Blindirana vrata jim niso delala težav V poletnem centru v Bazovici vse v znamenju igre Prebežnika v Gorico v hotel in po azil
sledi nam na
Primorski
dnevnik
SandorTence
Stojan Spetič je v včerajšnjem Primorskem dnevniku izčrpno predstavil lik Palmira Togliattija ob 50-letnici smrti. Jaz sem dan prej skušal bolj skromno predstaviti bralcem Alcideja De Gasperija, ki se je poslovil deset let prej od svojega velikega političnega na-sprotnika.Togliatti in De Gasperi sta bili najbolj markantni osebnosti v povojni Italiji, v ta krog bi uvrstil še Enrica Berlin-guerja, Alda Mora in Sandra Pertinija. Druga imena mi trenutno ne pridejo na misel. Zgodovina je stvar zgodovinarjev, zgodovinski spomin pa stvar vseh nas. Medtem ko je zgodovina stroka, je zgodovinski spomin stvar kolektivne zavesti.
Ko sem prebiral Spetičev spominski zapis nisem mogel mimo polemike, ki je v Demokratski stranki spremljala obletnico smrti De Gasperija in To-gliattija. Medtem ko so mnogi vidni voditelji DS prvega skoraj kovali v zvezde, je stranka na drugega, razen nekaterih izjem, praktično pozabila. Padel je tudi predlog (meni se zdi neverjeten), da bi festival časnika Unita, ki žal umira na obroke, poimenovali po pokojnem voditelju Krščanske demokracije. Če bi to naredili, bi se De Gasperi najbrž obrnil v grobu.
Demokratska stranka se je, kot vemo, rodila kot novost in zato vsaj na papirju brez zgodovinskih pogojevanj, kar ne pomeni brez zgodovine. Če želimo biti natančni, bi v zgodovinsko dediščino DS ob komunistu Togliattiju sodil Aldo Moro, zastopnik leve frakcije Krščanske demokracije, in ne De Gasperi. Slednji je bil eden od ustanoviteljev italijanske Ljudske stranke in dosleden an-tifašist, hkrati tudi dosleden protikomunist, kar Moro nikoli ni bil. A vse to je stvar tolmačenj in dnevne politike.
Demokratska stranka, kot sicer vse politične stranke, bi morala ob teh obletnicah izpostaviti moralno držo Togliattija in De Gasperija ne glede na njuno politično-ideološko pripadnost. Nobeden od njiju ni umrl bogat, oba sta vse življenje verjela v politiko z veliko začetnico in nista bila vpletena v afere in korupcije. Togliattija in njegovo KPI je finančno vzdrževala Moskva, De Gasperiju in KD pa je zelo pomagal Washington. Takšni so bili takrat - v dobrem in slabem - časi v Italiji, ki jih ni mogoče kar tako pomesti pod preprogo.
št. 195 (21.128) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SOBOTA, 23. AVGUSTA 2014
^^ tuiitkerju @primorskiD
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 , , i i t, uuuuu ,
kijev / moskva / bruselj - Po enem tednu čakanja
Ruski konvoj s humanitarno pomočjo prečkal mejo Ostra reakcija Kijeva in EU
goriška brda
Arheološko odkritje v cerkvi svetega Lenarta
BRUSELJ / MOSKVA / KIJEV -Prvi ruski tovornjaki s humanitarno pomočjo za prebivalce vzhoda Ukrajine so prečkali rusko-ukrajinsko mejo, potem ko so več kot teden dni na ruski strani čakali na dovoljenje ukrajinskih oblasti za prestop meje. Kijev, EU in zveza Nato so se odzvali ogorčeno in odločitev Moskve označili za invazijo in kršitev ukrajinske meje.Tovornjaki so po odločitvi Moskve prečkali mejni prehod Doneck-Izvarino. Rusko zunanje ministrstvo je pred tem sporočilo, da se je naveličalo čakanja na dovoljenje Kijeva in Mednarodnega Rdečega križa za vstop konvoja v državo, zato se je odločilo ukrepati.
Po navedbah ministrstva je Mednarodni odbor Rdečega križa izrazil pripravljenost spremljati konvoj in deliti pomoč.
Na 9. strani
zgoniška občina - Po četrtkovem nočnem vrtincu
Zgonik celi rane
ZGONIK - Popravilo strehe šolskega poslopja in ureditev razstaviš-čnega prostora za pripravo bližnjega 10. koncerta za mir sta prvi nalogi, ki si ju je po četrtkovem silovitem nočnem vrtincu zadala zgoniška občinska uprava. Gasilci bodo v prihodnjih dneh posredovali poročilo z oceno nastale škode, ki ga bo občina priložila zahtevi za pridobitev sredstev zaradi naravne ujme. Medtem so prostovoljci civilne zaščite nadaljevali z odstranjevanjem vejevja in čiščenjem.
Na 4. strani
manjšina
Kdo bo vodil paritetni odbor za Slovence?
TRST - Ministrica za deželna vprašanja Maria Carmela Lan-zetta naj bi v drugi polovici septembra ali v prvih dneh oktobra sklicala umestitveno sejo novega paritetnega odbora za slovensko manjšino. V Rimu računajo, da bo ob tej priložnosti prišla v Trst ministrica Lanzetta, podobno kot je leta 2007 (drugi paritetni odbor) naredila takratna ministrica Linda Lanzillotta. V slovenski manjšini še ni bilo slišati uradnih predlogov o imenu novega predsednika ali predsednice paritetnega odbora.
Na 3. strani
GORIŠKA BRDA - Arheologi so ob prenovi oltarja v poznobaročni cerkvi svetega Lenarta v Dolnjem Cerovem v Goriških Brdih naleteli na pomembne ostaline v tlaku pod oltarjem, ki dokazujejo poseljenost tega območja veliko bolj zgodaj, kot so doslej domnevali. Izvirajo namreč iz obdobja romanike med 12. in 15. stoletjem. Glavni oltar v cerkvi svetega Lenarta se je že leta nagibal, zato je Župnijski urad Cerovo novogoriško enoto ZVKDS zaprosil za kulturnovarstve-ne pogoje za sanacijo oltarja. V predhodnih arheoloških raziskavah so bili odkriti arhitekturni ostanki starejše romanske cerkve in pokopališče.
Na 11. strani
Vojak v Litiji ustrelil policista v glavo
Na 2. strani
SKGZ, SSO in NSKS pisali Cerarju
Na 3. strani
Tržaška delegacija gre v Srebrenico
Na 4. strani
Na prazniku DS o mladih in delu
Na 5. strani
V Števerjanu ukradel avto, v Pevmi pa nož
Na 10. strani
gorica - Začasna selitev iz varnostnih razlogov
Del stavbe zavoda Cankar bo zasedla italijanska šola
GORICA - V prihodnjem šolskem letu bo slovenski višješolski center v Puccini-jevi ulici v Gorici gostil tudi dijake državnega zavoda Galilei-Fermi-Pacassi. Po varnostnem preverjanju, ki ga je v minulih mesecih opravila goriška pokrajina, se je namreč italijanski zavod kar čez noč znašel s 25 neuporabnimi učilnicami in laboratoriji, zato je njegovo vodstvo skupaj s pokrajinsko upravo začelo iskati alternativno rešitev. Ravnatelj De Fornasari je naposled sprejel pomoč, ki mu jo je ponudilo ravnateljstvo slovenskih višjih srednjih šol: nekaj razredov bodo preselili v stavbo zavoda Cankar, kjer bodo razpolagali s štirimi učilnicami.
Na 10. strani
9771124666007
2
Sobota, 23. avgusta 2014
ALPE-JADRAN
/
poslovanje
Luka Koper v prvih šestih mesecih letos
slovenija - Ministrski resorji že razdeljeni?
Potencialne partnerice čaka
močno povečala dobiček še piljenje koalicijskega sporazuma
KOPER - Skupina Luka Koper je v prvem polletju ustvarila 14,48 milijona evrov čistega dobička, kar je 86 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček iz poslovanja pa se je v primerjalnem obdobju zvišal za 69 odstotkov na 18,33 milijona evrov, je razvidno iz nerevidiranega poročila, ki ga je družba objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Na doseženi dobiček iz poslovanja prvega polletja leta so vplivali višji poslovni prihodki, medtem ko poslovni odhodki ostajajo na ravni doseženih v prvem polletju leta 2013. Družba Luka Koper pa je v enaki primerjavi čisti dobiček zvišala za 87 odstotkov na 13,61 milijona evrov.
V prvem polletju je ladijski pretovor skupine Luka Koper dosegel 9,3 milijona ton, kar presega načrtovani ladijski pretovor za dva odstotka ter dosežen ladijski pretovor prvega polletja preteklega leta za štiri odstotke. Ladijski pretovor se je povečal na vseh blagovnih skupinah, razen na sipkih in razsutih tovorih.
Poslovni prihodki prvega polletja so znašali 80 milijonov evrov in so presegli načrtovane poslovne prihodke za šest odstotkov ter poslovne prihodke prvega polletja leta 2013 za devet odstotkov. Poslovni prihodki pri kontejnerjih so bili v prvem polletju višji za 29 odstotkov, število pretovorjenih TEU pa se je povečalo za 13 odstotkov. Povečanje poslovnih prihodkov izhaja iz povečanja pretovora polnih kontejnerjev ter povečanja prihodkov iz naslova skladiščenja.
SLOVENIJA TA TEDEN
Bilo jih je pet; ostale so tri
Darja Kocbek
LJUBLJANA - Potencialne partnerice SMC, DeSUS in SD čakajo nova usklajevanja, zlasti piljenje podrobnosti koalicijskega sporazuma po poglavjih. O ključnih vsebinah so usklajeni, razdeljeni naj bi bili tudi resorji, a dogovora ne razkrivajo. Pred nadaljevanjem usklajevanj prihodnji teden vse tri najverjetnejše koalicijske stranke poudarjajo, da je datum parafiranja koalicijskega sporazuma le formalnost in ni toliko pomemben, kot je pomembna dokončna vsebinska in kadrovska uskladitev.
Uradno sicer ostaja odprta zlasti kadrovska razdelitev, a vodja poslanske skupine SMC Simona Ku-stec Lipicer je včeraj potrdila, da »vsekakor že obstaja nek razrez in dogovor v zvezi z resorji«, a več od tega še ne želi razkrivati.
Število ministrov je načeloma že dokončno; po napovedih kandidata za mandatarja Mira Cerarja naj bi jih bilo 15, pri čemer bi DeSUS pripadli štirje, SD pa trije resorji. Kateri stranki bi pripadel kateri resor, pa ni povsem jasno. Glede na dosedanje uradne izjave predstavnikov SMC, DeSUS in SD gre sklepati, da dokončnega dogovora vendarle še ni. Čeprav je špekulacij o kadrovski zasedbi veliko, je več razprave o tem pričakovati prav tako v prihodnjem tednu.
Znano je, da SMC prevzema ministrstvo za finance, v kandidaturo za ta položaj je že privolil ekonomist Dušan Mramor. Uradnih informacij o ostalih resorjih, ki bi pripadli največji parlamentarni stranki, ni, se je pa med drugim kot kandidatko za ministrico za zdravje omenjalo Milojko Kolar. »O tem nič ne vem, prvič slišim,« se je odzvala Kustec Lipicerjeva.
V DeSUS si še vedno želijo pet resorjev. Na vprašanje, ali bodo vendarle zadovoljni tudi s štirimi, vodja poslancev DeSUS Franc Jurša odgovarja, da pogajanja še potekajo in da verjetno še nekaj časa bodo. Prvak DeSUS Karl Erjavec je nedavno zatrdil, da bosta zunanje ministrstvo, ki ga trenutno
V novi vladi, ki jo bo po vsej verjetnosti vodil Miro Cerar (ta teden je od predsednika države dobil mandat za sestavo vlade), katerega stranka (SMC) je na julijskih predčasnih parlamentarnih volitvah prepričljivo zmagala, bodo, kot kaže, tri stranke. Poleg SMC bosta to še upokojenska stranka DeSUS in socialni demokrati, kar pomeni, da bo tudi nova vlada levosredinska. Cerar se je o vstopu v vladno koalicijo pogajal še z desnosredinsko krščansko-demo-kratsko Novo Slovenijo, katere vodstvo pa se je prejšnji teden sodelovanju v vladi odpovedalo.
Od Cerarjeve stranke pa je to sredo košarico dobila stranka premierke odhajajoče levosredinske vlade Zavezništvo Alenke Bratušek, ker je »povzročila neko politično nestabilnost s tem, ko je privedla do nenadnega in nepričakovanega razpada vlade«. Poleg tega je bil za SMC sporen tudi postopek, po katerem je odhajajoča vlada določila kandidate za evropskega komisarja, med katerimi je bila tudi premierka Bra-tuškova sama, je odločitev pojasnil mandatar Cerar.
Koalicijska pogajanja njegova stranka tako nadaljuje samo še z De-SUS-om in socialnimi demokrati. Slednji, ki so v odhajajoči levosredinski vladi druga največja stranka, bodo v Ce-rarjevi vladi, če bo ta imenovana, s šestimi poslanci v državnem zboru najmanjša koalicijska stranka. Cerarjeva stranka ima 36 poslancev, DeSUS pa 10. Vse tri stranke imajo skupaj 52 poslancev, za izvolitev mandatarja in vlade mora glasovati najmanj 46 od 90 poslancev državnega zbora.
Izvršni odbor stranke DeSUS, ki je bila v vseh levosredinskih in desno-sredinskih vladah v zadnjih letih, se je že odločil svetu stranke predlagati
vstop v koalicijo. Predsednik stranke Karl Erjavec pravi, da so zadovoljni z izkupičkom pogajanj in predlogom koalicijskega sporazuma, saj jim je uspelo vnesti vanj tako rekoč vse vsebinske zahteve. Ker je ta stranka znana po izsiljevanjih, to še ne pomeni, da Erjavec ne bo prinesel na mizo novih vsebinskih zahtev. Zdaj bo očitno najprej poskušal doseči, da bo DeSUS imel v novi vladi pet ministrov, saj mu Ce-rarjeva stranka ponuja štiri. Erjavec si neuradno želi nadaljevati delo kot minister za zunanje zadeve.
Tudi predsedstvo socialnih demokratov je v četrtek ugotovilo, da je večina članov zadovoljna z izkupičkom dosedanjih koalicijskih pogajanj in je zato naklonjena vstopu v vlado. Nekateri vidni člani pa bi vendarle raje videli, da bi stranka bila v opoziciji, a za zdaj tega ne razlagajo na glas. Očitno čakajo, da bodo prihodnji teden o vstopu stranke v vladno koalicijo odločili člani stranke, dokončno odločitev pa bo sprejela konferenca socialnih demokratov 3. septembra.
Predsedujoči socialnih demokratov Dejan Zidan je povedal, da bodo v nadaljevanju koalicijskih pogajanj izrecno zahtevali le en resor, to je ministrstvo za delo in socialne zadeve. Ta re-sor socialni demokrati po Zidanovih besedah zahtevajo zato, ker gre za značilen resor, ki omogoča varovanje in razvoj socialne države. V novi vladi jim Ce-rar ponuja tri ministrstva. Zidan, ki se je pred dnevi omenjal kot kandidat za gospodarskega ministra, naj bi si sedaj želel nadaljevati delo na položaju ministra za kmetijstvo.
Koliko ministrstev bo imela Ce-rarjeva vlada, če bo imenovana, se bodo kandidatke za vstop v koalicijo še pogajale. Za zdaj je predvidenih 15 mini-
strstev, od tega naj bi jih osem vodila največja vladna stranka.
Je pa že znan prvi uradni kandidat za ministra. To je profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Dušan Mramor, ki je Miru Cerarju v četrtek dal soglasje za kandidaturo za ministra za finance. Mramor je ta položaj že zasedal v levo-sredinski vladi od leta 2002 do 2004. V SMC so prepričani, da bo Dušan Mra-mor s svojo ekipo in v sodelovanju z ostalimi ministri v novi vladi pomembno prispeval k uravnoteženju javnih financ in postopnem dvigu kakovosti življenja v Sloveniji. Mramor sicer posredno že več let sodeluje z levosredinsko politiko, saj je bil član strateškega sveta za gospodarstvo pri nekdanjem predsedniku le-vosredinske vlade Janezu Drnovšku, nekdanjem predsedniku države Danilu Turku in pri predsednici odhajajoče le-vosredinske vlade Alenki Bratušek.
Dušan Mramor je pred kratkim v pogovoru za tednik Mladina dejal, da je Slovenija v primežu zadolžitve. Da se bo tega primeža rešila, bo trajalo nekaj časa in do takrat ne gre pričakovati stabilne gospodarske rasti, recimo v višini 4 odstotkov, kakršno je Slovenija imela do leta 2005. Iz obdobja Mra-morjevega ministrovanja v letih od 2002 do 2004 je najbolj znan dvig davčne stopnje za najvišji dohodninski razred na 50 odstotkov in uvedba visoke obdavčitve kapitala.
Prva naloga novega finančnega ministra bo zmanjševanje proračunskega primanjkljaja, ki je tudi ena od glavnih zahtev Bruslja. Najnovejši podatki ministrstva za finance namreč kažejo, da je ta v prvih sedmih mesecih letos dosegel 918,6 milijona evrov, kar je več kot 90 odstotkov primanjkljaja, ki ga je odhajajoča vlada predvidela za celo letošnje leto.
Vodja poslancev SMC Simona Kucler Lipicer
vodi sam, ter urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi Gorazd Zmavc iz vrst DeSUS, tudi tokrat pripadla tej stranki. Tudi pri SD sta znana dva resorja, ki bosta v njihovih rokah. Vztrajali so pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga v tem mandatu vodi Anja Kopač Mrak iz vrst SD, in ga tudi dobili. Predsedujoči SD Dejan Zidan pa bo zelo verjetno ostal minister za kmetijstvo.
Najnovejša različica osnutka koalicijskega sporazuma je v javnost prišla v četrtek. Precej prahu je dvignilo to, da je iz besedila izpadla celotna točka o preiskavi bančne luknje. A potencialni partnerji so včeraj pojasnili, da gre za tehnično napako, ki jo bodo popravili. V SMC zagotavljajo, da omenjena točka zanesljivo ostaja v koalicijskem sporazumu.
DZ bo o izvolitvi Cerarja za mandatarja odločal v ponedeljek, izredna seja se bo začela ob 10. uri, je včeraj sklenil kolegij predsednika DZ. Presenečenj glede podpore ne bi smelo biti.
PISMA UREDNIŠTVU
Ko pobuda postane tradicija
Pred več kot dvajsetemi leti se je začelo med prijatelji. Ti prineseš pršut, ti vino, ženske bodo pripravile kaj sladkega in tako se bomo po procesiji ob pomenku "pogostili" z domačimi dobrotami, pa še zapeli bomo- Tako so se prijatelji pogovarjali pri Martinčavih in začelo se je, kar je z leti preraslo v lepo navado domačinov, ki so se po procesiji spontano spustili proti domačiji, kjer so bila vedno odprta vrata in si vedno dobil kozarec domačega in še kaj; poleg tega pa si se lahko prijateljsko pogovoril z gostoljubnim Janezom in sinovi. Leta so minevala, druščina se je z leta v leto večala, treba je bilo dodati nekaj miz, speči domačega kruha, sladkarij, kuhanega pršuta in še kaj. Vse je nastajalo prostovoljno, prijateljksko, levji delež je seveda pripadal domačim. Ko so se pojavili tudi godbeniki, ki so spremljali procesijo, je pristopil župnik,domači salezijanec in umetnik Godnič pa nepozabni msg. Virgolin, ki je med fašizmom skrbel, da se je naš jezik ohranjal vsaj v cerkvi, saj se je sam, furlan, navadil slovenščine. Med gosti smo občasno zabeležili tudi takratne župane, no-vomašnike, ki so običajno na povabilo domačega župnika gospoda Breclja, vodili slovesno mašo in procesijo vaškega zaveznika. Celo goriški nadškof se je med pastoralnim obiskom odzval povabilu in se pridružil domačinom.
