je na vse grlo kričala in klicala tovariša.
Pobrala sta ribe, ki so jima bile padle z drevesa, ter pobegnila v notranjščino gozda, kjer sta se skrila v gostem grmovju. Carmaux si je obrisal potno čelo.
»Prekleti živali! Nikoli si ne bi bil mislil, da bosta morala dva taka, kakor sva midva, pobegniti pred njima. A zdaj ie dovolj, vrniva se v taborišče!«
»Da; prej pa morava še na breg, da nabe-reva kaj mehkužcev!«
Komaj sta bila zunaj gošče, je črnec obstal in si zadovoljno pomel roke.
»Prijatelj, evo nama sadja!«
»Ni mogoče!« je odvrnil Carmaux. »Ti imaš pa res orlovske oči! Če bi hodila še nekaj časa, bi menda našel celo kolače!«
Ob kraju smrekovega gozda so rasli magnolijam podobni grmi, ki so njih veje nosile škrlatnordeče, črnikasto obrobljene cvete. V osrčju teh cvetov, nalikujočih velikim skledicam, si videl šope kumanca-stih sadov. Te rastline so na vlažnih tleti južne Floride kaj pogostne, in njih okusni sadovi so Indijancem priljubljena jed.
Flibustirja sta obesila torbo na grm ter io napolnila s temi kumaricami. Nato sta žaou stila gozd in krenila vzdolz obale.
Carmaux si je hotel utolažiti žejo. Zeljno je sesal sočnati sad, ki se mu pa ni zdel kdo ve kako okusen.
Morje se je bilo polagoma uneslo. Le kdaj pa kdaj je še kak val šume udaril ob breg, da je brizgnila pena tja do gozdnega pa-robka.
Med valovjem si videl razbitine, ki so prihajale na vrh in spet izginjale, ostanki ponosne fregate, ki jo je bil vojvoda pognal v zrak, krpe jader, ladijski okovi, deli branikov in iamborni koši. Toda sodov in zabojev ni bilo.
»Sama nekoristna šara,« je zaničljivo dejal Carmaux, ki je pazil na vsak kos posebej. * Ne bi rekel, ko bi bil med vsem tem vsaj sodeč nasoljenega mesa ali prepečenca!«
»Pojdiva, prijatelj!« je menil črnec. »Tamle na skali vidim našega kapitana in St:llerja, ki gotovo že težko čakata zajtrka!«
Le nekaj sto korakov je bilo še do tabora ko sta mahoma opazila, da se pesek pred njima giblje in napenja in da leze izpod njega grozotna žival.
Carmaux se je od strahu zvrnil po tleh, in črnec je ravno še utegnil odskočitL
tirom južne železnice, c. kr tobačno tovarn® n Lattermanovim drevoredom ter ga onim. ki žele graditi. nrodati za stavbišča Dotični razdelitven: načrt je že izgotovljcn in je razgmen na ogled v mestnem stavbinskem uradu. Parceli ran in naprodaj je svet mej novo Tržaško cesto in železnico, podaljšano Nunsko ulico in Lattermanovim drevoredam; svet ležeč južno od podaljšane Nunske ulice, kupila je — kakor čujemo — kranjska stavbinska družba. Omenjeni mestni svet razdeljen je na 20 delov, kjer bode lahko stalo isto- toliko vil s prostornimi vrti po cotage-sistemu Ulice so št in projektirane na tem svetu, in s:cer do južne železnice podaljšana Nunska ulica, dc železn ee podaljšana ulica na južni strani deželnega muzeja in do železnice podaljšana Knaflova ulica; paralelno z novo Tržaško cesto pa jc projektirana ulica od vrta gosp.Korzike do tira južne železnice in cb tiru do sedanjega prehoda čez južno železnico v Lattermanovem drevoredu Oni del našega lepega drevoreda, ki vodi od Vrtače do prehoda čez južno železnico, moral bode seveda past;. Zato pa ostane prostor mej novo Tržaško cesto in železnico na severni strani Lattermanovega drevoreda rezerviran za nasade in se bode torej »Narodni dom«, ki bode stal z glavno fronto ob iztočn: strani nove Tržaške ceste, tem impozantneje prezentoval. Novi veliki kanal na Vrtači funkcionira prav izvrstno, tako da letos v onem kraji tud: cb najhujšem deževji ni bilo poplave. Za epa stavbišča, ki jih mesto sedaj v tem delu stavlja na razpolaganje, oglasili so se do sedaj štirje kupci. Na voglu nove Tržaške ceste in podaljšane Nunske ulice začel bo, kakor se nam javlja, gospod Benedikt graditi že letos svojo vilo. Je li bode tudi od ostalih kupcev že letos kateri začel graditi, še ni znano. Konečno se nam še javlja, da se bedo po sklepu mestnega magistrata pr: hišah, katere namerava gospa pl. Zhubrova graditi od novi Tržaški cesti, vender-le morali napraviti po tri metre široki predvrti. Z ozirom na tamošnjo okolico odobravamo i opoinotna ta sklep mestnega magistra ta«
Zdravljenje
z ultrazvoki
človeško uho je ustvarjeno samo za sprejemanje zvočnih valov z določenim številom tresljajev. Valovi, ki človeškemu ušesu niso več dostopni in ki presegajo 15.000 tresljajev v sekundi se imenujejo ultra zvoki. Z njimi delajo učenjaki že dolgo akustične in biološke poskuse. Ugotovljeno je bilo, da so pri obsevanju z ultrazvočnimi valovi deli tkiva izpostavljeni silno naglemu ritmu drgetanja. V tem primeru nastane pravcata masaža celic in izmenjava snovi med njimi se znatno poveča.