Vsa zadeva se je tako rtazširi-la in pred leti je domači jusarski odbor priskočil na pomoč in nato prevzel režijo v svoje roke. Prostor snidenja pa je ostal pri Martinče-vih, ki so radovoljno odstopili svoj prijeten prostor do lanskega leta, ko se je. zaradi nerazpoloženja poškodovanega enega izmed Martin-čevih, prostor premestil v Babčevo domačijo.
litija - Kriminal
Prijeli moškega, ki je policista ustrelil v glavo
LJUBLJANA - Policisti so prijeli moškega, ki je včeraj popoldne v Litiji v glavo ustrelil policista. Očitno je tudi storilec ranjen, saj so na Policijski upravi Ljubljana v sporočilu zapisali, da so ga z rešilnim vozilom prepeljali v zdravniško oskrbo.
Dogodek se je zgodil ob 16.37 pri Cestnem podjetju Litija. Med kontrolo prometa je policist ustavil rdeči volkswagen polo. Voznik avtomobila pa je policista ustrelil v glavo. V UKC Ljubljana podrobnosti o zdravstvenem stanju ranjenega policista zaradi varovanja osebnih podatkov ne posredujejo, na Policijski upravi Ljubljana pa so sporočili, da je policist v življenjski nevarnosti.
Po poročanju spletnega Dela naj bi policist osebni avto ustavil zaradi ropa v Mostah 18. avgusta. Kot je še poročalo spletno Delo, naj bi se voznik sam prijavil policiji, ko je prispel domov. Šlo naj bi za 26-letnika iz kraja Gabrovka v okolici Litije. Storilec je ranjen, njegov avto pa prere-šetan. Nanj naj bi namreč streljala patrulja, ki je prišla na kraj dogodka.
Po prvih informacijah je storilec tudi aktiven pripadnik Slovenske vojske, je pojasnil pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije GPU Branko Japelj. Policija preverja možnost, da je povezan z nedavnim ropom v Mostah, a o storilčevem motivu Japelj še ne more govoriti.

Letos so tradicionalno "zaku-sko" prenesli na župnjiski vrt ob Cerkvi, saj je pobuda postala uradni del "Praznik sv.Roka - Okusi tradicije.
Zdi se nam pravilno in pošteno, da se kot domačini zahvalimo Martinčevim za vsa leta žrtvovanja in za iskreno gostoljubnost ter ne nazadnje kot začetnikom pobude, ki je postala tradicija.
Eden izmed večletnih koristnikov-domačinov (naslov v uredništvu)
Dve piki na i
Turščina pozna črko i brez pike. Mene pa večkrat ima, da bi pike dodajal. Recimo v naslednjih dveh primerih:
1.	V zvezi z De Gasperijevim (ne)nacionalizmom. Še vedno mi brni v ušesih stavek iz njegovega govora, ki so ga v času »bitke za Trst« prenašali po radiu: »Kaj bo Jugoslovanom morje, ko pa ne znajo plavati?«. Za mnogo manj veljaš danes za rasista.
2.	V zvezi s prosekarjem: na strani 168 petega dela Pridig Janeza Svetokriškega, Ljubljana 1707. leta, piše: »si pusti eno majoliko slat-kiga prosekarja pernesti«. Ob mili domnevi, da so v neglobaliziranih časih izpred tristo let, pili, če so ga le pridelali, domače vino, mnogokrat poimenovano kar po kraju pridelave, je mogoč en sam sklep.
Najlepša hvala za objavo
Drago Bajc
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sobota, 23. avgusta 2014
3
slovenska manjšina - Organ je sestavljen, manjka še umestitev
Kdo bo predsedoval novemu paritetnemu odboru za Slovence?
Prvo sejo mora sklicali ministrica za deželna vprašanja Maria C. Lanzetta
TRST - Ministrica za deželna vprašanja Maria Carmela Lanzetta naj bi v drugi polovici septembra ali v prvih dneh oktobra sklicala umestitveno sejo novega paritetnega odbora za slovensko manjšino. Pogojnik je obvezen, saj gre za neuradno novico, ki naj bi jo na ministrstvu potrdili v prihodnjih dneh. V Rimu računajo, da bo ob tej priložnosti prišla v Trst ministrica Lan-zetta, podobno kot je leta 2007 (drugi paritetni odbor) naredila takratna ministrica Linda Lanzillotta.
Velika previdnost slovenskih politikov
V	političnih krogih slovenske manjšine se neuradno govori in šušlja o predsedniških kandidaturah, prava pogajanja pa še pridejo. V zvezi z imeni vlada še velika previdnost. Poslanka Tamara Blažina je v intervjuju za naš dnevnik dejala, da je po njenem kar nekaj članic in članov odbora, ki imajo rekvizite za predsedniško funkcijo. Osebno se ji sicer ne zdi primerno, da bi to vlogo opravljal, kdor je strankarsko močno izpostavljen.
Novi paritetni odbor sestavljajo: Ksenija Dobrila, Domenico Morelli, Elisabetta Pian in Maurizo Pessato (rimska vlada), Fabrizio Dorbolo, Marco Jarc in Stefano Ukmar (zbor slovenskih upraviteljev), Jole Namor, Livio Se-molič, Peter Močnik, Damijan Terpin, Patrizia Vascotto in Franco Miccoli (deželni odbor) ter Aron Coeancig, Giuseppe Marinig, Mario Minetto, Sabrina Morena, Fulvio Tamaro, Julijan Čavdek ter Nives Cossutta, ki jih je izvolil deželni svet.
Race, Berlusconi in podpora leve sredine
Predsednik prvega paritetnega odbora je bil tržaški odvetnik Rado Race, ki ga je imenovala vlada Silvia Berlus-conija, vseskozi pa so ga podpirali odborniki iz vrst leve sredine, ki je bila tedaj v Rimu v opoziciji. Na volitvah za predsednika je Race (12 glasov) januarja 2002 premagal Alexa Pintarja (7 glasov), ki so ga podprli člani iz vrst desnice. Razlika med desno sredino in Ligo na eni in levo sredino na drugi strani je bila v odboru zelo izrazita. Iz desne sredine je izhajal podpredsednik Maurizio Lenarduzzi, Danilo Slokar (Severna liga) pa je s svojo prisotnostjo na sejah večkrat omogočil sklepčnost odbora, ki ga je desnica sistemsko bojkotirala.
Berlusconijeva vlada (minister za dežele Enrico La Loggia) je na pritisk tržaške desnice vseskozi politično nagajala paritetnemu odboru. Racetu je v izjemno težkih političnih razmerah vseeno uspelo postaviti temelje za seznam občin, kjer velja zaščitni zakon. Pri tem je predsednik, kot rečeno, užival podporo leve sredine, ki je leta 2003 z Ric-cardom Illyjem »osvojila« Deželo FJK.
Dvoboj Brezigar-Jevnikar, Napolitano in Prodi
V	drugem sklicu paritetnega odbora je bil aprila leta 2007 za predsednika izvoljen novinar Bojan Brezigar, za podpredsednika pa Livio Furlan, župan Ronk. V primerjavi z Racetom je Brezi-gar nastopil funkcijo v popolnoma spremenjenih političnih razmerah. Na Kvi-rinalu je bil že Giorgio Napolitano, v Pa-
dežela
Dohodki 2012 funkcionarjev in upraviteljev
TRST - Uradni vestnik Dežele Furlanije-Julijske krajine je v včerajšnji številki objavil letne dohodke deželnih funkcionarjev, odbornikov in svetnikov za leto 2012. Vsi podatki so na voljo na spletni strani FJK www.regio-ne.fvg.it. Iz objave izhaja, da sta slovenska deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec bruto prijavila 130.922 evrov oziroma 114.360 evrov, medtem ko je Stefano Ukmar pred dvema letoma kot uslužbenec AcegasAPS prijavil davkariji 48.004 evrov dohodkov. Od tega je Ukmar (bil je tržaški občinski svetnik) Demokratski stranki namenil 1.200 evrov, medtem ko je Kocijančič svoji deželni skupini SKP-Evropska levica namenil 29.000 evrov.
Smrtna nesreča
Rado Race (2002-2007)
lači Chigi pa Slovencem naklonjeni Romano Prodi. Brezigar je bil izvoljen z 11 glasovi (levica in SKGZ), šest članov odbora (SSk in SSO) pa je podprla Iva Jevnikarja, dve glasovnici sta bili neveljavni.
Brezigarjevemu odboru je uspela odobritev seznama 32 uradno priznanih dvojezičnih občin, ki ga je z odlokom uzakonil predsednik Napolitano. To kar ni uspelo Racetu je v zelo različnih političnih okoliščinah uspelo Brezigarju, ki je užival široko podporo odbora. Nesoglasja med Slovenci, ki so prišla do izraza pri izvolitvi predsednika, so romala v predal, tako da se je Brezigar soočal le z osamljenim nasprotovanjem desnice. Posebno Adriana Ritosse, čigar kritične pripombe na delo odbora niso nikoli presegle meje dobrega okusa. Odbora ni nadlegovala desna sredina, ki je na volitvah 2008 z Renzom Tondom prevzela vodenje Dežele FJK.
Bojan Brezigar (2007-2012)
Paritetni odbor je v času Brezi-garjevega predsedovanja, poleg seznama občin, odobril tudi »vsebinsko ogrodje« zaščitnega zakona. Izpeljal je začetno fazo postopka uveljavljanja t.i. vidne dvo-jezičnosti, politično gledano pa je vzpostavil normalne odnose z Rimom, deželnimi oblastmi (odbornik Roberto Molinaro) in krajevnimi upravami. Tudi tistimi, ki jih še danes vodi desna sredina, začenši z Gorico in Čedadom. Bre-zigar je odstopil zaradi novih zadolžitev v takratni slovenski vladi.
Jole Namor, Benečija in deželna desna sredina
Brezigarja je aprila leta 2012 nasledila odgovorna urednica časnika Novi Matajur Jole Namor, sicer vidna predstavnica SKGZ iz videmske pokrajine. Prejela je 13 glasov, dve glasovnici sta bi-
Jole Namor (2012-2014)
li beli, Ritossa pa se je vzdržal pred glasovanjem.
Predsednica je po izvolitvi dejala, da bo odbor pod njenim vodstvom nadaljeval po poti, ki jo je začrtal Brezigar. To pomeni ohranitev dobrih odnosov z lokalnimi upravami in deželno vlado, kjer je sogovornik paritetnega odbora postal odbornik Elio De Anna. Slednji je bil do odbora zelo korekten, kar velja tudi za predsednika Dežele Tonda.
Jole Namor, ki se ne poteguje za drugi predsedniški mandat, je veliko energije namenila dvojezičnemu šolstvu v Benečiji, posebno načrtu, da bi dvojezično izobraževanje razširili na Terske doline. Paritetni odbor se je v zadnjih dveh letih precej ukvarjal tudi z uveljavljanjem vidne dvojezičnosti v poslovanju servisnih in storitvenih ustanov. Te ukrepe je v svoj odlok strnila predsednica Dežele Debora Serracchiani.
Sandor Tence
pri Codroipu
VIDEM - V trčenju nissana qashqaija in tovornjaka s prikolico na uvozu na most čez Tilment na Tabeljski cesti pri Codroipu je včeraj zgodaj popoldne umrla 53-letna Rossana Guagno iz San Vita na Tilmentu, njen 20-letni sin David Di Giglio pa je bil zelo hudo poškodovan. Odpeljali so ga v videmsko bolnišnico, kjer ga zdravijo na intenzivnem oddelku.
Avtomobil je v smeri proti Pordenonu vozila Guagnova, ko ji je nasproti pripeljal tovornjak. Vzroki nesreče še niso znani. Trčenje je bilo izredno silovito, tako da je od qashqaija ostal samo še kup skrotovičene pločevine. Nesreča se je zgodila pred turistično kmetijo Lo spuntino di Campagna, pred očmi številnih obiskovalcev, ki so se tam ustavili na kosilu.
slovenija - Ministrstvo in nova vlada
Štoka, Olip in Pavšič pisali mandatarju Cerarju

TRST - Narodni svet koroških Slovencev in Svet slovenskih organizacij sta z zaskrbljenostjo sprejela vest iz medijev, da nova kolicijska pogodba predvideva odpravo ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu in da bi pristojni urad priključili ministrstvu za zunanje zadeve. »Samostojno ministrstvo pomeni ob pogledu na skupni jezikovni ter kulturni prostor vseh Slovencev, ki živimo v matici, v zamejstvu in po svetu, ustrezno upoštevanje zgodovinskih danosti ter spoštovanje zelo široko zasnovanega delovanja Slovencev zunaj mej RS na vseh področjih,« sta v pismu vladnemu mandatarju Miru Cerarju zapisala predsednika Nanti Olip in Drago Štoka.
NSKS in SSO pozivata, da se ne odpravi tako obsežnega in zahtevnega samostojnega ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se ne priključi tega ministrstvu za zunanje zadeve. To bi bilo po prepričanju NSKS in SSO napačno znamenje, ki ga daje Slovenija vsem državam, v katerih živimo Slovenci v zamejstvu in po svetu. NSKS in SSO pričakujeta, da se ohrani samostojno ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu in da se njegove pristojnosti ter pooblastila še podkrepijo.
Tudi predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič je Ce-rarju posredoval pričakovanja slovenske narodne skupnosti v Italiji. »Prepričan
sem, da viden uspeh vašega gibanja na nedavnih parlamentarnih volitvah predstavlja trdno jamstvo tudi za nadaljnje politične poteze izvršne oblasti in njene sestave. Iz okvirnih programskih izhodišč izhaja, da boste nadaljevali s prizadevanji za Slovence, ki živimo zunaj meja matične države. To cenimo in se vam zaradi tega zahvaljujemo. Z vami delimo mnenje, da sodi med prioritetne izbire vprašanje in skrb za slovenski jezik, ki nas dela prepoznavne v državah, kjer smo zgodovinsko prisotni. Ob gospodarskih, kulturnih in drugih povezavah pa je za našo skupnost, ki šteje več kot tristo organizacij, ustanov in društev, izrednega pomena tudi neposredna gmotna pomoč, ki jo RS letno dodeljuje našemu organiziranemu sistemu,« je zapisal vodja SKGZ.
»Prepričan sem, da boste storili vse, da bo tudi na Uradu vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu delovala ekipa, ki bo kos zahtevnih izzivom, ki ne čakajo le RS, ampak tudi zamejsko stvarnost. Pomembno je, da bomo imeli na čelu Urada sogovornike, ki dobro poznajo našo stvarnost in da bomo skupaj lahko primerno nastavili strategijo odnosov za naslednje obdobje.« Pavšič je mnenja sem, da bo moral Svet Vlade RS za Slovence v zamejstvu odigrati vlogo povezovalcev in vzpodbujevalcev teh odnosov, ki zadevajo petsto tisoč Slovenk in Slovencev, ki živijo zunaj meja matične države.
f.
Pošljite svoj
posnetek
na naš
dnevnik
direktno
izspletne
stranipreko
rubrike
Fotografije
bralcev ali
po elektronski
pošti na
tiskarna@pri-
morski.eu
(Fotografijo
lahko
dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici).
Den Haag -Primorski po Vermeerjevi h poteh
marko
4
1 0 Sobota, 23. avgusta 2014
JBITrst
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ZGONIŠKA OBČINA - Pozornost šolskemu poslopju in razstaviščnemu prostoru
V Zgoniku ocenjujejo škodo nočnega vrtinca
Streha šolskega poslopja v Zgoniku je imela včeraj dva velika obliža. Nadeli so ju gasilci, da bi zasilno zacelili rani, ki ju je v noči na četrtek povzročil silovit vrtinec. Tja, kjer je sila vetra odnesla strešnike, so položili in pritrdili ponjavi, da ne bi voda - v primeru, da bi deževalo - prodrla v poslopje.
Prav domači šoli je občinska uprava posvetila najprej pozornost po hudi uri, ki je dan prej prizadela vas. Novo šolsko leto že trka na vrata, do začetka pouka manjka le nekaj tednov, v tem času pa bo treba odločiti, ali bo lahko poslopje lahko sprejelo učence, šolnike in upravno osebje, ali pa bo treba poiskati drugo, zasilno rešitev.
»Vse bo odvisno od poročila o stanju poslopja, ki ga pripravljajo gasilci. Čim ga bomo prejeli, bomo takoj ukrepali,« je včeraj napovedala županja Monica Hrovatin. Če bo potreben le majhen poseg na strehi, da bi zagotovili vse-ljivost poslopja, bo to storjeno, v drugačnem primeru pa naj bi šolo 1. maj 1945 začasno preselili v šolsko poslopje v Saležu. Slednje je prazno, je pa majhno, brez primernega števila učilnic, ker sta v tej šoli delovala le dva razreda. Uprava vsekakor računa na zasilno popravilo strehe, ker v šolskem poslopju v Zgoniku deluje tudi šolska kuhinja.
Iz poročila gasilcev bo mogoče tudi oceniti škodo, ki jo je nočni zračni vrtinec povzročil na javnih poslopjih in drugih objektih. Občinska uprava je že v četrtek, le nekaj ur po hudi ujmi, obvestila deželno civilno zaščito, da bi bil občini priznan status naravne katastrofe (kar omogoča pridobitev primernih finančnih sredstev za poravnavo nastale škode); k tej prošnji bo priloženo tudi poročilo gasilcev o nastali škodi.
Gasilci so bili tudi včeraj na delu v Zgoniku. Na razstaviščnem prostoru pred županstvom so z dreves odstranjevali nevarno odlomljeno vejevje. Vrtinec se je močno znesel tudi nad razstaviščem. Odkril je del kioska na južni strani, strešniki s šolskega poslopja so na več mestih
Desno ponjava, s katero so gasilci prekrili del poškodovane strehe šolskega poslopja; spodaj prostovoljci civilne zaščite so na razstaviščnem prostoru z odlomljenimi vejami napolnili keson
fotodamj@n
prebili kovinsko streho kioska na vzhodni strani. Od trinajstih lip, kolikor jih je posajenih na razstaviščnem prostoru in na trgu pri spomeniku sta ostali nepoškodovani le dve, tisti najbližji cesti za Ga-
brovec. Vse ostale je moč vetra bolj ali manj pohabila.
Člani domače civilne zaščite so četrtkovemu dodali še en dan dragocenega prostovoljnega dela. Najprej so dopoldne
z vejevjem napolnili keson na šolskem dvorišču, potem so pritirali keson na plesišče pred odrom razstaviščnega prostora in stlačili vanj lipovino.
Na prostoru so pomagali tudi številni mladi. V petek in soboto bi moral tu potekati jubilejni 10. koncert za mir, zato so napeli moči, da bi bilo razstavišče dotlej urejeno. Ze v četrtek so se sestali ter si porazdelili delo. Plakati o dogodku so že pripravljeni, napovedano je veliko število glasbenih skupin, reš škoda bi bilo, ko bi koncert prav letos, ko se je po svetu razplamtelo toliko kriznih žarišč, odpadel. Mladi iz Zgonika so prepričani, da ne bo.
Domačini, ki jih je prizadela sila vrtinca, so včeraj nadaljevali s čiščenjem in popravilom škode. Tako so na hišni številki 4, kjer je vrtinec odkril del strehe, s pomočjo avtomobilskega dvigala namestili nepropustno oblogo, da ne bi deževalo v poslopje. Drugod so odstranjevali še zadnje vejevje in kose strešnikov, da bo čez dan ali dva nočni vrtinec ostal v vasi le neprijeten spomin.
M.K.
Tržaško poletje tudi nocoj
V rekreacijskem središču Giovanile Toti bodo nocoj izpeljali predstavo "Occupato-Io non recito piu, io oc-cupo". Predstava se bo začela ob 21. uri, dogodek pa je sestavni del poletne prireditve Tržaško poletje 2014.
Botanični vrt Carsiana vabi
Botanični vrt Carsiana bo svojim obiskovalcem jutri ob 10.30 ponudil dva brezplačna vodena ogleda, enega v slovenskem in enega v italijanskem jeziku. Obiskovalci si bodo lahko ogledali Sredozemski vrt. Kasneje pa si bo proti plačilu mogoče ogledati še druge prostore.
Jutri v nekdanji ribarnici
Dunajski kulturni salon bo tudi jutri ponujal vsebinsko pester program, ki pa bo v žarišče postavil na Dunaju živeče in delujoče Italijane. Predstavili se bodo Luca Faccio, Ha-na Usui in Federico Vecchi.
Zaprti Ul. Imbriani in Ul. Mazzini
Ne pozabite, da se danes in jutri nadaljujejo tako imenovani p days (p dnevi), ko sta Ul. Imbriani in Mazzini zaprti za ves promet. Po spremenjeni trasi bodo vozili tudi avtobusi mestnega prometa in taxiji.
Znanstveni imaginarij
Danes in jutri bo med 15. in 20. uro mogoče obiskati Znanstveni imaginarij v Grljanu. Novost pa je, da bo še do 29. avgusta Znanstveni imaginarij gostoval v kraju Bibione. Tu bo kar na plaži pred Trgom Zenith vsak večer med 19. in 23. uro mogoče uživati v znanstvenih igrah in poskusih.
■ V *l	I v v*
Tečaji angleščine
Italo-ameriško združenje FJK prihodnja dva tedna med 9. in 12. uro za šolarje vseh šol pripravlja intenzivne tečaje angleškega jezika. Tečaj je mogoče obiskovati le en teden. Za odrasle pa se tečaj začne 8. septembra.
Globa zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov
V zadnjem obdobju se zelo veliko govori o pomenu ločenega zbiranja odpadkov in o sankcijah, ki lahko doletijo kršitelje. To je "na svojem žepu" občutila starejša gospa, ki je na Trgu Perugino odlagala svojo leseno kramo. Ker je bilo kosovnih odpadkov toliko, da jih je gospa morala iti iskat večkrat, je to vzbudilo pozornost sosedov, ki so poklicali mestno policijo. Ta je prišla in oglobila gospo, ki je mimogrede tudi izvedela, da se ji prihodnjič bolj splača poklicati podjetje Acegas, ki po dogovoru pride kosovne odpadke brezplačno iskat na dom.
Spominski večer v Medjevasi
SŠKD Timava vabi na spominski večer ob 70-letnici požiga vasi ob vznožju Grmade, ki bo 27. avgusta (ob 20. uri) na trgu "Pri pilju"v Medjevasi. Govorila bo Luana Grilanc, za glasbeno kuliso pa bodo poskrbeli Martina Feri s skupino in domači zbor Stara cingl'ca.
Vzdrževalna dela
Občina Trst sporoča, da bo v primeru lepega vremena od ponedeljka 25. do četrtka 28. avgusta med 21. in 6. uro zjutraj izvajala vzdrževalna dela v Ul. Fiume (na odseku Castelliere/Marchesetti) in v Ul. Forlanini, Marchesetti (odsek San Pasquale/Fiume), Pasteur, Koch, Castiglioni in Gortan.
Projekt Nati per leggere
Malčki bodo še zadnjič lahko prisluhnili bralnim uricam v okviru projekta Nati per leggere, ki so ga letos vključili v program prireditve Tržaško poletje. V torek ob 17. uri bo bralna urica za najmlajše v jaslih Nuovo Guscio v Ul. delle Monache št. 3. V četrtek ob 10. uri je bralno srečanje za otroke med 3. in 6. letom starosti predvideno na kopališču Lanterna.
spominska slovesnost - Srebrenica, Tuzla, Sarajevo
VIII. Tedna spomina med 23. in 30.08
se bo udeležila tudi tržaška delegacija
Žrtvam genocida v Srebrenici se bo poklonila tudi tržaška delegacija, ki jo bosta vodila podžupanja Fabiana Martini in predsednik združenja Gruppo/Skupina 85 Marino Vocci. Med 23. in 30. avgustom bo v Tuzli, Srebrenici in Sarajevu potekal VIII. Teden spomina, ki ga prireja Fundacija Alexander Langer Stiftung v sodelovanju z združenjem Tuzlanska Amica in v sklopu projekta Adopt Srebrenica.
Že sinoči so se proti Srebrenici napotili dva prostovoljca konzulte ARCI (Civilna služba FJK) in zastopnik konzulte mladih, v torek pa se bosta proti Srebrenici v družbi štirih mladih Tržačanov odpravila še podžupanja Fabiana Martini in predsednik Gruppo /Skupina 85 Marino Vocci. V sklopu VIII. Tedna spomina bodo govorili na temo kolektivnega spomina, predstavili bodo tudi dejavnosti skupine Adopt Srebrenica. Predvidene so tudi ekskurzije in okrogle mize na temo deportiranih in preživelih. V Sarajevu se bo-
Podžupanja Fabiana Martini
fotodamj@n
do spomnili tudi začetka prve svetovne vojne, govorili pa bodo tudi o etnični pluralnosti, ki je nastopila po koncu prve svetovne vojne. Pogovarjali se bodo tudi z meščani Tuzle, program predvideva tudi obisk spominskega parka Potočari (26/08), kjer bo potekala spominska slovesnost. Dan kasneje bodo v Srebrenici predstavili nagrado Carlo Scarpa za vrt, ki jo podeljuje Fundacija Benetton. Tej predstavitvi bo sledila še okrogla miza na temo Pri-
Predsednik Skupine 85 Marino Vocci
fotodamj@n
meri dobrih praks in perspektive za prihodnost.
Pokol v Srebrenici še vedno velja za najhujši zločin na evropskih tleh po drugi svetovni vojni in edini dogodek v vojni za Bosno in Hercegovino, ki ga je mednarodno sodišče razglasilo za genocid. 11. julija 1995 so bosanski Srbi pobili približno 8.000 bosanskih Muslimanov, ta pokol pa je pustil pečat v novejši zgodovini in vrgel temno senco na mednarodno skupnost.
/
TRST
Sobota, 23. avgusta 2014
5
kvestura - Policija razbila tolpo gruzijskih vlomilcev
Blindirana vrata
finančna straža - Aretirali tihotapca
Ob konjih jim niso delala težav še cigarete
Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v sodelovanju s kolegi iz Benetk, Mester in Rima razbili tolpo gruzijskih državljanov, ki so v zadnjih mesecih v raznih krajih Furlanije Julijske krajine in Veneta (Trstu, Vidmu, Benetkah, Mestrah, Chioggi, Trevi-su in San Dona di Piave) zagrešili najmanj deset vlomov v stanovanja, od koder so odnesli nakit, usnjene izdelke prestižnih znamk, elektroniko idr.. Kot sta na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci na tržaški kvesturi povedala načelnik mobilnega oddelka Roberto Giacomelli in namestnik Fabio Soldatich, je tolpa imela svojo »bazo« v Mestrah, od koder je odhajala na tatinske pohode v omenjene kraje: od doma so se odpravljali zjutraj si ogledovat hiše oz. stanovanja, pri
tem pa ciljali predvsem na premožnejše. Ukradeno blago so odvažali v tujino, od časa do časa so se vračali v Gruzijo in pri tem šli preko Slovenije, ni pa znano, ali so zagrešili kak vlom tudi v tej državi.
Policija je tolpi prišla na sled po vlomu, do katerega je bilo prišlo 1. aprila letos v Trstu, kjer so policisti pri analiziranju okoliščin zasumili, da utegne iti za tolpo Gru-zijcev: tatovi so namreč v stanovanje vlomili kljub prisotnosti blindiranih vrat, posebnih znakov vloma pa ni bilo, kar je »modus operandi«, s katerim je svoje »podvige« opravljala druga skupina Gruzijcev, s katero so bili imeli opravka pred časom. Odrejen je bil nadzor in že 3. aprila je policija aretirala dvojico Gruzijcev, ki se je peljala v avtomobilu,
Načelnik mobilnega oddelka tržaške kvesture Roberto Giacomelli (levo) in namestnik Fabio Soldatich med včerajšnjo tiskovno konferenco
fotodamj@n
pri sebi pa je imela ponarejene dokumente. Pod vodstvom tožilca Pietra Montroneja je stekla preiskava, ki je s pomočjo policistov iz Benetk, Mester in Rima pripeljala do razkritja celotne združbe. Druga dva Gruzijca so v Trevisu zasačili pri samem vlomu, preteklo noč pa so aretirali še preostale štiri pripadnike: gre za 33-letnega Levana Malanio, 31-letnega Iraklija Shamugio, 44-letnega Te-murja Sakvarelidzeja in 41-letnega Avtandila Kvinikhidzeja, ki so vsi prebivali v Mestrah, zdaj pa se nahajajo v beneškem zaporu. V okviru preiskave v stanovanjih v Mestrah, Benetkah in Rimu, kjer so aretirani prebivali, so zasegli tudi več ukradenega blaga, katerega vrednost računajo, da se suče okoli 50.000 evrov. (iž)
Tržaški finančni stražniki so v prejšnjih dneh ponovno prišli na sled
tihotapcem
tobačnih izdelkov. Tokrat so ustavili tovornjak za prevoz dirkalnih konjev, ki ga je vozil 40-letni ukrajinski državljan in v
Cigarete so bile skrite v vmesnem prostoru
katerem je skupaj z dragocenimi štirinožci potoval tudi »neuraden« tovor, ki so ga odkrili, potem ko so konje prepeljali na drugo ustrezno lokacijo.
Pri natančnem pregledu notranjosti tovornjaka so namreč odkrili, da ima le-ta vmesen prostor, v katerem se je nahajalo skoraj 40.000 paketov cigaret prestižnih znamk, kot so Marlboro, Winston in druge. Skupna teža tega tovora znaša skoraj osem stotov, pri finančni straži pa domnevajo, da so bile cigarete namenjene tržišču Furlanije Julijske krajine. Voznika so aretirali in zdaj je na razpolago sodstvu.
Vse kaže, da so tudi v tem primeru cigarete skladiščili v vzhodni Evropi, kjer tovrstni tobačni izdelki stanejo manj (paket cigaret stane 1,20 evra) ter se z lahkoto nabavijo, premeščajo in skladiščijo. Glede na številne zasege cigaret, ki so jih finančni stražniki izvedli v pretekosti, se tudi potrjuje domneva, da se kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem teh izdelkov, raje poslužujejo prevoza s tovornjaki oz. avtomobili in z delitvijo tovora: s tem se namreč tudi zmanjša tveganje morebitnih zasegov in se zagotovi tajnost, poleg tega imajo tihotapci tudi manj stroškov, saj se jim ni treba obračati na poklicne prevoznike in špediterje, pravijo pri finančni straži.
Pohod v spomin na prenos ranjencev
Letošnji »Pohod v spomin na prenos ranjencev« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-Ietnici tiskarne Slovenija, kjer je bil tiskan Partizanski dnevnik, predhodnik Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Voj-skem. Pobudniki iz Goriške vabijo k udeležbi tudi tržaške pohod-nike; informacije po tel. 3485298655.
Na prazniku DS o vprašanju žensk
Tržaška Demokratska stranka vabi na drugi večer tradicionalnega Demokratskega praznika, danes od 17.45 dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. V sodelovanju s Koordinacijo žensk Demokratske stranke bo ob 17.45 pogovor z mlado pisateljico Bousso Benussi Thioune o vprašanju žensk in izobraževanja, s posebno pozornostjo na ugrabljene dijakinje v Nigeriji.
Ob 19. uri bo na sporedu debata na temo ustavnih reform in novega senata. Sodelovali bodo deželna tajnica Demokratske stranke Antonella Grim, senator Francesco Russo ter Marco Cucchini, ustavni izvedenec in član deželnega vodstva Demokratske stranke.
Ob 21.00 bo igrala skupina Souvenir. Kioski bodo odprti od 18. ure dalje.
opčine - Včeraj razprava na prazniku Demokratske stranke
Delo za mlade nujnost
Reševanje problematike šolstva ter mladih in sveta dela je treba uresničevati ne toliko s poseganjem na posameznih področjih kot predvsem s široko reformno akcijo na več frontah. To med drugim izhaja iz sinočnjega prvega srečanja v okviru letošnjega Demokratskega praznika, ki se je začel včeraj na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah in bo potekal do jutri v znamenju srečanj o aktualnih vprašanjih, pa tudi kulinarične in enogastronomske ponudbe.
Sinočnji začetek praznika, kjer je udeležence uvodoma pozdravil pokrajinski tajnik DS Štefan Čok, je potekal v znamenju problematike mladih in dela, za kar so poskrbeli Mladi demokrati, ki so priredili srečanje na temo Mladi in delo, novi inštrumenti in stari izzivi, vabilu pa so se odzvali trije parlamentarci DS: poleg poslanke v rimskem parlamentu Tamare Blažina sta bila prisotna še evropska poslanca Isabella De Monte in Brando Benifei, katerim se je pridružila še tržaška pokrajinska odbornica za aktivne politike dela Adele Pino. Vsi so odgovarjali na vprašanja povezovalke Caterine Conti, drugače pokrajinske tajnice Mladih demokratov, ki je opozorila na več kot 40-odstotno brezposelnost mladih v Italiji ter poudarila tesno povezanost med področji izobraževanja in dela. To je bil tudi predmet posega Tamare Blažina, za katero na tem področju sicer obstaja že nekaj inštrumentov, so pa nepovezani med seboj, vendar, če želimo imeti šolo, ki naj nudi več priložnosti, je treba izobraževalni sistem popolnoma na novo premisliti. Glede povezave med šolo in svetom dela pa bi morali mladim nuditi informacije o delu in možnost, da si naberejo
Mladim bi morali nuditi informacije o delu in možnost, da si naberejo delovne izkušnje
fotodamj@n
delovne izkušnje.
Za Isabello De Monte je treba reformirati celotno državo ter posegati na več področjih in se ne posvečati samo posameznemu vprašanju. Na področju dela je položaj v Furlaniji Julijski krajini nekoliko boljši kot v drugih predelih Italije, vendar so vseeno potrebne pobude na nekaterih področjih, kot so npr. turizem, transport in infrastrukture. Na evropski ravni je De Monte-jeva omenila nekatere vzvode, kot sta npr. programa Erasmus plus in Jamstvo za mlade, ki ga je v Italiji prva začela izvajati prav FJK, o čemer je bolj podrobno govorila Ade-
le Pino. Zanjo je za ta program značilno tudi to, da je posvečen zlasti ugotavljanju in spodbujanju zaposljivosti mladih. Na Tržaškem se je od maja k programu prijavilo 1700 oseb, od katerih so jih poklicali na pogovor že 1122 ter opravili že 54 delavnic, ravno toliko pa jih je še v načrtu.
Politični cilj programa Jamstvo za mlade je boj proti nedejavnosti mladih, je dejal evroposlanec Brando Benifei. Seveda ta pobuda sama na sebi ne bo rešila vprašanja zaposlovanja mladih in problematike dela, saj so za to potrebni gospodarska rast, pa tudi obdavčenje finančnih špekulantov, fleksibil-
nost, vlaganje ter skrb za varnost šol in teritorija. Prav tako se je treba bojevati proti pretirani zamenljivosti italijanskih delavcev, ki izhaja iz njihove nezadostne izobrazbe in usposobljenosti ter dejstva, da podjetja ne vlagajo v raziskovanje in razvoj, je dejal Be-nifei.
Demokratski praznik se bo nadaljeval danes popoldne s srečanji o vprašanju žensk in izobraževanja oz. o reformi senata, zaključil pa se bo jutri s pogovorom s tržaškim županom Robertom Cosolinijem in končnim posegom tržaškega tajnika DS Štefana Čoka. (iž)
6
Sobota, 23. avgusta 2014
TRST
/
ŠC MELANIE KLEIN - Poletni center Pikapolonica
V Bazovici je vse v znamenju igre, ustvarjalnih delavnic, športa in glasbe
Mnogi starši se že spomladi začnejo spraševati, kako bodo organizirali varstvo otrok med poletnimi počitnicami. Počitnice trajajo približno 12 tednov in starši nimajo toliko dopusta kot otroci počitnic, pa tudi izdatnejše pomoči babic nima vsak. Zato je treba urediti poletno počitniško varstvo. Otroke bi morda radi poslali na tabor, vpisali v tečaj ali športno poletno šolo. Izbira je iz leta v leto pestrejša, v teh zadnjih avgustovskih dneh pa smo se odločili preveriti, koliko otrok je to poletje obiskovalo slovenske poletne centre in kje vse jih je bilo mogoče obiskovati.
Začeli bomo s Študijskim centrom Melanie Klein, ki je tudi letos pripravil poletni center Pikapolonica, ki poteka v prostorih otroškega vrtca in športnega centra Zarja v Bazovici. Organizatorji so letos poleti zabeležili odličen obisk, predvideli pa so deset tednov otroškega varstva. V najbolj obiskanih tednih so se vzgojitelji ukvarjali tudi s 70-timi otroki, manj številne skupine pa so kljub temu štele več kot 30 otrok. Poletni center Pikapolonica je namenjen otrokom med 3. in 13. letom starosti, vendar jih vzgojitelji po starosti razdelijo več skupin.
Pisana druščina otrok v poletnem centru Pikapolonica
Vzgojitelj Luka Udovič nam je povedal, da imajo v skupini tako slovenske kot italijanske otroke, center pa je poučen še zlasti za slednje, saj imajo ti otroci priložnost slišati slovensko besedo. Za otroke skrbijo usposobljeni vzgojitelji, ki se znajo preleviti tudi v zelo zabavne animatorje. Poletno druženje je vsebinsko zelo pestro in raznoliko, saj so predvideni tematski programi. Na začetku druženja je bilo vse v
znamenju nogometa, nam je zaupal vzgojitelj Luka, nato so otroci spoznali življenje na kmetiji, v Afriki in Aziji, naučili pa so se tudi kuhati in peti. Glasbeni teden je otrokom ponudil možnost glasbenega nastopa po formatu popularne oddaje X Factor. Zanimiv pa je bil tudi kuharski teden, saj so se otroci pomerili v kuhanju, kakor v oddaji Master Chef. Prihodnji teden se bodo udeleženci poletnega centra prelevili v gu-
sarje, ki bodo izvedeli, kaj vse se dogaja pod vodo, kdo vse živi tam in koliko so dejansko velika naša morja, oceani. Teden kasneje, ki bo tudi zadnji v tem poletju, pa se bodo malčki spet preizkusili v športu.
Vzgojitelj Luka je tudi dejal, da otrokovo domišljijo in radovednost spodbujajo z raznimi delavnicami, v sklopu katerih otroci izrezujejo, ustvarjajo, rišejo, pojejo in plešejo. Enkrat na teden pa pokažejo staršem, kaj so se naučili. Zanimiv pa je tudi podatek, da Študijski center Melanie Klein zelo rad spodbuja tudi naravoslovna in tehnična področja, za katera sicer vlada vedno manj zanimanja. Obiskovalci poletnega centra v Bazovici so tako imeli priložnost obiskati Naravoslovni didaktični center v Bazovici, kjer so gozdne straže otrokom razložile pomen vode in nevarnosti ognja, življenje v naravi pa so spoznali tudi preko video posnetkov.
Poletni center v Bazovici nas je navdušil z vsebinsko raznolikostjo, strokovnostjo in prijaznostjo. Vse to je najbrž razveselilo tako otroke kot starše. Prvi se bodo prihodnje leto radi vrnili, drugi pa ne bodo imeli neprespanih noči zaradi razmišljanja o tem, kam z otroki poleti. (sč)
zahodni kras - Tržaška občina gluha na zahteve domačinov po odprtju
»Prepovedana« Kontovelska reber
Gornji del ceste, ki povezuje Kontovel z Barkovljami, je uradno zaprt za promet, po njem pa vseeno vozijo tako navzdol kot navzgor
Kdaj bo tržaška občina končno odprla za promet Kontovelsko reber? To se že leta sprašujejo domačini in tudi za-hodnokraški rajonski svet je poslal občinskim oblastem to zahtevo, ki pa je ostala brez odziva.
Kontovelska reber je zaprta že 20 let. Od srede devetdesetih let preteklega stoletja, ko se je kakih 500 metrov od križišča s Furlansko cesto usul na ozko cestišče usad s paštna nad cesto. Občina je dala tam namestiti kovinsko ograjo, ki je preprečevala vožnjo na gornjem odseku rebri.
Po kakih desetih letih je bil zid popravljen, ograja pa je ostala.
Leta 2006 je zahodnokraški rajonski svetnik Ivo Starc vložil vprašanje z zahtevo po odstranitvi ograje, ker je bila - po saniranju usada - nepotrebna. Po treh letih je bila ograja odstranjena (dobesedno: prežagana), da je bil promet po celotni rebri spet mogoč, a prometnega znaka o prepovedi vožnje občina ni umaknila.
Rajonski svet je v naslednjih letih še nekajkrat posegel pri občinskih uradih, vsakič zaman. Tako si je začel v domačinih utirati pot sicer nespodoben, a morda utemeljen dvom.