Mnoge bolezni pa izvirajo prav iz pojemajoče izmenjave snovi med celicami. Poleg tega se pa izpreminja obsevana ultra zvočna energija v čioveškem tkivu v toploto in končno se je izkazalo, da lahko spravimo skozi kožo s pomočjo ultra zv-">ka mnogo več zdravil kakor sicer. Nemški zdLravniki so na bolniluh že sistematično preizkusili razne učinke ultrazvokov. Posebno ugoden je bil učinek pri zdiavljenju nevralgičnih obolenj in pri išiasu. V mnogih primerih, ko druge met/»de zdravljenja niso nič pomagale, so bile take bolezni iz-lečene v 8 do 14 dneh. Tudi sklepna vnetja so zdravniki uspešno zdravili s pomočjo zvokov. Postopek je nov, raziskovanj- se še nadaljujejo in terapija z ultra zvoki se bo gotovo še izpopolnila in razvila.
Hipnotizirana sova
Tudi živali lahko hipnotiziramo. To velja predvsem za ptice. Posebno zanimive primere so ugotovili pri hipnotiziranju sove. To hipnozo imenujemo tudi »akine-so«. Ce se približamo kletki, v kateri je sova, potem se sova postavi v položaj, ki bi ga mogli označiti za obrambnega. Iz-proži noge z razklenjenimi kremplji proti opazovalcu. TcKia če delj časa upiramo vanjo svoj pogled, se razmeroma naglo poraja pri sovi nekaka omamljenost. Ta pojav je raziskoval zlasti dr. Gerhard Warn-ke, ki zatrjuje, da lahko vzamemo sovo iz kletke, pa ji ne bo prišlo niti na misel, da bi odletela. V tem stanju položimo lahko sovo na hrbet, na trebuh ali pa na obe strani. Lahko jo celo vržemo do pol metra v zrak. Ostane toga. ko mrtva. Oči so priprte, toda sova navzlic temu pozorno opazuje vse, kar se dogaja v njeni okolici. O tem se prepričamo, če se približamo s prstom njeni glavi. V tem hipu se pregibi je. ko da bi nas hotela ugrizniti. To stanje lahko traja pri sovi ^več ur. Iz omamljenosti se drami zelo počasi.
Zob — pečatnik
V srednjem veku so številni odličniki uporabljali svoj zob kočnjak kot pečatnik. Dali so si ga izdreti in obložiti z zlatom ali srebrom. V Franciji je ostalo precej zgodovinskih listin, v katerih jf? zabeleženo, da so »zasečatene z zobom koo-
SKROMNO
»Zato sem te pretepel, ker te ljubtm,« je rekel oče svojemu sinu.
«Vem,« je odgovoril sin, »toda toliko Iju-! bežni nisem zaslužil.«
29. POGLAVJE V floridskih gozdovih
Prebivalci mehiške obale so dali tej pošasti ime »morski vrag«, ki je med florid-skimi naselniki še danes ta dan v rabi. žival je bila velika riba, spadajoča v vrsto glavonožcev, ploščata kakor skat, dolga in široka kakor ladijsko jadro, zelo težka in in odurne vnanjosti. Njena koža je bila pokrita z močnimi bodikami, na glavi je imela roge kakor bik, in dolgi, kakor pravijo, tudi strupen rep je bil zašiljen kakor sulična ost.
Te, dandanes že redke bodikarice leže navadno skrite v pesku in imajo žrelo zmerom odprto, da lahko takoj pogoltnejo vse, kar se jim približa.	.
Dasi je Carmauxu ob nenadnem poj avl je-nju te grdobe kri zaledenela v žilah, je Imel vendar toliko prisotnosti duha, da se je urno zavalil izpred odprtega žrela. Pri tem je padel črncu baš pod noge.
A tisti mah je prište pomoč, črni gusar in Stiller sta zaradi Carmauxovega prestrašenega vzkrika pritekla gledat, kaj je, prvi z bodalom v roki, med tem ko je drugi vih-til svoj nož.
Stiller je pograbil velik kamen in ga vrgel proti živali, da bi jo pognal v beg. Ko so jo jeli tudi ostali trije kamenjati, se je počasi umaknila.
Srdito je migala z rogovi, otepala z repom in metala blato na zasledovalce. Nazadnje se ji je posrečilo, da je dosegla morje. Pogreznila se je vanj in pustila na površini krvav kolobar.
»Spravite se k svojemu očetu Belcebubu!« je Carmaux kriknil za njo. »Malo je manjkalo, pa bi mi bila pokvarila t^k!«