V zadnjih desetletjih so ob Konto-velski rebri, nad njo in pod njo, zgradili celo vrsto novih hiš. Lastnikom verjetno ne bi bilo po godu, ko bi cesto spet v celoti odprli prometu, ker bi sicer avtomobili, motorna kolesa in druga vozila (na primer dostavna vozila domačinov za delo v vinogradih) s svojim ropotom »zmotili« spokojnost in z izpušnimi plini onesnažili čistost kraja. Odkar je reber zaprta, je postala tako rekoč nekakšna njihova »zasebna cesta«, po kateri se lahko sami peljejo v mesto, česar je Kontovel-cem in drugim Kraševcem onemogočeno zaradi znaka o prepovedi vožnje.
Kljub prepovedi pa je zadnje čase Kontovelska reber, čeprav pomalem in »nezakonito« oživela. Tako je fotograf pred nekaj dnevi »zasačil« dostavno vozilo, ki se je spustilo z Bekedjezije (kot pravijo domačini temu območju) po Kontovelski rebri navzdol, po kakih sto metrih pa je po cesti navzgor (torej po od-
Desno znak o prepovedi vožje po Kontovelski rebri; spodaj mercedes in dostavno vozilo se očitno nista zmenila za prepoved
fotodamj@n
seku, na katerem je vožnja tudi s spodnje strani prepovedana) privozil mercedes. Po vsej verjetnosti je bil last kakega stanovalca hiš ob Kontovelski rebri, ki se je odločil, da privozi do Kontovela po pre-
povedani bližnjici, namesto da bi se zapeljal po rebri navzdol vse do Barkovelj in nato po Furlanski cesti privozil na Kras.
Dostavno vozilo in mercedes sta, sicer s težavo, pa vendar, zvozila eno mi-
mo drugega, v dokaz, da je promet po Kontovelski rebri mogoč.
Kdaj bodo tudi tržaški občinski možje to razumeli?
M.K.
Včeraj danes
Danes, SOBOTA, 23. avgusta 2014
FILIP
Sonce vzide ob 6.15 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.45 - Luna vzide ob 4.12 in zatone ob 18.36.
Jutri, NEDELJA, 24. avgusta 2014
JERNEJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,2 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 12 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C.
M Izleti
60-LETNIKI vabljeni v soboto, 13. septembra, na enodnevni izlet s plovbo na splavu po reki Savi. Kosilo in zabava zagotovljena. Program izleta in info za vpis (do 30. avgusta) pri Renzotu v Bo-ljuncu, v društvenem baru KD Tabor na Opčinah in v Nabrežini št. 97.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro, Sinji vrh, kjer bo kosilo in Otlico. Info čim prej na tel. št. 347-9322123.
VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika prireja 7. septembra zabavni enodnevni izlet na Dolenjsko. Ogledali si bomo leseni most na Savi, mesto in grad Sevnica ter degustacijo vin v Lu-trovski kleti. Informacije in vpis po tel. 040-229286 (Marta).
KRU.T vabi na izlet v glavno toskansko mesto Firence, globoko zaznamovano z renesančno umetnostjo, z ogledom Galerije degli Uffizi in v Pizo, od 2. do 4. novembra. Program in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it.
ES Turistične kmetije
AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 24. avgusta.
Tel. 040-229439
KMETIJA ŽAGAR JE ODPRTA v
Bazovici do 24.8.
Vabljeni! 040-226382
Id Osmice
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
COLJA JOŽKO je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Tel. 040-229326.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni!
DRUŽINA ZAHAR je odprla osmico v Borštu 58. Tel. št.: 348-0925022.
ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225859.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049.
V	PRAPROTU je osmica odprta pri Frančkotu in Bobotu Briščku. Tel. št.: 040-200782.
V	REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467.
V	SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk.
/
TRST
Sobota, 23. avgusta 2014
7
Ii Lekarne
Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Trg Cavana 1 - 040 300940, Barkovlje - Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2 - 040 764441.
www.rarmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
ut Kino
Danes stopata na skupno življensko pot
Denis Kneipp in Jessica Marchesi
Obilo srečnih dni jima želimo vsi pri košarkarskemu klubu Bor
¿j Čestitke
AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Step up all in«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.15 »Locke«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.30, 18.45, 21.00 »Racconti d'amore«; 22.15 »The Parade«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 21.00 »Padre Vostro«; 18.30 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.00, 20.30, 22.45 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 14.50, 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 14.20 »Avioni 2: V akciji 3D«; 19.15 »Herkules«; 14.10 »Kako izuriti svojega zmaja 2«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.30, 20.20, 22.15 »Lucy«; 14.00, 18.25 »Ninja želve«; 16.20, 20.25 »Ninja želve 3D«; 17.00, 22.30 »Reši nas hudega«; 19.00, 21.00 »V osrčju viharja«; 14.40, 18.10 »Varuhi galaksije«; 16.05 »Varuhi galaksije 3D«; 18.15, 20.40, 22.40 »Vroči posnetki«; 21.10 »Zulu«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »Monument men«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Liberaci dal male«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Dragon Trainer 2«; 16.00, 21.15 »Dragon Trainer 2 3D«; Dvorana 3: 16.00, 18.00 20.00, 22.00 »Cattivi vi-cini«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hercules - Il guerriero«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.05 »Hercules - Il guerriero«; 18.40, 20.50 »Hercules - Il guerriero 3D«; 15.20, 16.30, 17.30, 19.40, 21.50 »Dragon Trainer 2«; 15.50, 18.00, 20.10 »Dragon Trainer 2 - 3D«; 17.30, 19.50, 22.15 »Step up all in«; 15.10, 22.10 »Step up all in 3D«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Liberaci dal male«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Dragon Trainer 2«; Dvorana 2: 18.00, 20.20, 22.20 »Hercules - Il guerriero«; Dvorana 3: 17.40, 19.50, 22.10 »Liberaci dal male«; 21.00 »Apes Revolution - Il pia-neta delle scimmie«; Dvorana 4: 16.45, 18.40 »Step up all in«; Dvorana 5: 17.10, 20.15, 22.00 »Cattivi vicini«.
Naša KATJA jih je včeraj 30 dopolnila, naj bi se ji prav vsaka želja izpolnila. Na zdravje, na zdravje ji kličemo vsi, še veliko, veliko samih lepih dni. Klapa dobre pustolovščine.
Novoporočencema ADRIJANI in ALEKSANDRU obilo neizmerne ljubezni. Da bi bila vajina življenjska pot posuta s cvetjem in da bi vama sonce sijalo vse dni. Starši Zmaga in Rado ter sestra Nataša z Maksom.
H Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA«, Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina), www.asilonidomaja.it. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. POŠOLSKI POUK za otroke osnovnih, nižjih in višjih šol s slovenskim učnim jezikom v slovenskem Dijaškem domu S. Kosovel. Nadaljujemo z vpisi za š.l. 2014/15. Info in vpisi od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, Ul. Ginnastica 72. Tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno danes, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah do danes, 23. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.30-12.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra. RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
□ Obvestila
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v glasbeno šolo za l. 2014/15. Info na tel. 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina).
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA NA OPČINAH do nedelje, 24. avgusta. Danes, 23. avgusta, dvojezična sv. maša ob 19.00; v nedeljo, 24. avgusta, slovesna počastitev zavetnika s sv. mašo ob 9.00 in procesijo okrog cerkve. Vabljeni!
KRU.T obvešča udeležence skupinskega bivanja v Terme Radenci, da je odhod v nedeljo, 24. avgusta, iz Trsta (Ul. Sala-ta) ob 13.40, s trga Oberdan (izpred Deželne palače) ob 14. uri in na Opčinah (avtobusna postaja št. 39 na Dunajski cesti) ob 14.15. Prosimo za točnost!
MLADINSKI KROŽEK PROSEK KON-TOVEL organizira do nedelje, 24. avgusta, šagro. Toplo vabljeni.
V BARKOVLJAH, v cerkvi Sv. Jerneja, bomo slavnostno počastili svojega zavetnika v nedeljo, 24. avgusta, z dvojezično mašo. Začetek ob 18.00. Sledila bo procesija po običajni poti ob sodelovanju godbe Viktor Parma iz Trebč.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
KONJENIŠKI PRAZNIK KONJI NA KRASU, ki ga prireja društvo Skuadra Uoo, bo v Cerovljah od petka, 29., do nedelje, 31. avgusta, s konjeniškimi igrami, tekmami kočij, country glasbo in kavbojsko ter kraško gostinsko ponudbo. Obiskovalci se bodo lahko pomerili v ljudskih igrah, se vozili s kočijami in tekmovali s svojimi slaščicami, otroci pa bodo lahko zajahali prave konje. Parkirišča v Vižovljah, pri športnem igrišču in v Cerovljah, ob vhodu v vas. Vabljeni vsi!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do petka, 29. avgusta, odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.00-19.00.
VZPI ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci, se bomo poklonili 9 tovarišem, ki so jih Nemci pred 70 leti ustrelili v kraški dolinici na Mandriji, v petek,
29.	avgusta. Zbrali se bomo ob 18. uri na openskem pokopališču, nadaljevali bomo pot do spomenika v parku na Kraški ulici.
LETOŠNJI »POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto,
30.	avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-letnici izhajanja Partizanskega/Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Vojskem. Pobudniki iz Goriške vabijo k udeležbi tudi tržaške pohodnike. Informacije po tel. 348-5298655.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta.
OOBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com.
NK KRAS organizira Open day v soboto, 6. septembra, na nogometnem igrišču v Repnu. Prireditev je odprta vsem otrokom, ki želijo preizkusiti nogomet in so rojeni od l. 2004 do 2009. Začetek ob 15. uri. Info na tel. 339-3853924 (Emanuela) ali nkkras@gmail.com.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2014. Rok za predstavitev prijave zapade v sredo, 10. septembra. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do torka, 9. septembra.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Miramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kontovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki po poletnem urniku 9.00-13.00 do petka, 12. septembra.
Ö Poslovni oglasi
GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo.
00386-31-879781
GOSPA Z VEČLETNO IZKUŠNJO IŠČE DELO kot negovalka starejših oseb.
Tel. 3400703415 ali 00385912522109
S Mali oglasi
DOMAČI KRAŠKI KROMPIR različnih sort prodajamo po ugodni ceni v Jam-ljah; tel. 340-9722510.
IZKUŠEN DOLGOLETNI KUHAR išče zaposlitev v gospodinjstvu. Tel. št.: 347-3674412.
IŠČEM učbenike za 1. razred srednje šole S. Kosovel: Raziskujem Slovenijo 9, Skrivnosti števil in oblik 7, Likovno izražanje 7. Tel. št.: 040-211380 ali 349-5070323.
IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038631354244.
IŠČEM dva izvoda učbenika »Glasba danes in nekoč 7« za 2. razred nižje srednje šole. Tel. št.: 328-7437616.
IŠČEM učbenike: za 3. razred srednje šole S. Kosovel - Opčine »Skrivno življenje 10« in »Viaggio nell'immagi-nario 3«; za 3. razred trgovske Žiga Zois »Branja 2«, »Od logaritmov do vesolja« in »Od Piramid do kaosa«. Tel. št.: 393-7741336.
PODARIM kužke mešančke, majhne rasti, stare 2 meseca. Tel. št.: 3334239409.
PRODAM BIOLOŠKO pridelan krompir in stročji fižol borlotti; tel. 0481882329 ali 377-9851049.
PRODAMO slive za marmelado. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040231865.
V NAJEM dajemo opremljeno stanovanje za dve osebi, Vižovlje 11-c. Tel. št.: 040-299820 ali 340-8868570.
ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 347-8601614.
H Prireditve
PREDSTAVITEV DIPLOMSKE NALOGE o prostorski ureditvi Sesljanskega zaliva, v razstavnem prostoru centra IAT v Sesljanu danes, 23. avgusta, ob
17.	uri. Na ogled bo tudi v nedeljo, 24. avgusta, od 9. do 12. ure in od 15. do
18.	ure ter v ponedeljek, 25. avgusta, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. Delo predstavljata dr. Paolo Skabar in dr. Martin Zuzek.
RAZSTAVA »SLIKARSTVO V SLUŽBI RESNICE« v župnijski dvorani v Na-brežini do nedelje, 24. avgusta. Urnik: sobota in prazniki 16.00-21.00. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici.
DRUŠTVO TIMAVA MEDJA VAS ŠTI-
VAN vabi na spominski večer ob 70-letnici požiga vasi, ki bo v sredo, 27. avgusta, ob 20. uri na trgu Pri pilju v Medji vasi. Luana Grilanc bo podala priložnostno misel o pričevanju domačinov. Za glasbeni okvir bodo prispevali pevka Martina Feri s spremljevalno skupino in domači zbor Stara cingl'ca.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na 49. študijske dneve Draga 2014 v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu, Dunajska cesta 35. V petek, 29. avgusta, bo ob 16.30 okrogla miza »V svet(u) z možgani«, sodelujejo dr. Alenka Stanič, dr. Valentin Inzko in dr. David Ban-delj. V soboto, 30. avgusta, bo ob 16.30 predaval dr. Fabjan Hafner »Sem dolgo upal in se bal«. V nedeljo, 31. avgusta, ob 9. uri sv. maša; ob
10. uri predavanje dr. Marte Verginella in dr. Urbana Vehovarja »Politična raba spomina zmanjšuje možnosti za preživetje in rast slovenskega naroda«; ob 15.30 počastitev 90-letnice pisatelja Alojza Rebule in podelitev 3. Pe-terlinove nagrade; ob 16. uri zaključno predavanje predsednika SAZU, dr. Tadeja Bajda na temo Znanost, inženir-stvo, materni jezik.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA IN JUS NABREŽINA vabita v soboto, 30. avgusta, ob 21. uri na komedijo v izvedbi Kulturnega društva Brce iz Gabrovice pri Komnu »Vse o ženskah« - režija Minu Kjuder, in v nedeljo 31. avgusta, ob 20.30 na koncert dalmatinskih pesmi v izvedbi Mpz Vesna iz Križa. Prireditvi bosta potekali na opremljenem dvorišču ob sedežu godbe, Nabrežina kamnolomi 12.
SKD GRAD od Banov organizira tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki bo 30. in 31. avgusta. Zabaval vas bo ansambel Souvenir, na ogled bo razstava Roka Dolenca in Ivana Kocma-na »Zgodovinski pregled - Leto 1945 pred, med in po«.
Prispevki
V	spomin na starše daruje Norina 30,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, DAn-gelo, Hrovatin.
V	spomin na Stanislava Volčiča daruje njegova družina 50,00 evrov za Sklad Bubnič Magajna.
V	spomin na dragega Frankota Ardui-nija darujejo prijatelji iz Bazovice 80,00 evrov za KD Lipa, 80,00 evrov za Slomškov dom v Bazovici in 80,00 evrov za ŠD Zarja.
V	spomin na dragega Jurija Bezenška daruje družina Počkaj namesto cvetja na grob 50,00 evrov za ustanovo ANFFAS Trieste.
Ob 95. obletnici rojstva ljubljene mame Marije Zahar Abram daruje hči 50,00 evrov za cerkev Sv. Trojice na Katinari.
V	spomin na mamo Albino Škabar in očeta Ludvika Puriča darujeta Marina in Alojz 50,00 evrov za Kraški steg - SZSO.
V	spomin na Lucijana Puriča darujeta Igor in Vesna 20,00 evrov za MoPZ Kraški dom.
V	spomin na drago ženo Marijo Pahor daruje mož Nini Perdec 150,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Albino Križmančič daruje Marina Babič 25,00 evrov za Športno Združenje Gaja.
V	spomin na Albino Škabar, Alojza Viteza, Lucijana Puriča, Borisa Husla darujejo Jepavkni 150,00 evrov za Združenje sorodnikov duševno prizadetih iz tržaške pokrajine (A.Fa.So.P.).
V	spomin na Albino Škabar, Borisa Hu-sla, Alojza Viteza in Lucijana Puriča darujeta Olga in Vinko Vodopivec 50,00 evrov za isto združenje.
V	spomin na Lucijana Puriča darujejo Marica, Patrizia in Andrej Purič 100,00 evrov za za isto združenje.
¿Pogteßnv podjetje
ALABARDA
od leta 1999
na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu
in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane
Tel. 040 21 58 318
Nudimo prevoz pokojnika
24 ur na 24 Informacije: 392 7372323
1 G
Petek, 22. avgusta 2014
KULTURA
/
slovenska kulturna dediščina - Strokovno-poljudna publikacija
Bogastvo slovenskega izročila v zanimivi knjigi Iztoka Ilicha
Varuhi izročila poklon vsem, ki so omogočili, da so se običaji in šege ohranili, hkrati pa vabilo, da jih spoznamo
Naslov je malce strog: Varuhi izročila. Vsebina pa je veliko privlačnejša. Avtor knjige Iztok Ilich je v podnaslov zapisal: Naša kulturna dediščina v dobrih rokah. Bogata ilustrirana publikacija, ki je izšla letos pri Mohorjevi založbi v Celovcu, je torej namenjena predstavitvi slovenske kulturne dediščine, hkrati pa je poklon vsem tistim, ki so in še omogočajo, da stari običaji in šege ne tonejo v pozabo. Ne gre samo za strokovnjake, etnologe, temveč za množico ljudi, ki v posameznih krajih delujejo v svoje veselje in ne stopajo v ospredje. Knjiga je lahko nastala po zaslugi teh, po večini nepoznanih ljubiteljev šeg in običajev lastnega kraja.
V spremni besedi je dr. Mojca Ravnik lepo opisala pomen dela: »Očarljivo in vsebinsko bogato delo je namenjeno strokovnjakom in poznavalcem, predvsem pa vsem, ki jih zanimajo način življenja, šeg in praznovanja, tradicija in izvirna ustvarjalnost naših ljudi, ki se kot živo izročilo ohranja iz roda v rod.« Knjiga je etnološka, je še zapisala Ravnikova, čeprav avtor ni etnolog. Iztok Ilich, publicist in prevajalec, se je posredno posvečal etnologiji, ko je kot urednik spodbujal objave knjig, neposredneje pa s pisanjem raznih člankov. Članke o novih slovenskih publikacijah na razne teme je več let pisal tudi za naš dnevnik.
Kot je sam uvodoma zapisal, se objavljeno gradivo deloma opira na osvežene in dopolnjene objave v časopisih in revijah, deloma pa je bilo zbrano na novo, med številnimi srečanji in pogovori z varuhi in nadaljevalci živega spomina. Sicer pa je avtorjev uvod še posebej zanimiv z vsebinskega vidika. Pomenljiv je že uvodni stavek: »Vznesene besede o narodnih koreninah, dediščini ali izročilu se zlasti v časih gospodarskih stisk in političnih kriz kaj lahko sprevržejo v šovinistično lomastenje o sveti krvi in zemlji pa o neštetih krivicah, ki da so jih sosedje pri-
glasba - Železno
Letošnji festival pod sloganom Haydn in Mozart
Mednarodni Haydnov festival v avstrijskem mestu Železno (Eisenstadt) na Gradiščanskem, s katerim je bil skladatelj najtesneje povezan, bo letos potekal od 4. do 14. septembra pod sloganom Haydn in Mozart. Izpostavil bo prijateljstvo med omenjenima komponistoma, med glasbenimi gosti bodo dirigent Adam Fischer, trio Maisky in so-pranistka Simone Kermes.
Haydnove dneve, 26. po vrsti, bo uvedel oratorij Letni časi v baletni izvedbi. Oratorij bo v plesni obliki izvedel Oklahoma Festival Ballet, koreografija bo dopolnjevala izvirno zasedbo tega dela, pisanega za sopran, tenor, bariton, zbor in orkester. Zamisel, da bi Haydnovo glasbo povezali z baletom, so dobili na poletni akademiji v Železnem. Po besedah intendanta Walterja Reicherja bodo Letni časi klasični balet s sodobnimi plesnimi elementi.
Festival bo avstrijska skladatelja povezal z izvedbami njunih del, slišati pa bo mogoče tudi skladbe drugih avtorjev. Haydn in mlajši Mozart sta bila iskrena prijatelja, ki sta se med seboj spoštovala in občudovala.
zadejali našemu narodu, in jih je treba popraviti. Čeprav z novimi krivicami. Za vsako ceno.« Ne gre torej za pogrevanje morebitnih krivic iz preteklosti. Knjiga »hoče opozoriti na nesnovno ali živo, tudi duhovno ter snovno oziroma materialno, neživo dediščino, ki nam je Slovencem skupna in po navadi vsaj ob praznikih zgladi ostre robove delitev in nasprotovanj«. Ilich uvodoma še opozarja na zasluge stroke za ovrednotenje kulturne dediščine in institucionalne poteze za njeno zaščito.
Pred orisom posameznih poglavij naj ponovno izpostavimo, da knjiga predstavlja slovensko kulturno dediščino ne glede na državne meje oziroma, kot je zapisala dr. Ravnikova, «knjiga Varuhi izročila govori o kulturni dediščini v Sloveniji in sosednjih državah, kjer živi slovenska manjšina, ter o ljudeh, ki za to izročilo skrbijo in ga varujejo». Iztok Ilich torej gradiva ni razporedil ozemeljsko,
Knjigo Iztoka Ilicha (tretji z leve) Varuhi izročila so v Kraški hiši v Repnu predstavili 8. avgusta
fotodamj@n
temveč po vsebinskih sklopih. Za začetek maske, ne samo, ker preganjajo zlo in napovedujejo lepše čase, temveč, ker segajo daleč nazaj do najstarejšega spomina. Zato je naslov poglavja Praspomin mask.
V	ta razdelek je Ilich, ki je tudi avtor večine objavljenih fotografij, uvrstil: Kurente - korante; Škoromate; Brdanske šjme in Cerkljansko lavfarijo. Sledijo Sporočila mladega zelenja. Prazniki rastlinstva dosežejo vrhunec ob poletnem solsticiju, s kresnim večerom, ki je umeščen na 23. junij, ugotavlja avtor na začetku poglavja.
V	njem podrobneje obravnava Ljubljanske butare in Ljubenske potice.
Mlaji in kresovi - iz pomladi v poletje je naslov naslednjega poglavja, ki je skoraj v celoti posvečen Slovenskim majem v Bregu in majenci. Po maju sv. Ivan: Venčki svetega Ivana uvajajo namreč poglavje o Zaščitni moči blagoslovljenih venčkov in šopkov. Z venčki sodi v ta vsebinski razdelek še podroben opis Rožin-
ce - velikega šmarna Slovencev v Nadi-ški Benečiji. Na našem, zamejskem koncu ostajamo z morjem: poglavje Kje je slovensko morje prinaša daljši oris lika in raziskovalnega dela Bruna Volpija Lisjaka. Na Tržaškem domujeta tudi dva od treh predstavljenih muzejih, zaobjetih v poglavju Izročilo treh velikih malih muzejev na robu. Prvi je na severnejšem robu, na Koroškem: kakšnih 30 kilometrov zahodno od Celovca v hribih stoji Drabo-snjakov dom na Kostanjah. V njem je urejen Muzej kmečkega gospodarstva koroških Slovencev. Krušarski tradiciji v Šked-nju, nekdanji vasi, ki je že dolgo vpeta tržaško mestno tkivo, in Škedenjskemu etnografskemu muzeju (s posebnim poudarkom na kruhu) je namenjen drugi prispevek. S tretjim - Čudeži v uporniškim Ricmanjih - pa nas avtor vodi v to vas in v njen Župnijski muzej.
Življenje pod staro streho nam ponuja tri možnosti: ogled Sorževega mlina
v Polžah v Celjski kotlini, obisk Filovcev, lončarske vasi v Prekmurju in srečanje z dediščino v muzeju na prostem v Pleter-jah. In ponovno avtor zaide v naše kraje, natančneje na obisk gre h Klenim Kra-ševcem nad Trstom. V tem poglavju Ilich opisuje repensko Kraško hišo in pa Kraško ohcet. Za konec Zilja - severozahodni vogal slovenstva. Podrobneje Iztok Ilich obravnava zgodovino in običaje v Bistrici na Zilji, v drugem prispevku pa starodavni običaj štehvanja na Ziljski Bistrici in v Zahomcu. Že iz gole navedbe naslovov posameznih tem oziroma običajev izhaja, da je v knjigi zbranega in obdelanega veliko zanimivega gradiva. Prikaz, obogaten s fotografijami, je strokoven in hkrati prijetno berljiv. Posebnost pristopa pa se razkriva že v naslovu: ob dragoceni dediščini je izpostavljena nenadomestljiva vloga vseh, ki omogočajo, da izročilo prednikov še živi. Knjiga vabi vse, da ga bolje spoznamo. (bip)
TOMIZZEV DUH
Domotožje = človekotožje
MIlan Rakovac_
Na Narodnem trgu v Zadru, pred mestno palačo iz devetnajstega in loggio iz petnajstega stoletja modrujemo: dva Arbanasa (potomca Albancev, ki so se v okolico Zadra naselili v osemnajstem stoletju), Walter iz Bre-scie in domačin Pino, in en Istran, nacionalno precej nestabilne figure, hm. Razpravljamo o bistvu domotožja in ne brez začudenja ugotavljamo, da ko izrečemo besedo DOMOVINA, v resnici mislimo - LJUDJE.
Domotožje kot človekotožje torej. Beseda teče o Serenissimi, o naših latinistih, pe-trarkistih, glagoljaših ..., klesarjih, brodarjih in menihih, ki so v večkulturni republiki gradili temelje naše slovanske kulture, vštric z latinsko, italijansko, evropsko. Strinjamo se, da so to temelji jutrišnje Evrope: pokojna ma-ritimna republika (ki si je Jadran prisvajala tudi tako, da je dož vsako leto vanj vrgel zaročni prstan) je z blagimi davki - decimum pesci, quartum vini (10% na ribe, 25% na vino) omogočala, da se še danes bleščijo trgi nedosegljive moči in lepote v Kopru, Hva-ru, Zadru ...
Strinjamo se tudi, da celotna ideja Evrope jutri leži v razgradnji nacionalnih držav in oblikovanju avtonomnih, teritorialnih kulturnih skupnosti s civilno, socijalno/sociali-
stično demokracijo. Nova, demokratična levica, razbremenjena revolucionarnega nasilja in monolitnosti ...
Tisto, za čemer vzdihujemo, tisto, kar je bilo in kar bi naj spet postalo, pravzaprav ni domotožje, prej SEHNSUCHT, sijajna nemška beseda, ki se ji, po mojem skromnem vedenju, še najbolj približuje slovensko »hrepenenje«. Beseda »sensucht« pomeni otož-nost zaradi minulega in hkrati hrepenenje po tistem, česar še ni. Najbolje je to napisal Milan Kundera v mikro eseju o »Evropi-kot-domovini«, kakršno je napovedal drug veliki Čeh, Vaclav Havel
Znanost pravi, da je domotožje: hrepenenje po domu, domovini: v tujini ga je razjedalo domotožje / fant ima domotožje/ prevzelo ga je domotožje po domačih hribih/ obhajala ga je domotožnost...
Milan Kundera: »Vrnitev se po grško reče nostos. Algos pomeni trpljenje. Nostalgija je torej trpljenje zaradi neuresničene želje po povratku...Heimweh pravijo Nemci... Anoranya Španci... Saudade Potugalci... Island-ščina, eden najstarejših evropskih jezikov dobro razlikuje ta dva izraza: soknudur - žalovanje v širšem pomenu, heimfr - žalovanje za domovino. Čehi rečejo stesk... Stiska mi se po
tebe -žalujem za teboj... Nemci redko uporabljajo besedo nostalgija v grški obliki in raje rečejo: Sensucht - žalost za odsotnim, ki se lahko dotika tistega, kar se je že zgodilo, kakor tudi tistega, kar se še ni....«.
Tako se potomci beneških republikancev v avgustovski pripeki ukvarjamo s tistim, kar bi se moralo zgoditi, če naj ne gre v ma-loro, medtem ko se brhki Francozi, Italijani, Japonci, Slovaki, Španci, Slovenci in Korejci navdušeni »selfajo« pod veličastnim Sv. Donatom. To je Evropa! Tako kot pove pesem, melanholično in natančno:
DOMOTOŽJE (Ace Mermolja):
Burja priklanja ciprese,
da so kot sence pred nevidnim kraljem. Na hišnem dvorišču nihče ne trosi zrn za sitne kokoši in polkna butajo ob zid
s topimi streli. Izgubil se je vonj po domačem kruhu in tudi ko bi se vrnil
domov, bi ne prepoznal hrastove mize. Še naprej bi se bal pošasti iz pravljic, ki so šle z mano v svet; le da niso več čarovnice, palčki in grdine.
To je danes domotožje, Ace, in pošasti so vsepovsod, nove, neznane. Dom je isti, le nas ni več tam. Kje smo? Kam gremo? Je v nas še kaj tiste sile naših prednikov, ki so živeli ob suhem kruhu in kozarcu vina? Domotožje me nikoli ni prehudo mučilo, življenje me je pač naučilo, da je dom mogoče najti tudi daleč (in manj daleč) od rodne grude; v koprskem Cir-colu, v celovški Mohorjevi, v zadarski Provi-durjevi palači, med megalitnimi kamnitimi ogradami na Ižu ali na trdnjavi v Skadru. Danes, ko se ozkosrčna evrofobija zajeda v vse pore življenja, nam tale Sensucht lahko nakaže pot, po kateri bomo iz zgodovinske dediščine zakoračili v novo evropsko ozračje. Le v skrinjo na šofiti in v kantini je treba seči, vanjo so nam dedje shranili ne le spomine, temveč odrešilne recepte za življenje in preživetje. Decimum pesci, quartum vini, nujne vezi s sosedom . S človekom.
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 21. avgusta 2014
9
moskva / kijev / bruselj - Po enem tednu čakanja
Ruski konvoj s humanitarno pomočjo nedovoljeno čez mejo Kijev pravi, da gre za invazijo
BRUSELJ / MOSKVA / KIJEV -Prvi ruski tovornjaki s humanitarno pomočjo za prebivalce vzhoda Ukrajine so prečkali rusko-ukrajinsko mejo, potem ko so več kot teden dni na ruski strani čakali na dovoljenje ukrajinskih oblasti za prestop meje. Kijev, EU in zveza Nato so se odzvali ogorčeno in odločitev Moskve označili za invazijo in kršitev ukrajinske meje.Tovor-njaki so po odločitvi Moskve prečkali mejni prehod Doneck-Izvarino.
Rusko zunanje ministrstvo je pred tem sporočilo, da se je naveličalo čakanja na dovoljenje Kijeva in Mednarodnega Rdečega križa za vstop konvoja v državo, zato se je odločilo ukrepati.
Po navedbah ministrstva je Mednarodni odbor Rdečega križa izrazil pripravljenost spremljati konvoj in deliti pomoč. Rdeči križ je po drugi strani nato sporočil, da konvoja ne spremlja, saj da niso prejeli zadostnih varnostnih zagotovil.
Ukrajinski predsednik Petro Po-rošenko je sporočil, da je brez dovoljenja ali spremstva predstavnikov Mednarodnega odbora Rdečega križa mejo prečkalo več kot 100 ruskih tovornjakov. Porošenko je ob tem Rusijo obtožil grobe kršitve mednarodnega prava. Vodja ukrajinske varnostne službe Valentin Nalivajščenko pa je zatrdil, da prehod ruskih tovornjakov čez mejo v Ukrajino predstavlja invazijo. »Gre za neposredno invazijo. Mejo so prečkala vojaška vozila pod cinično krinko Rdečega križa,« je ocenil Nalivajščen-ko, ki je ruski konvoj označil za »dobro načrtovano nevarno provokacijo«.
Ruski konvoj naj bi sicer spremljali in varovali proruski uporniki. Prvi tovornjaki so že prispeli na končni cilj - mesto Lugansk na vzhodu Ukrajine. To mesto je sicer prizorišče srditih bojev med ukrajinsko vojsko in separatisti, zato obstaja velika nevarnost za konvoj. Nalivajščenko je zatrdil, da ukrajinska stran ne bo uporabila sile proti konvoju, saj da se želijo izogniti provokacijam. Ostro se je odzvala tudi EU, ki je Rusijo obtožila »jasne kršitve« ukrajinske meje. »Obžalujemo rusko odločitev, da je na ukrajinsko ozemlje poslala humanitarno pošiljko in to brez spremstva Rdečega križa ali dovoljenja ukrajinskih oblasti,« je povedal Sebastien Brabant, tiskovni pred-
stavnik visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton.
Zveza Nato pa je Moskvi očitala, da je njena odločitev v zvezi s konvojem kršitev njenih mednarodnih obvez in kršitev ukrajinske suverenosti. »To lahko le poglobi krizo v regiji, ki jo je Rusija sama ustvarila in jo še naprej podžiga,« je sporočil generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen in dodal, da incident vzbuja dvome o humanitarni naravi konvoja.
Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel zatrdil, da bi bilo dodatno zavlačevanje pri dostavi humanitarne pomoči na vzhodu Ukrajine nesprejemljivo, so sporočili iz Kremlja. S tem je Putin opravičil prečkanje ruskega konvoja tovornjakov s pomočjo čez mejo v Ukrajino brez dovoljenja Kijeva. Putin je v telefonskem pogovoru Merklovi dejal, da se je Rusija po očitnem zavlačevanju Kijeva odločila, da začne čez mejo pošiljati tovornjake, saj bi bilo dodatno zavlačevanje nesprejemljivo zaradi humanitarne katastrofe na konfliktnih območjih na vzhodu Ukrajine, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po več kot tednu dni čakanja na ruski strani meje med Ukrajino in Rusijo so začeli ruski tovornjaki vstopati v Ukrajino brez spremstva predstavnikov Mednarodnega odbora Rdečega križa, kot je bilo sprva načrtovano. Del tovornjakov je že prispel na cilj - mesto Lugansk. Kijev je dejanje označil za invazijo in kršitev mednarodnega prava, EU pa za kršitev ukrajinske meje.
A rusko zunanje ministrstvo je že zanikalo kršitve mednarodnega prava. »Delujemo v skladu z normami mednarodnega humanitarnega prava,« je sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov in dodal, da je Kijev očitno želel blokirati dostavo pomoči, dokler na vzhodu države ne bi dosegel vojaške zmage nad proruskimi uporniki.
O vdoru humanitarnega konvoja na ukrajinsko ozemlje je včeraj na izredni seji razpravljal tudi Varnostni svet Združenih narodov. Seja, sklicana na zahtevo Litve, se je začela ob 21. uri po srednjeevropskem času, še piše AFP.
Ruski konvoj z okoli 270 tovor-
njaki, na katerih je skupno 2000 ton pomoči za prebivalce vzhodne Ukrajine, je iz Moskve krenil 12. avgusta in več kot teden dni stal na ruski strani meje, saj Kijev, Moskva in Mednarodni odbor Rdečega križa niso uspeli doseči dogovora glede njegovega potovanja po ukrajinskih tleh. Ukrajinske oblasti in zahodne države se namreč bojijo, da bi utegnila Rusija pod pretvezo humanitarne pomoči konvoj izkoristiti za vojaško posredovanje oz. dobavo orožja proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine. (STA)
Prebivalstvo na vzhodu Ukrajine je povsem izčrpano
ansa
rim - Podatki notranjega ministrstva
V Italiji vse več migrantov iz Afrike
RIM - Po včeraj objavljenih podatkih italijanskega notranjega ministrstva je v Italijo v zadnjih 12 mesecih prispelo skoraj 117.000 migrantov. Od tega jih je nekaj več kot 35.000 zaprosilo za azil, ki so ga italijanske oblasti odobrile 24.000. Nekaj več kot 53.000 migrantov, med katerimi je večina v nevarnih pogojih v Italijo prispela preko Sredozemskega morja, je medtem še vedno nastanjenih v italijanskih namestitvenih centrih. »Italija in predvsem Sicilija plačujeta visoko ceno za nestabilnost v Libiji, a to ceno moramo plačati,« je dejal notranji minister Angelino Alfano.
Minister z italijanskim združenjem občin (ANCI) pripravlja načrt, s katerim bi si italijanske dežele priseljence razdelile in tako razbremenile namestitvene centre na Siciliji. Alfa-no prav tako zahteva, da bi reševalno operacijo Mare nostrum, v kateri je nekaj časa sodelovala tudi Slovenija, čim prej prevzele tudi druge evropske države. V primeru, da se to ne bo zgodilo, bo Rim po besedah italijanskega notranjega ministra prisiljen sam odločati o nadaljnjem postopanju.
Notranji minister nemške zvezne dežele Bavarska Joachim Herrmann je bil včeraj kritičen do ravnanja Italije z begunci, Rim pa obtožuje, da s svojimi ukrepi prispeva k nem-
Migranti na Lampdusi
ansa
škim težavam s priseljenci. »Dejstvo je, da Italija namenoma ne jemlje bodisi osebnih podatkov bodisi prstnih odtisov (priseljencev), kar pomeni, da lahko za azil zaprosijo v drugi državi, ne da bi se morali vračati v Italijo,« je dejal Herrmann.
Kot je dodal, se je število prosilcev za azil na Bavarskem močno povečalo, v četrtek pa je s 319 prošnjami celo doseglo dnevni rekord. Italija je ključna tranzitna država za ljudi iz Afrike in Bližnjega vzhoda, ki se v upanju na boljše življenje v največkrat prenatrpanih čolnih odpravijo na nevarno pot po Sredozemskem morju. (STA)
bagdad - Medtem se skrajneži iz Islamske države v Siriji spopadajo z režimsko vojsko
Ofenziva iraških sil
Iraške vladne sile med urjenjem
ansa
BAGDAD / DAMASK - Iraške vojaške sile so včeraj začele operacijo za prevzem mesta Džalavla, ki so ga 11. avgusta zasedli pripadniki skrajne Islamske države (IS), so sporočile kurdske oblasti.
Kurdske sile so od skrajnežev že prevzele nekaj položajev, so pa spopadi terjali žrtve med pripadniki obeh strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po besedah predstavnika kurdskih oblasti so njihove sile napredovale proti Džalav-li z več strani. V spopadih je bilo ranjenih devet kurdskih vojakov, število mrtvih pa zaenkrat ni znano.
V Siriji se medtem skrajneži iz Islamske države spopadajo z režimsko vojsko. V 48-urnih spopadih v severni provinci Raka je po navedbah sirskega observatorija za človekove pravice umrlo vsaj 70 skrajnežev. IS je namreč začela obsežno ofenzivo na vojaško letališče Tabka. Sirska vojska je v zračnih napadih na pripadnike IS uporabila tudi sode, napolnjene z eksplozivom. Gre za orožje, ki so ga konec maja sile sirskega režima uporabile že v zračnih napadih na mesto Alep.
Vlada v Damasku je napade na Islamsko državo sicer okrepila junija, ko je ta na območjih, ki jih nadzoruje v Siriji in na severu Iraka, razglasila kalifat. V sirski vojni se režim že tri leta bojuje proti upornikom, ki so obenem v konfliktu s sunitskimi skrajneži iz IS. Islamska država ima od februarja v rokah Rako, od koder je pregnala druge uporniške skupine v boju z režimom sirskega predsednika Bašarja al Asada.
V Fergusonu od včeraj mirno
ST.LOUIS - V predmestju St. Louisa v ameriški zvezni državi Missouri je po skoraj dveh tednih protestov zaradi smrti temnopoltega najstnika že druga noč minila mirno. Guverner Missourija Jay Nixon je iz Fergusona že umaknil narodno gardo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Narodna garda je v Ferguson prišla v ponedeljek, potem ko so kraj več noči zaporedoma pretresali nasilni protesti, na katere je policija med drugim odgovorila s solzivcem.
Ponoči je na ulicah protestiralo le še nekaj deset ljudi, ki so mirno izražali protest zaradi smrti 18-letnega Michaela Browna. Ta je 9. avgusta umrl pod streli policista, okoliščine njegove smrti pa še niso povsem razjasnjene. Preiskava poteka tudi na zvezni ravni in v njej sodeluje več deset agentov FBI.
EU pozvala Srbijo naj ne špekulira z ruskimi sankcijami
BEOGRAD - EU je pozvala Srbijo, naj ne obrača ruskih sankcij proti državam EU v svoj prid, je potrdil srbski minister za zunanje zadeve Ivica Dačic. EU namreč od Srbije pričakuje, da bo solidarna z državami EU in ne bo okrepila izvoza v Rusijo, je včeraj navajala srbska tiskovna agencija Tanjug.»Srbija ni sprejemala nobenih posebnih ukrepov, s katerimi bi spodbujala tovrstne aktivnosti. Skrbno bomo pretehtali sporočilo EU in o tem tudi sprejeli odločitev,« je pojasnil Dačic.
Kot so za Tanjug potrdili v srbski vladi, je srbska vlada v četrtek res prejela demaršo iz EU, medtem ko na sedežu v Bruslju tega niso potrdili.
Zunanji ministri EU so na srečanju 15. avgusta med drugim kandidatke za članstvo, med katerimi je tudi Srbija, pozvali, naj ne spodkopavajo namere evropskih gospodarskih sankcij s krepitvijo izvoza v Rusijo oziroma z izkoriščanjem priložnosti, nastalih po uvedbi sankcij.
Podrobnosti v zvezi z de-maršo bo predsednik vlade Aleksandar Vučic pojasnil na novinarski konferenci.
1 0 Sobota, 23. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu
gorica - Zavod Galilei-Fermi-Pacassi bo uporabljal štiri učilnice v pritličju
Dijaki italijanske šole »gostje« zavoda Cankar
Ena izmed učilnic in hodnik v pritličju šole Cankar, ki bo na voljo italijanskim dijakom
bumbaca
Skuterist umrl v bolnišnici
V	bolnišnici na Katinari je včeraj umrl Tržičan Michele Legissa, 52-letni skuterist, ki se je v sredo ponesrečil na avtocesti pri Sesljanu. Moški, ki je stanoval v Gradišču, se je s skuterjem peljal proti Proseku, v še nepojasnjenih okoliščinah pa je trčil v levi bok avtomobila, ki ga je upravljal romunski državljan. Moškega je vrglo na asfalt, pri čemer je dobil hude poškodbe, ki so mu bile po dveh dneh usodne.
Tudi dežela v bran letališča
V	razpravo o zaprtju goriškega letališča, za katero se je odločila ustanova Enac, je posegla tudi dežela FJK. Odbornica Mariagrazia Santoro je pisala direktorici Roberti Carli in ji predlagala sklic omizja, na katerem bi se razne institucije lahko dogovorile o postopnem reševanju problematike varnosti in ukrepih, ki bi ne ovirali poteka tamkajšnjih dejavnosti.
Podrl rekord vseh dobitkov
V	četrtek je v novogoriški Hitovi igralnici Perla gost z juga Italije na ameriški ruleti priigral 1,1 milijona evrov. Italijanski državljan si je rekordni dobitek priigral v enem večeru. Kaj takega doslej v 30-letni zgodovini Hita ni uspelo še nikomur. (km)
V prihodnjem šolskem letu bo slovenski višješolski center v Puccinijevi ulici v Gorici gostil tudi dijake, ki obiskujejo eno izmed smeri državnega zavoda Gali-lei-Fermi-Pacassi. Po varnostnem preverjanju, ki ga je v minulih mesecih opravila goriška pokrajina, se je namreč goriški italijanski zavod kar čez noč znašel s 25 neuporabnimi učilnicami in laboratoriji, zato je njegovo vodstvo skupaj s pokrajinsko upravo začelo iskati alternativno rešitev. Ravnatelj Guido De Fornasari je preučil različne možnosti reorganizacije, naposled pa je sprejel pomoč, ki mu jo je ponudilo ravnateljstvo slovenskih višjih srednjih šol: nekaj razredov - najverjetneje trienij bivše smeri za geometre Pacassi - bodo preselili v stavbo poklicnega zavoda Ivan Cankar, kjer bodo razpolagali s štirimi učilnicami. Prvi primer »sobivanja« slovenskih in italijanskih višješolcev iz Gorice v isti stavbi bo trajal vsaj pol leta, pokrajinska odbor-nica za šolstvo Ilaria Cecot pa meni, da bi lahko dijaki italijanske šole ostali v gosteh tudi do konca šolskega leta.
»Vse je odvisno od dežele FJK. Deželno vlado smo zaprosili za finančno pomoč, saj drugače ne bomo mogli izpeljati nujno potrebnih del na stavbi zavoda Ga-lilei-Fermi-Pacassi,« pojasnjuje Cecotova, ki se bo 2. septembra sestala z deželno od-bornico Mariograzio Santoro, s katero se bo pogovorila o problemu varnosti na italijanskih višjih šolah v Gorici. »K sreči nam je ravnateljica slovenskih šol Mihaela Pirih takoj priskočila na pomoč in nam ponudila prostore zavoda Cankar. To je storila tudi med lanskim šolskim letom, ko se je udrl strop liceja Alighieri, takrat pa smo našli drugo rešitev,« pravi Cecotova in se v isti sapi zahvaljuje Pirihovi, ki se bo s prvim septembrom upokojila, za sodelovanje in razpoložljivost.
Italijanski šoli bodo na voljo štiri sobe v pritličju, dijaki zavoda Cankar pa zaradi tega ne bodo prikrajšani. »Zavodu Galilei bomo odstopili dve učilnici, ki so jih naši dijaki le občasno uporabljali za gledanje filmov in za druge dejavnosti, ki lahko mirno potekajo tudi v drugih prostorih, ob tem pa še večnamensko sobo in prostor, ki je služil kot skladišče. Za njegovo izpraznitev in ureditev bo poskrbela pokrajina,« pojasnjuje Pirihova, ki meni, da začasna združitev dveh šol pod isto streho ne bo privedla do večjih težav. »Zavod Galilei bo sicer moral rešiti nekatere organizacijske probleme, kot je na primer zagotovitev šolskega pomočnika v pritličju, prilagoditi pa bo treba tudi delovanje šolskega zvonca različnim urnikom,« zaključuje Mihaela Pirih.
števerjan-pevma - Karabinjerji ovadili 33-letnega tujega državljana
Ukradel avtomobil in nož
Moškega so prijeli v Grojni in vozilo vrnili lastniku - Ni imel vozniškega dovoljenja, zoper njega je že bil odrejen izgon iz države
Ne le, da je ukradel avtomobil. Z njim se je tudi odpeljal, čeprav ni nikoli opravil vozniškega izpita. Ker mu očitno ni bilo dovolj, je po poti iz drugega avtomobila ukradel še nož. Kam je bil namenjen in zakaj je avto ukradel ravno v Števerjanu, ni še jasno, gotovo pa je, da tatinski podvig se mu nikakor ni obnesel. Nekaj ur kasneje je namreč naletel na karabinjersko patruljo. Ustavili so ga in odpeljali na poveljstvo. Tako si je 33-letni albanski državljan A.Q. prislužil kazensko ovadbo, ki so jo karabinjerji še istega dne podali na goriško državno tožilstvo.
Moškega so zalotili v četrtek zgo-
daj zjutraj v Grojni. Patrulja karabi-njerjev se je okrog 5. ure peljala po Ulici Vallone delle acque, v nasprotni smeri pa je pripeljal starejši avtomobil tipa Opel corsa. Karabinjerji so posumili, da gre ravno za avtomobil, ki je v sredo zvečer izginil z zasebnega dvorišča v števerjanski občini. Tatvino je prijavil njegov lastnik, mlajši domačin, ki naj bi v avtomobilu pozabil tudi ključe. Tat naj bi torej ne imel težkega dela: sedel je za volan, prižgal avtomobil in odpeljal, ne da bi ga kdo opazil. Nekaj ur kasneje pa so ga v Grojni opazili karabinjerji, ki so ga takoj ustavili in ga odpeljali na goriško pokrajinsko poveljstvo. Tam so
ugotovili, da 33-letni Albanec nima vozniškega dovoljenja ter da je sodišče pred časom že odredilo njegov izgon iz države. Pri sebi je moški imel tudi devet centimetrov dolgi nož, ki so mu ga karabinjerji zasegli. Izkazalo se je, da si je moški tudi tega protizakonito prilastil. Ukradel ga je iz avtomobila, ki je bil parkiran v Ulici Bellaveduta v Pevmi.
Tatu so tako ovadili tudi zaradi posedovanja orožja in vožnje brez vozniškega dovoljenja. Avtomobil Opel corsa so karabinjerji vrnili lastniku in ga seveda osrečili. Morda si res ni pričakoval, da bo prijava kraje tako hitro obrodila rezultat.
Karabinjerja na delu
gorica - Afganistanska priseljenca
Prišla v hotel in po azil
Angelo Obit (SAP): »Priznavamo jim zaščito, ki jim je ne nobena druga evropska država« števerjan
Prispevki za potresno varnost
Tudi števerjanska občina je objavila razpis, na podlagi katerega bo občanom delila prispevke za povečanje protipotresne odpornosti njihovih domov, proizvodnih obratov in drugih stavb, v katerih opravljajo svoj poklic. Prispevek za utrditev stavbe znaša 100 evrov na kv. meter in največ 20 tisoč evrov, prispevek za izboljšanje potresne odpornosti pa 150 evrov na kv. meter in največ 30 tisoč evrov. Do najvišjega prispevka - 200 evrov na kv. meter -, bodo imeli pravico občani, ki bodo morali stavbo porušiti in ponovno zgraditi. Prošnje bo občina Šte-verjan sprejemala do 20. oktobra.
Hotel Internazionale v Gorici bijmbaca
Vsak teden naj bi v Gorico prihajalo kakih dvajset priseljencev, ki so jim severne evropske države odklonile status prebežnikov in zaščito. Pri nas jih namestijo v zavetišču nadškofijske Karitas ali v Hotelu Internazio-nale v Tržaški ulici. »Tu se jim dobro godi, saj jih na stroške davkoplačevalcev tudi hranimo in jim zagotavljamo asistenco,« pravi goriški tajnik policijskega sindikata SAP, Angelo Obit: »Zgodilo se je, da sta se minuli teden v hotelu Internazionale pojavila Afga-nistanca, ki jima je Anglija zavrnila prošnjo o azilu, sobo v goriškem hotelu pa sta rezervirala prek portala booking.com. Ko sta prišla, sta pred policisti izjavila, da sta reveža in da bosta vprašala mednarodno zaščito, ki jima jo bo naša država gotovo priznala. Namestili so ju v zavetišče Karitas, ker so bile vse hotelske sobe zasedene. Kdo jima je v Angliji povedal, da v Gorici prebežnike gostimo v hotelih? Sta zares reveža, če sta s kreditno karto rezervirala sobo? K nam torej prihajajo prebežniki ali oportunisti?« se polemično sprašuje Obit, ki državi očita, da priznava priseljencem zaščito, ki jim je ne nobena druga evropska država.
gradež - Karabinjerji
Nemško družino rešili s kadečega se plovila
Karabinjerji iz Tržiča so v četrtek pri Gradežu pomagali štiričlanski nemški družini, ki se je med izletom po gradeški laguni znašla v težavah. 47-letnega očeta ter njegove tri sinove, stare deset, dvanajst in štirinajst let, so rešili z osemmetrskega motornega plovila, ki je odpovedalo v bližini gra-deškega premičnega mosta. Pokvaril se je eden izmed dveh motorjev, iz katerega se je začelo močno kaditi, kara-binjerji pa so štiri nemške državljane pravočasno odpeljali na kopno.
Posadka rešilnega čolna je motorno plovilo družine iz Munchna opazila okrog 16.30 v bližini premičnega mosta v Gradežu. Oče in otroci so klicali na pomoč, kabina na premcu je bila polna dima. Karabi-njerji so se takoj približali in pomagali nemškim državljanom, da so prestopili na rešilni čoln. Odpeljali so jih na kopno, pokvarjeno plovilo pa so povlekli do pomola Torpediniere, kjer so ga privezali s pomočjo gasilcev in karabinjerjev iz Gradeža.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sobota, 23. avgusta 2014
1 1
brda - Izjemna arheološka najdba v Dolnjem Cerovem
Prvi ostanki romanike
Že leta se je glavni oltar v poznoba-ročni cerkvi svetega Lenarta v Dolnjem Cerovem nagibal, v zadnjem času tako zelo, da bi se zaradi tega lahko poškodoval. Pred posegi v tla, ki bi jih zahtevalo temeljenje oltarja, je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) zahteval predhodne arheološke raziskave.
»Prvi rezultati so dali izjemne najdbe,« pojasnjuje Ernesta Drole, vodja no-vogoriške enote omenjenega zavoda. Odkriti so bili arhitekturni ostanki - temelji polkrožne apside starejše romanske cerkve, v prostoru med romansko in novodobno cerkvijo pa pokopališče s skeleti in več različnih predmetov oziroma njihovih ostankov. »Najdba romanske apside je primerljiva z najdbo še neznanega rimskega mesta v tem prostoru. To je prva dokazano romanska cerkev v celotnih Brdih, slovenskih in italijanskih,« dodaja zasebni arheološki raziskovalec Draško Josipovič.
Za opravljanje arheoloških raziskav je omenjeni zavod pooblastil podjetje Avgusta iz Idrije. »Arheološka dela smo opravljali na območju prezbiterija, kjer smo našli romansko apsido. V plasti, ruševini, ki je to apsido obdajala, pa smo odkrili številne najdbe: več novcev beneškega kova in oglejskega patriarha, številne odlomke keramike, med njimi je ena lepša ohranjena arhaična majolika, pa odlomke različnih steklenih kozarcev, kovinske najdbe, med temi je lep gotski ključ iz štirinajstega stoletja, pasna spona, vmes so bili tudi odlomki starejših fresk ...,« našteva arheologinja Teja Gerbec, članica ekipe podjetja Avgusta. Starejšo cerkev je obdajalo tudi pokopališče. »Ravno smo vrh grobov, intaktno ohranjenih skeletov, ti grobovi so bili ob razširitvi cerkve kasneje sicer poškodovani. Globlje v nižjih plasteh pa lahko pričakujemo še kakšne starejše najdbe. Vse doslej odkrite najdbe lahko umestimo v čas med dvanajstim in petnajstim oziroma šestnajstim stoletjem,« pristavlja arheologinja.
Najdba je podkrepljena z zgodovinskimi dokazi: Cerovo je v pisnih virih omenjeno v dvanajstem stoletju, v bližini apside so našli srebrnik beneškega tipa, kovanega za časa Oria Malipiera, beneškega doža med letoma 1178 in 1192. Pred tem časom verjetno v tedanji obliki ni stala, lahko pa je še starejša, predromanska, lahko pa tudi poznoantična . »Lahko bi se odkril tudi slovanski zgodnji srednji vek. V bližnjem Ločniku so najdeni najbolj zahodni grobovi t.i. karantansko-ketlaške kulture iz devetega in desetega stoletja. Prav lahko bi bili ti prebivalci pokopani tudi tukaj okrog te cerkve, sploh zato, ker je sveti Lenart eden najstarejših patrocinijev, pred njim naj bi bila v virih omenjena cerkvica Janeza Krstnika, ki je še starejši,« ugiba Josipovič. Da bi bolje osvetlili zgodovino cerkvice, bi morali kopati globlje.
Raziskava in izkopavanja pa so trenutno v stanju mirovanja. Za nadaljnja dela bi bilo treba pridobiti finančna sredstva. »Zaenkrat je izkopan en skelet, jih je pa še več. Dobro bi bilo, da bi odkopali še več grobov. Če jih ne bomo mi, jih bodo pa gradbeniki, ko bodo delali temelje za oltar, a jih bodo dobesedno razsuli,« opozarja Josipovič.
»To kapitalno najdbo bo treba raziskati in v končni fazi tudi prezentirati. Pomembno je, da se je ne pokrije,« se strinja Droletova iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki obenem priznava, da vse to zahteva finančna sredstva, zato apelira na »tiste, ki operirajo z denarjem«, da se preko lokalne skupnosti in države zbere denar za dokončanje del. Najdbe se nahajajo na mestu baročnega oltarja, ki bo po končani restavraciji moral na svoje mesto. »Skupaj s statiki in arhitekti bo treba najti rešitev, ki bo ohranjala najstarejšo fazo in dala cerkvi njeno funkcijo verskega objekta,« pristavlja Ernesta Drole. V omenjeni cerkvi se bogoslužje redno opravlja petkrat mesečno.
»S to najdbo cerkev in tudi kraj pridobivata na bogastvu svoje preteklosti,«
meni Jože Ipavec, župnik v Kojskem in med drugim tudi župnijski upravitelj cerkve svetega Lenarta v Dolnjem Cerovem. Doslej je bila ta cerkev poznana po debeli kovani verigi, ki jo obdaja. V Sloveniji imamo menda samo še en tak primer, na Bavarskem so trije. Vse te cerkve, ki so obdane z verigo, so bile posvečene svetemu Lenartu, ki je zavetnik zapornikov in kovačev.
Katja Munih
Izkopavanje skeleta v Dolnjem Cerovem (desno) in briška cerkev z verigo (spodaj): posvečena je sv. Lenartu, zavetniku zapornikov in kovačev (spodaj)
foto k. m.
goriška brda
Začela se je trgatev
V kleti Goriška Brda danes začenjajo s trgatvijo. Količinsko pričakujejo povprečen letnik, v klet bodo sprejeli približno 7.000 ton grozdja. »Skrbno spremljamo do-zorelost grozdja v vsakem vinogradu posebej in skupaj z vinogradnikom določimo optimalen čas trgatve glede na tehnološko in organoleptično zrelost grozdja, tako da lahko kar najbolje izkoristimo potencial posamezne lege,« pojasnjujejo v največji vinski kleti v Sloveniji. Obilno poletno deževje je za vinogradnike predstavljalo velik izziv; potrebno je veliko več pozornosti in ročnega dela, da lahko kljub ekstremnim razmeram pričakujejo zdrav pridelek.
»Pričakujemo, da bodo alkoholne stopnje vin letnika 2014 nekoliko nižje, kar je pravzaprav v trendu, saj smo letos začeli s posebnima linijama vin za ameriški in domači trg, kjer je poudarek na zmerni alkoholni stopnji. Lažja, sadno dišeča in bolj osvežujoča vina so v svetu vse bolj priljubljena in zaželena. Tudi vino namreč sredi trendu zdravega prehranjevanja, lažjih jedi in nižjega vnosa kalorij,« pojasnjujejo v briški kleti. Trgatev bodo pričeli s sorto modri pinot, ki je osnova za penine, in belimi sortami chardonnay, sivi pinot, rebula, nadaljevali pa z ostalimi belimi sortami. Rdeče sorte bodo na vrsti v drugi polovici septembra. Vrh trgatve bo drugi in tretji teden v septembru, zadnje grozdje pa bodo potrgali v začetku oktobra. (km)
sovodnje - Valentina Nanut
Z glasbo živi
S svojo flavto je »preskočila« mejo, v svet glasbe spremlja otroke
Beneški novec (zgoraj levo) in gotski ključ (zgoraj desno), na najdišču izkopani predmeti (desno)
foto k.m.
tržič - WWF o pobudi družbe Smart Gas
Načrt uplinjevalnika je potrebno izboljšati
Županja: »Ne bomo križem rok« - V postopek naj se vključi Slovenija
Načrt terminala za skladiščenje, uplinjanje in distribucijo zemeljskega plina, ki ga namerava družba Smart Gas zgraditi na območju Lokavca v tržiški občini, nikakor ne prepriča okoljevarstve-nikov združenja WWF. Svoje pomisleke so predstavili na četrtkovem javnem srečanju v Tržiču, kjer se je zbralo veliko občanov, ki jih skrbijo učinki terminala na okolje. Izpostavili so predvsem tveganja, povezana s prometom plinskih tankerjev, saj bi le-ti pluli in pristajali nedaleč od industrijskih obratov, hiš in letališča. »Projekt je treba izboljšati. Pri tem pa je nujno, da pride do odkritega in konstruktivnega soočenja s prebivalci,« je dejal Carlo Franzosini, biolog morskega rezervata v Miramaru.
Uplinjevalnik naj bi sestavljala dva velika, kakih 30 metrov visoka rezervoarja z zmogljivostjo 85 tisoč kubikov, obrat za uplinjevanje in struktura v morju za privez plinskih tankerjev. Letno naj bi priplulo ob pomol kar nekaj tankerjev, zato Tržičane med drugim skrbi, ali bo to vpli-
valo na delo v tržiškem pristanišču. Po besedah predsednika zveze Legambiente iz Trsta Lina Santora bi bilo iz vidika varnosti bolje, če bi rezervoarja bila podzemna, Franzosini pa je izpostavil, da je treba poglobitev pristaniškega kanala, ki naj bi ga izkopali do globine 13 metrov in pol, obravnavati kot del projekta. V Tržiču so nekateri izrazili prepričanje, da je treba v postopek vključiti Slovenijo, drugi pa so apelirali na županjo Silvio Altran in predlagali, naj pred 21. septembrom, ko se izteče rok za vložitev pripomb v okviru postopka VAS, skliče informativno srečanje na temo uplinjevalnika. Županja je včeraj odgovorila, da občina Tržič ne namerava ostati križem rok in da že pripravlja pripombe: »Delamo na odprtju in-fotočke, kjer bo na voljo vsa dokumentacija, prizadevamo pa si tudi za to, da bi društvom in občanom zagotovili tehnično pomoč pri njenem prebiranju.« Vprašanje uplinjevalnika bodo obravnavali tudi na sejah svetniških komisij in na srečanjih z družbo Smart Gas, je še napovedala.
Na Goriškem imamo novega mojstra glasbe. Pravzaprav gre za mojstrico, saj govorimo o Valentini Nanut iz So-vodenj, ki je pred kratkim na konserva-toriju v Trstu uspešno opravila izpit iz prečne flavte. Med klepetom ob kavi nam je simpatična Valentina pojasnila, da lahko z diplomo po končanem trie-niju poučuje na glasbenih šolah, kar je tudi njena največja želja. Na izpitu, pri katerem jo je na klavir spremljala profesorica pri Glasbeni matici Beatrice Zonta, je 21-letna Valentina dosegla 102 točki na 110, kar velja za zelo dober uspeh.
Valentina Nanut izhaja iz družine, kjer je glasba doma. Oče Štefan je priznan glasbenik, ki s svojo harmoniko sodeluje na raznih prireditvah, od »resnih« večerov pa do igranja na ohcetih, na-rodnozabavnih nastopih in drugih priložnostih, kjer potrebujejo zanesljivega harmonikarja. Z glasbo je »zastrupljena« tudi Valentinina mlajša sestra Ivana, ki se razvija v odlično pevko najrazličnejših žanrov. Oče Štefan in hči Ivana sta nastopila tudi na letošnjih Kapljicah kulture v Ljudskem vrtu v Gorici, Valentina pa je njun nastop spremljala med publiko.
Valentina pravi, da je spodbudo za igranje flavte dobila pri poslušanju godbe na pihala Kras iz Doberdoba. »Nekoč bom tudi jaz tam igrala,« si je takrat, pred dobrimi petnajstimi leti, vtepla v glavo. In res: flavta je kmalu zatem prišla k Nanutovim. Ko je obiskovala peti razred osnovne šole Butkovič v Sovod-njah, se je Valentina vpisala k rednemu pouku flavte pri Glasbeni matici v Gorici. Prva učiteljica ji je bila Olga Sosič, ki jo je uvedla v svet glasbe, v katerem velja flavta za milejši in prefinjen inštrument. Valentina je lepo napredovala v študiju in opravljala izpite na kon-servatoriju Tartini v Trstu, ki jih je, kot omenjeno, okronala z uspešno zaključeno preizkušnjo pred dobrim mesecem. Poleg nastopov študijskega značaja in ob raznih kulturnih prireditvah svoje znanje deli tudi z drugimi glasbeniki. Več let je sodelovala v pihalnih orkestrih v Doberdobu in v Vilešu, nakar pa je »preskočila« državno mejo in je že dve leti članica orkestra Mladinske Filharmoni-
Valentina Nanut s svojo flavto
je Nova iz Nove Gorice, občasno pa tudi orkestra konservatorija Giuseppe Tartini iz Trsta. Skratka, dela ji ne manjka, saj je lansko leto sprejela tudi poučevanje teorije pri glasbeni šoli pihalnega orkestra Kras v Doberdobu. Da sta ji glasba in petje zelo pri srcu, je dokazala tudi predlanskim, ko je sprejela poučevanje petja pri otroškem zboru v Sovodnjah, kjer so ji zaupali vodstvo skupine osemnajstih otrok iz tamkajšnjega vrtca. Redno obiskuje tudi izpopolnje-valne tečaje in seminarje glasbe, ki jih v raznih krajih Furlanije Julijske krajine pa tudi v Sloveniji in na Hrvaškem vodijo priznani učitelji flavte.
Na vprašanje, s čim se ukvarja Valentina v svojem prostem času, je z nasmeškom na obrazu povedala, da je glasba prisotna tudi v kratkih premorih, ki jih preživi stran od vaj in inštrumentov. Takrat rada v miru posluša glasbo raznih zvrsti, najbolj pa jo pomirjajo klasične skladbe, seveda predvsem take, kjer je zraven instrument, ki si ga je izbrala. (vip)
1 2 Sobota, 23. avgusta 2014_GORIŠKI PROSTOR
/
goriški avgust
Glasbena večera v Vili Codelli
V Mošu pri Gorici se nadaljuje 24. izvedba Glasbenih večerov v Vili Codelli. Nocoj ob 21. uri bodo pevca Andrea Binetti in Marzia Postogna ter pianist Corrado Gulin postregli s koncertom »Od operete do muzikala«; na programu bodo skladbe Gilberta, Be-natzkega, Abrahama, Porterja, Gersh-wina, Kerna, Harlena in Bernsteina. Jutri, 24. avgusta, ob 21. uri pa bo glasbeni poklon ob stoletnici prve svetovne vojne: violinist Giacobbe Stevana-to in komorni orkester FJK bosta izvajala Vivaldijeve »Štiri letne čase«, Daniela Picoi bo prebirala sonete beneškega skladatelja in kratka literarna besedila na temo doživljanja letnih časov na vojni fronti; vstop bo prost (s prostovoljnimi prispevki) do zasedbe mest.
2Cellos na travniku
Družba Hit v sodelovanju z novogori-ško mestno občino prireja osrednji dru-žabno-glasbeni dogodek letošnjega poletja. Na travniku pred občinsko stavbo v Novi Gorici bosta nocoj ob 22. uri nastopila svetovno znana glasbena virtuoza, združena v duo 2Cellos. Koncert bo brezplačen. Pred tem bo ob 20. uri zaključni nastop udeležencev »Plesnega poletja 2014«, ob 21.30 pa še nastop plesnih skupin Go-Breakers in VIP Dance Company. Zaradi koncerta bo popolna zapora dela Kidričeve ulice in parkirišč od križišča z Ulico Tolminskih puntarjev do uvoza na parkirišče NKBM, in sicer danes od 13. ure do 6. ure jutri. Dogodek bo v vsakem vremenu, sporočajo organizatorji.
Čezmejni odmevi
Festival »Echos - Čezmejni odmevi« se danes seli na Grad Dobrovo. V viteški dvorani bo ob 21. uri nastopil glasbeni trio, ki ga sestavljajo Martina Morello (klarinet), Kristina Seražin (saksofon) in Carolina Perez Tedesco (klavir); vstop bo prost.
Pozavna in flavta
Zaključni koncert udeležencev mojstrskih tečajev SolokamP 2014 za pozavno in flavto bo danes ob 19. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju; pri klavirju bo Mateja Urbanč Hladnik.
Zborovski festival
Nocoj ob 20.30 bo v dvorani Bergamas v Gradišču mednarodni festival »GdA International Choir Festival«. Nastopili bodo zbor Primo Vere iz Ronk, Komorni zbor Ipavska iz Vipavske doline, Coral di Lucinis iz Ločnika in zbor Tourdion iz Cavalicca pri Vidmu; vstop bo prost.
Umetnost in glasba
V okviru dogajanja, ki ga pod naslovom »DAE - Dobiarteventi 2014« prirejajo v večnamenskem centru v kraju Dob-bia pri Štarancanu, bo današnji zaključni večer ob 21. uri ponudil ume-tniško-glasbeni dogodek z udeležbo kitarista Maurizia Abateja, benda Mot-herfuckhertz in Franka B.
Brezplačni dvorec
Goričani bodo tudi danes lahko brezplačno obiskali dvorec Coronini Cron-berg kakor tudi tamkajšnjo razstavo uniform (1900-1914). Dvorec na goriškem Vialu bo na ogled med 10. in 13. uro, brezplačne vodene obiske za Go-ričane pa prirejajo ob 10., 11. in 12. uri. Za prevzem vstopnice je treba pokazati osebni dokument z vpisom kraja bivališča.
krmin - Razstava ob obletnici
Po napovedi vojne so Krminčani služili v cesarski uniformi
V Krminu bo do 7. septembra odprta razstava »An Meine Volker - Ai miei po-poli« (Mojim narodom). Postavljena je v prostorih združenja Societa Cormonese Austria, društva, ki je ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne že pripravilo nekaj razstav s ciljem ohranjanja spomina na tragične dogodke, ki so zaznamovali začetek dvajsetega stoletja.
Zdajšnja razstava - naslov je povzet po poslanici cesarja Franca Jožefa, s katero je naznanil vojno napoved Srbiji - ponuja niz originalnih listin, predvsem fotografij, časopisov in drugega gradiva iz obdobja neposredno pred izbruhom vojne in prvih dni poteka mobilizacije. Zanimivi so seznami krminskih nabornikov, fotografije Krmin-čanov v cesarski uniformi v različnih vojašnicah v Gorici in Krminu ter Trstu. Naj-
Razstava je postavljena v prostorih združenja Societa Cormonese Austria
več v vojsko vpoklicanih Krminčanov je služilo v 97. pešpolku, v 27. pešpolku, ki se je tik pred vojno preoblikoval v gorski strelski polk, pri trdnjavskem topništvu v Pu-lju itd. V Krminu pa je delovala tudi posebna enota vojakov - kolesarjev. Opozoriti velja na originalno karto (velikega formata) železniškega omrežja v Avstro-Ogr-ski z navedbo vseh, tudi najmanjših postaj. Krmin je po izbruhu vojne z Italijo takoj za-
sedla italijanska vojska in je do konca oktobra 1917 bil pomembno središče za oskrbovanje fronte, zlasti na območju Brd.
Razstavo v središčni Matteottijevi ulici 14 je v prvih desetih dneh že obiskalo preko petsto ljudi, tudi tujcev, ki dopustujejo na našem koncu. Ogledati si jo je mogoče ob delavnikih med 9. in 13. uro ter med 15. in 20. uro, ob nedeljah je odprta samo v dopoldanskem času. (vk)
[12 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481530124.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701.
DEŽURNA LEKARNA V MEDEI
RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel.
0481-67068.
~M Koncerti
GLASBENI VEČERI V GRADEŽU v okviru niza »Musica a 4 Stelle«: 25. avgusta ob 21. uri v parku vrtnic »Per un pugno di dollari«, Movie chambre orchestra; vstop prost.
FESTIVAL »GLASBE SVETA 2014« na odru pred gradom Kromberk vsak torek ob 21. uri: 26. avgusta Neca Falk & Jerko in Miro Novak »Maček Muri«, nastopajo Neca Falk (petje), Jerko Novak (kitara) in Miro Novak (kitara). V okviru festivala bo od 19. ure potekala tržnica dobrot sveta.
16. FESTIVAL »MED ZVOKI KRAJEV« (»Nei suoni dei luoghi«): 27. avgusta, ob 21. uri na kmetiji La Ferula v Štaranca-nu »Cem Live Orchestra«.
H
Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2014/15. Informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51 od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508).
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slo-vik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta starosti; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) ali kdvipava@virgi-lio.it.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE
za osnovnošolce v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bodo od 26. do 30.
avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz goriške občine bo poskrbljen avtobusni prevoz s parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Mentorji delavnic: Jana Drassich-glasbena delavnica, Vesna Benedetič-likovna delavnica, Marko Gavriloski-pravljična delavnica, Mitja Tretjak-vodja delavnic. Zadnji dan ob 11. uri bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, tel./faks 040635626, info@zskd.eu.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 16.45 - 18.45 - 21.00 »Step up all in«.
Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Hercules il guerriero«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.15 - 18.00 -20.00 - 22.00 »Dragon Trainer 2«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.20 »Hercules il guerriero«.
Dvorana 3: 17.10 - 20.15 - 22.00 »Cat-tivi vicini«.
Dvorana 4: 16.45 - 18.40 »Step up all in«;21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Libe-raci dal male«.
M Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino Malte, Gmuend, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 3479748704 (Vanja).
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tolmeč in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829).
»POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV« bo v soboto, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 pri Rdeči hiši v Gorici. Letos bo hkrati proslava ob 70-le-tnici izhajanja Partizanskega / Primorskega dnevnika. Ob 16. uri bo sprejem pohodnikov z zaključno prireditvijo na Vojskem; informacije po tel. 3485298655.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA priredi 13. in 14. septembra izlet v Dolomite - prečenje skupine Sella. Prvi dan približno 3 ure hoje, drugi dan od 4 do 5 ur. Zaradi rezervaci-
je prenočišča in organizacije prevoza je obvezna predhodna prijava in vplačilo akontacije do sobote, 30. avgusta; informacije in prijave po tel. 3317059216 Vlado.
SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
ESTORIABUS bo spet odpotoval v soboto, 27. septembra, izletnike bo spremljal Paolo Cavassini. Obiskali bodo Gardo-ne Riviera in palačo Vittoriale, ki jo je dal zgradili Gabriele D'Annunzio; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 349-3052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
□ Obvestila
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društvenem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje.
ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt od 25. do 29. avgusta.
OVERNIGHT: brezplačni avtobusi zagotavljajo povratne vožnje za mladino, ki se bo 23. avgusta odpravila v Gradež: start bo z gradeške avtobusne postaje ob 1.30 in 3.00, ob 2.00 oz. 3.30 bo postanek na Trgu Salvo DAcquisto v Tržiču, ob 2.05 oz. 3.35 v Ulici Pocar v Tržiču, ob 3.40 v Ulici Redipuglia v Foljanu, ob 3.45 na Drevoredu Regina Elena v Gradišču, ob 3.56 v Ulici XXIV Maggio v Medei, ob 4.20 na avtobusni postaji (ob železniški postaji) v Gorici. Mladi se bodo v Gradež odpravljali z rednim avtobusom, za pot nazaj pa bodo imeli brezplačnega.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 24. avgusta.
AŠD KRAS DOL-POLJANE vabi člane in prijatelje v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.30 v društvene prostore na Palkišču na sejo za organizacijo programa prireditve, ki bo potekala septembra.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici do 12. septembra odprti po poletnem urniku (9.00-13.00).
0 Prireditve
PARTIZANSKI MITING v Selcah v organizaciji VZPI-ANPI in s sodelovanjem krajevnih društev bo potekal na prireditvenem prizorišču v Ul. Monte Cosich do ponedeljka, 25. avgusta, in med 5. in 7. septembrom. V nedeljo, 24. avgusta, in ponedeljek, 25. avgusta, bosta plesna večera s spremljavo ansamblov, oba dneva ob 23. uri pa še tomboli. V petek, 5. septembra, bosta potekala prireditev partizanskih pesmi »Canti ribelli« z Albertom Blasizzo in Ambro Drius ter koncert kantavtorja in pisatelja Alessia Lege. Vsakoletna ba-klada v spremstvu doberdobske godbe in zbora Jezero bo v soboto, 6. septembra, z začetkom ob 19.30. V nedeljo, 7. septembra, bo zaključek mitinga s plesom.
SVETOVNI FESTIVAL FOLKLORE bo v Gorici od 29. do 31. avgusta; tradicionalni sprevod z udeležbo vseh skupin bo v nedeljo, 31. avgusta, ob 16.30 s startom pri cerkvi Sv. Justa na Korzu Italia.
»POLETJE V TRŽIČU«: danes, 23. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava »Clelia: spirito libero« na Trgu Republike.
Mali oglasi
PRODAJAM oziroma dajem v najem 50 kv m veliko in povsem opremljeno stanovanje v središču Gorice; tel. 048130835.
DIATONIČNO HARMONIKO C-F-B znamke Prostor prodam za 1250 evrov; tel. 335-5387249.
PRODAJAM DOMAČ KROMPIR pridelan na doberdobskem Krasu; tel. 3393423585.
Pogrebi
DANES V RONKAH: 11.00, Licio Fraca-ros (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču; 12.30, Corin-no Pizzin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev.
DANES V TRŽIČU: 9.50, Milvia Fragia-como iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev.
SLOVENCI V PRVI SVETOVNI VOJNI (1914-1918)
Sobota, 23. avgusta 2014 1 3
PREDEN
LISTJE
ODPADE
BOMO
DOMA
Miro Simčič

se nadaljuje
Objavo v dnevniku je omogočil avtor Miro Simčič knjigo je izdala založba
tkxiV Publishing
Ljubljana, Kolarjeva ulica 47 Spletna knjigarna www.buca.si
Vzpon Trsta je bil vabljiv magnet, v mesto se je doseljevalo številno slovensko prebivalstvo, nastale so močne in vplivne slovenske ustanove, kot so bili Narodni dom, podjetje Edinost, finančne institucije, zadružni kapital, gledališče in podobno.
Boris Gombač v svoji knjigi Trst-Trieste — dve imeni, ena identiteta razlaga vzroke, »šizo-freničnega italijanskega nacionalističnega vzdušja«, ki je zajelo tržaško meščanstvo, in to ne le elite, temveč se je sčasoma razširilo na tudi srednje sloje in tržaški proletariat.
Vzroki za to so bili po Gombačevih analizah v hitri rasti tržaške industrije, za kar tamkajšnji trgovci in borzni špekulanti niso imeli interesa, pa tudi potrebnega znanja ne. Tu je z vso silo prodiral nemški velekapital, ki je vlagal v tržaško industrijo in je bil tudi drugače močno navzoč v razvitem, severnem delu kraljevine Italije. Naslednji pomemben vzrok naraščajočega kolektivnega ne-lagodja pri italijansko govorečem prebivalstvu pa je bilo naglo povečevanje števila Slovencev ter kulturna in gospodarska emancipacija slovenskega prebivalstva na Tržaškem.
Dodatna dolgoročna nevarnost za bogato italijansko elito v Trstu so postali italijanski socialisti. Tržaški socialisti so javno naznanili, da so pristaši volilnega konsenza o splošni volilni pravici, ki bi v Avstro-Ogrski odpravila anahronistični volilni red, po katerem so volili le tisti meščani, ki so plačevali dovolj visok davek. Revni sloji niso imeli volilne pravice, prav tako ne ženske, izjema so bile bogate dedinje in vdove. Socialisti so bili za uveljavitev splošne volilne pravice vsaj na lokalni ravni in ne glede na dohodke. Z uveljavljanjem splošne volilne pravice je Dunaj grozil tudi Madžarom, saj bi to pomenilo konec madžarske nadvlade v Translajtaniji v ogrskem delu monarhije.
Vse to je tržaška elita zaznala kot nevaren začetek svoje kolektivne krize in kot napoved skorajšnjega konca italijanske prevlade v Trstu. V vzdušju, polnem sovraštva in umetno izzvanega strahu pred slovanskimi »tujerodnimi elementi« ter socialisti, so se z vladajočimi krogi v Rimu začeli dogovarjati o Trstu zunaj avstrijskega okvira. Pomemben prispevek k vzponu italijanskega ire-dentizma so prispevale prostozidarske lože. Pri tem pa so tržaški italijanski elitni krogi preprosto pozabili trezno analizirati, ali se jim bo v Italiji godilo bolje kot pod Habsburžani. Zanemarili so tudi vrsto tehtnih strukturnih problemov, ki bi jih odprlo oddvajanje od dvojne monarhije in Srednje Evrope. Ključni vprašanji sta bili gospodarska prihodnost Trsta in način vključevanja v novo državo. Iredentistična elita si s tem ni belila glave. Nove probleme bi reševali po združitvi z Italijo, ko so si nameravali po odločnem italijanskem prodoru v donavske države in na Balkan skupaj razdeliti pridobljeni plen.
Tržaška elita je imela veliko kapitala, prinašala sta ji ga mednarodna trgovina in monopolni položaj Trsta, toda hotela je še nedvomno politi-
čno premoč in nacionalno nadvlado italijansko govorečega prebivalstva. Zato se je naglo razraslo italijansko iredentistično gibanje; zanj so bile značilne brezobzirne ideje in pozneje brutalne politične metode, njegov končni, pa tudi naravni produkt je bil fašizem. Osnova vsakega fašizma je skrajni nacionalizem in rasizem, brezobzirno teptanje človekovih pravic in odsotnost kakršnihkoli demokratičnih ozirov. Slovenci in Hrvati pa so bili samo prva žrtev. Tržaško iredentistično gibanje je sicer iskalo zaledje pri somišljenikih v Italiji, toda pred prvo svetovno vojno njegovi pripadniki v svoji nacionalistični zaslepljenosti niso hoteli razumeti, da z iredentizmom žagajo dve veji, na katerih je tržaška buržoazija udobno sedela: to je bilo drastično trganje dolgoletne življenjske komunikacije s slovanskim podeželjem na Primorskem ter razdiranje poslovnih stikov z srednjeevropskim zaledjem, ki je iz Trsta naredilo eno od najpomembnejših pristanišč na svetu. K tržaški luki je pred prvo svetovno vojno gravitiralo prek 70 milijonov prebivalcev Srednje Evrope, po letu 1918 je Trst to vlogo izgubil, saj se je Evropa trajno obrnila proti lukam na severu.
Tržaško politično prizorišče se je po letu 1910 dodatno radikaliziralo. Tamkajšnji liberalci so se pred prvo svetovno vojno povezali s stranko mi-litantnega italijanskega imperializma v Rimu. Za iredentistično usmerjene sloje v Rimu naj bi Trst postal odskočna deska za osvajanje Jadrana in bal-kansko-podonavskega območja. V Trstu so tako delovali številni razumniki, ki so italijanski imperializem utemeljevali in ga opravičevali ter z rasističnimi idejami zastrupljali italijansko mladino.
V obdobju fašizma je bil v Italiji najbolj citiran tržaški zgodovinar Attilio Tamaro, ki je med drugim kot sodelavec italijanskega generalštaba predaval po Italiji in Evropi konec 1914. in na začetku 1915. leta, v prelomnem času, ko je Italija še resno oklevala in se še ni odločila, da bi v vojno vstopila na strani antante. Za osnovo svojih del in nastopov je Tamaro brez etičnih pomislekov izbiral mite o Rimskem cesarstvu, o tradicionalni beneški podjetnosti in tržaški avtonomiji. Po njegovem naj v teh krajih ne bi bilo nobenih drugih narodov, celotna zgodovina Trsta naj bi bila prežeta le z italijanstvom. Omeniti velja še zgodovinarja Ruggera Faura Timeusa, ki je že leta 1910 izražal najbolj ekstremne ideje italijanskega iredentizma in v časopisu L'idea nazionale spodbujal italijansko javno mnenje, da bi podprlo vstop Italije v vojno. Timeus je bil Tržačan in kot pravi Gombač, je bil njegov »koncept fizične prevlade enega naroda nad drugim [...] povsem tržaška stvar«.
Na prizorišče so stopili še tržaški socialisti. Tudi njih je delno prevzel italijanski nacionalizem, čeprav so bili pod velikim vplivom avstromarks-izma. Avstromarksisti so bili prepričani, da prihodnost sveta pripada državam z velikim številom narodov, zato so v svojem programu načrtovali rekonstrukcijo dvojne monarhije v demokratično federativno skupnost, v kateri bi imeli vsi narodi ena-
Srbkinje se pripravljajo na vojno in se učijo streljati; zgoraj: Idrijke pletejo slamnata obuvala za potrebe fronte. Iz podobnega materiala so izdelovali tudi vojaške plašče, ki so varovali pred hudo zimo v visokogorju
ke pravice. Avstromarksisti so računali, da bo trenutna huda mednarodna nasprotja premagala mednarodna solidarnost proletariata, ki bo po demokratični poti presegel narodnopolitična trenja, ki so jih zakuhale buržoazne elite velesil. Karl Renner, glavni ideolog avstromarksistov, je imel na reševanje mednacionalnih problemov v dvojni monarhiji podobne poglede kot avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Bil je pristaš trial-izma, v katerem bi pomembno vlogo dobili Hrvati kot osrednji narod južnih Slovanov. S tem bi po Rennerjevem mnenju zrušili dualizem in »madžarsko trdnjavo«.
Ta del avstromarksističnega programa očitno ni bil po volji tržaškim socialistom. Prostore so imeli v isti stavbi kot slovenski socialisti, toda do sodelovanja med ideološkimi somišljeniki različnih etničnih skupnosti v Trstu ni prihajalo. Italijanski socialisti so sprejeli tezo, da narod brez dolgoletne zgodovine ne more biti enakopraven narudu z njo. Valentino Pittoni, vodja kluba socialistov v dunajskem parlamentu, je dejal, da so si bili slovenski in italijanski socialisti v Trstu tako oddaljeni, kakor da bi eni živeli na severnem, drugi na južnem tečaju. Italijanskim socialistom je v Trstu preprosto šlo za spopad dveh nacionalizmov, podobnih po značaju — za italijanski in slovenski — ter za dva istovetna koncepta kapitalizma, za italijanski trgovski velekapital ter slovensko zadružništvo. Tudi ko poskušamo biti povsem objektivni in nepristranski, lahko ugotovimo, da je bil slovenski nacionalizem vseeno drugačen od italijanskega ire-dentizma. Ni poznal brezobzirnosti, vzvišenosti in nasilnosti in je bil obrambno naravnan proti italijanskemu hegemonizmu. Tudi kapital slovenskih zadrug in slovenskih hranilnic se je v vseh pogledih precej razlikoval od tržaškega velekapitala. Predvsem je bil bistveno skromnejši, ni bil ek-spanzionističen niti špekulativen, šlo je za vztrajno in potrpežljivo medsebojno finančno podporo in solidarnost slovenskih drobnih obrtnikov, trgovcev in kmetov v razvojne namene.
Do velikih delavskih nemirov v Trstu je prišlo na začetku leta 1902, ko je stavkal sindikat kur-jačev avstrijskega Lloyda. Kmalu so se mu pridružili tudi drugi tržaški delavci, tako da je pri-
šlo do splošne stavke, ki je tržaško pristanišče povsem ohromila. Tržaškemu garnizonu je takrat poveljeval Conrad von Hotzendorf, bodoči načelnik generalštaba dvojne monarhije. Na osnovi pridobljenih zaupnih informacij je sklepal, da za veliko stavko v Trstu stoji italijanska iredenta, čeprav so bili med stavkajoči tudi slovenski in hrvaški delavci.
Von Hotzendorf je v Trstu služboval pet let in njegova protiobveščevalna služba je zbrala obilico podatkov o italijanskih podtalnih nacionalističnih organizacijah. Njihovi člani so bili predvsem bogatejši meščani, trgovci, inteligenca in srednji sloji, še najbolj lojalni avstro-ogrskim oblastem pa naj bi bili italijanski kmečki sloji. O Italijanih kot zaveznikih von Hotzendorf ni imel dobrega mnenja, čeprav do svojega prihoda v Trst v zvezi z njimi ni imel pomislekov. Med službovanjem v Trstu je prišel do prepričanja, da trojna zveza, v kateri je bila tudi Italija, dolgoročno nima nobene vrednosti in da bo Italija dvojni monarhiji in Nemčiji prej ali slej obrnila hrbet. Do podobnega mnenja je prišel tudi Franc Ferdinand, avstro-ogrski prestolonaslednik, ki je bil prepričan italofob. Von Hotzendorf je poznal delovanje italijanske iredente v Trstu, pa tudi na Južnem Tirolskem. Zato se je odločil splošno stavko zatreti z vojaško silo. Vojaki tržaške 55. pehotne brigade so 14. februarja 1902 streljali na množico stavkajočih in v dveh dneh ubili štirinajst ljudi, petdeset pa je bilo ranjenih.
Italijane in Nemce so skrbele zlasti demografske razmere v dvojni monarhiji. Slovani, gledano v celoti, so že predstavljali večino prebivalstva, in vse je kazalo, da se bo njihov delež v prihodnje samo še povečeval. Trenutna nemška in madžarska politična in gospodarska nadvlada v cesarstvu, in italijanska ob jadranski obali, sta bili dolgoročno obsojeni na politični poraz, za slovanske narode pa so bile obstoječe politične razmere v dvojni monarhiji že dolgo časa ponižujoče in nevzdržne. Cislajtanija, avstrijski del dvojne monarhije, je imel 28 milijonov prebivalcev, toda med njimi je bilo samo deset milijonov Nemcev. V Tran-slajtaniji, v madžarskem delu cesarstva, je bilo podobno: tu je živelo 20 milijonov ljudi, toda Madžari niso predstavljali niti polovice.
1 0 Sobota, 23. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
EP2018bovGlasgowu
BERLIN - Glasgow bo gostil evropsko prvenstvo v plavanju, skokih v vodo, sinhronem in daljinskem plavanju leta 2018, so ob robu letošnjega tekmovanja v Berlinu potrdili na Evropski plavalni zvezi. Čez dve leti bo tekmovanje v 50-me-trskem bazenu v Londonu. »Pri Len se trudimo, da prvenstva priredimo v velikih evropskih mestih, da plavalcem in drugim članom ekip lahko zagotovimo čim boljše pogoje,« je o izboru povedal predsednik Lena Paolo Barelli.
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Brazilci boljši od Slovencev
LJUBLJANA - Brazilija je na prvi tekmi pripravljalnega turnirja Telemach v Ljubljani izgubila z Litvo z 61:64, Slovenija pa je v četrtek zvečer premagala Iran 77:69. Na sinoč-njem dvoboju med Slovenci in Brazilci pa so bili po podaljšku boljši južnoameriški košarkarji, ki so zmagali z 88:84. Klemen Prepelič (6 trojk) je dosegel 19 točk, Goran Dragič (na sliki) 18. Drevi bo Slovenija v Ljubljani igrala še proti Litvi (20.00 Slo2).
plavanje - Italijanom še šest kolajn, Slovenca v finalu
Tržaško srebro
Tržačanka madžarskega rodu Noemi Batki se je z desetmetrskega stolpa uvrstila na 2. mesto
ansa
odbojka - Deželna prvenstva C- in D-lige
Koledarji (ne vsi) in nekatere novosti
Deželna odbojkarska zveza je objavila (skoraj) dokončne skupine in koledarje deželnih ženskih in moških prvenstev C-in moške D-lige.
ŽENSKA C-LIGA
Zalet: krajša sezona, medtedenski krogi, novosti
V ženski C-ligi (16 ekip), v kateri bo igrala združena ekipa Zaleta, so znova vključili Majanese, potem ko je Chions sam zaprosil, ali bi lahko igral v D-ligi. Volley Team 87 je odkupil pravice Olimpie iz Por-petta, pravice igranja Fincantierija pa je odkupila tržaška ekipa Eurovolleyschool. V ženski C-ligi bodo tako igrale: Minerva Millenium GO, Euroschoolvolley TS (čeprav uradno je še napisano Fincantieri), Staranzano, Zalet, Sant'Andrea TS, Virtus TS, Majanese, Estvolley UD, Rojalkenne-dy UD, Farmaderbe UD, MCF Ambiente Rizzi UD, VBS Credifriuli UD, Pu.Ma UD, Comaro Apicol Tricesimo, Volleybas, In-sieme Per Pordenone. V moški C-ligi letos ne bo predstavnikov slovenskih klubov.
Zaletovke bodo v prvem krogu -prvenstvo se bo letos začelo šele 18. oktobra (domače tekme bodo ob 18.00) - v Repnu igrale proti Minervi. V prihodnjih dveh krogih jih čakata dva tržaška derbi-ja (TIMmusica in Sant'Andrea). Zadnji krog prvega dela prvenstva bo 24. januarja. Zadnji krog v letu 2014 pa bo 20. decembra (doma v Repnu proti Virtusu). V letu 2015 se bo ženska C-liga nadaljevala 10. januarja (gostovanje v Štarancanu). Zadnji prvenstveni krog bo 9. maja (doma proti videmski ekipi Rojalkennedy). »Prvenstvo bo za dober mesec krajši od lanskega. Lani smo začeli začetek oktobra in končali konec maja. Bilo je prenaporno,« je zadovoljno ugotavljal trener Zaleta Edi Bosich, ki nam je še povedal svežo vest: »Novi pomočnik trenerja bo Staška Cvelbar, ki je še do lani igrala z nami. Pomagal nam bo tudi Igor Bizjak. Neliko težav bodo zaletovkam (in drugim) povzročili štirje medtedenski krogi: »Čakata nas tudi gostovanji. Še dobro, da bo eno v Trstu (S. Andrea, sreda, 18. 2.). Drugo bo
v Pradamanu pri Vidmu (v četrtek, 18. decembra).
ŽENSKA D-LIGA - V ženski D-ligi (koledarja niso še sestavili) je Zalet Kon-tovel (kot smo že poročali prejšnji teden) prevzel mesto tržaškega Cusa, ki se je odpovedal ligi in bo igral v 1. diviziji. Ekipa, ki jo bo vodila Veronika Zuzič, bo igrala proti: Pall. Mossa, Acli Ronchi, Cus TS, Est Volley Cividale, L.W.V Ottogalli UD, Vil-ladies Fiumicello, Lib. Cecarelli Traspor-ti, Blu Team UD, Buia, CSI Tarcento, DLF UD, Borgo Clauiano UD, Rojalekennedy UD, Tranfor PN, Vortus Rovereto PN, APDC Chions PN, Libertas TS, Dentisti Casarsa.
MOSKA D-LIGA
Prvi derbi v 2. krogu
V moški D-ligi bomo v novi sezoni imeli dva goriška in enega tržaškega predstavnika naših društev: Sočo, ki bo sicer uradno nastopala z registrsko številko Fi-pav Olympie (igrali bodo mladinci), Olympia (lanska ekipa, ki je napredovala iz 1. divizije. Druge ekipe so: Cus TS, Altura, Centro Coselli TS, Sloga Tabor, Pittarello Rea-na UD, Blu Team Rott Ferr UD, Credifriuli UD, Volleybas UD, Aurora Volley UD, GS Favria PN.
Prvenstvo se bo začelo v soboto, 25. oktobra. V 1. krogu bo Soča gostila Favrio (v nedeljo), Sloga Tabor Credifriuli (v soboto), Olympia pa bo v gosteh igrala proti Aurori Volley (v nedeljo). Prvi derbi bo že v 2. krogu (2. novembra) med Sočo in Olympio. V 3. krogu bo na vrsti tekma med Olympio in Slogo Tabor. Soča in Sloga Tabor pa se bosta srečali 7. decembra. Zadnji v sončnem letu 2014 bo 20. decembra. Prvenstvo se nato nadaljevalo 10. januarja. Zadnja prvenstvena tekma bo 2. maja.
TOČNO TAKO - Še v zvezi s člankom »Svetovni prvakinji« (5. avgusta), o jadralnem uspehu tekmovalk Sirene Carlotte Omari in Francesce Russo Cirillo (SVBG). Za barkovljansko društvo je res prvi svetovni naslov, toda članski. Mladinskih je bilo v zgodovini kluba kar nekaj. Toliko za natančnost. (jng)
BERLIN - »Azzurri« so v zbirko kolajn dodali še šest odličij: dve zlati, srebro in tri bronaste. S kolajno se je okitil tudi Trst, saj je na desetmetrskem stolpu osvojila drugo mesto 27-letna Tržačanka madžarskega rodu Noemi Batki. Zaostala je le za Angležinjo Barrowo. »Srčno sem si želela to kolajno. Bil je skrajni čas, da sem se vrnila v sam evropski vrh,« je po nastopu izjavila Batkijeva.
Še no kolajno (enako, zlato in bronasto), podobno kot na 1500 m prosto, sta na razdalji 800 m prosto osvojila Italijana Gregorio Paltrinieri in Gabriele Detti. Zlato kolajno je Italija nato osvojila v mešani štafeti 4 X 100 m prosto. Luca Dotto, Luca Leo-nardi, Erika Ferraioli in Giada Galizi so se cilja dotaknili pred Rusijo in Francijo.
Slovenija bo imela danes v finalu dva plavalca. Včeraj dopoldan si je četrto mesto v kvalifikacijah na 1500 m prosto priplavala Ravenčanka Tjaša Oder, popoldne pa je bil četrti v polfinalu na 50 m prsno tudi branilec naslova v tej disciplini in drugi plavalec Fužinarja Damir Dugonjič. Drugi slovenski polfinalist na 50 m prsno, Koprčan Matjaž Markič, je z izidom 28,16 zasedel 15. mesto.
»Poskušal sem plavati drugače. Zjutraj mi je polzela voda z rok in skušal sem malce bolj umirjeno, a očitno je to trenutno moj rezultat. Zadovoljen sem, da sem po dveh letih spet na prvenstvu in se uvrstil v polfinale. To je dobra uvrstitev,« je bil pozitiven Koprčan.
Danes bodo finalna srečanja (4 x 200 m prosto, 50 m prsno, 200 m hrbtno 100 m delfin moški, 200 m prosto, 1500 m prosto, 50 m hrbtno ženske) na sporedu od 16.00.
VČERAJ: - moški: - 800 m prosto: 1. Gregorio Paltrinieri (Ita) 7:44,98; 2. Pal Jonsen (F-O) 7:48,49; 3. Gabriele Detti (Ita) 7:49,35; - 100 m prsno: 1. Florent Manaudou (Fra) 47,98; 2. Fabien Gilot (Fra) 48,36; 3. Luca Leonardi (Ita) 48,38; 5. Luca Dotto (Ita) 48,58. Ženske: - 200 m prsno: 1. Rikke Moeller Pedersen (Dan) 2:19,84; 2. Molly Renshaw (VBr) 2:23,82; 3. Jessica Vall Montero (Špa) 2:24,08; 7. Giulia de Ascentis (Ita) 2:26,71;
-	100 m delfin: 1. Jeanette Ottesen (Dan) 56,51; 2. Sarah Sjöström (Šve) 56,52; 3. Ilaria Bianchi (Ita) 57,71; 5. Elena di Liddo (Ita) 58,27;
-	mixed, 4 x 100 m prosto: 1. Italija (Luca Dotta, Luca Leonardi, Erika Ferraioli, Giada Galizi) 3:25,02 ER; 2. Rusija 3:25,60; 3. Francija 3:27,02; 4. Turčija 3:35,79; Skoki v vodo, ženske, stolp 10 m: Sarah Barrow (VBr) 363.70, Noemi Batki (Ita), Iulija Prokopčuk (Ukr) 341.35.
kolesarstvo
Vuelta brez
lanskega
zmagovalca
MADRID - Ameriški kolesar Chris Horner na letošnji dirki po Španiji, ki se bo v danes začela v Jerezu, ne bo branil zmage. Kolesar Lampreja že nekaj časa boleha za bronhitisom in ker bi si moral pomagati z zdravili, da poveča raven kortizola, njegova ekipa s tem noče kršiti pravil Gibanja za čisto kolesarstvo (MPCC), katerega član je. Lani na Vuelti je z 41 leti postal najstarejši zmagovalec ene izmed treh tritedenskih dirk v zgodovini.
Hornerja, ki je brez nastopa ostal v zadnjem trenutku, bo v ekipi zamenjal Italijan Valerio Conti. Slovenski ljubitelji kolesarstva so upali, da bo njegova menjava Jan Polanc, toda ni, tako da Slovenija na dirki, kjer med največje favorite spadajo Britanec Chris Froome (na zadnjem treningu je padel, a se ni težje poškodoval), Španec Alberto Contador in Kolumbijca Nairo Quintana in Rigoberto Uran, ostaja brez predstavnika.
Dirka se bo sicer začela z moštvenim kronometrom, po 21 etapah pa končala 14. septembra z desetkilometrsko posamično vožnjo na čas v Santiagu de Cam-posteli. Strokovnjaki za odločilne etape omenjajo 15., 16. in 20., vse se bodo končale na vrhu vzpona. Na vrhu klanca se bo zaključilo še pet etap. (STA)
nogomet - ŠD Vesna v restavraciji Tenda Rossa
Morje in simbolika
Vodstvo kriškega društva je predstavilo nogometaše, trenerje, nove drese in brošuro
Sodeč po predstavitvi, bi lahko mirno izjavili, da bo Vesna igrala v ligi prvakov, je včeraj uvodoma - malo za šalo, malo zares - povedal »špiker« večera Peter Verč. Lokacija, ki jo je izbral kriški klub, je bila (zelo) posrečena: terasa restavracije Tenda Rossa, nad kriškim portičem (Mulom), je edinstvena. Pogled na Tržaški zaliv je fantastičen. Nekaj je tudi simbolike. Križani so namreč navezani na svoj pristanček, kjer so se predniki preživljali z ribolovom.
Novi plavi dresi Vesninih igralcev (glavni pokrovitelj je tvrdka Donelli Del Latte) so se utapljali v barve morja. Prvič so zagledali luč sveta včeraj. Uporabili pa jih bodo že na prvi pokalni tekmi v sredo zvečer, ko bodo v Križu gostili tržiški Ufm. »Eden odfavoritov prvenstva, skupaj z ekipo Cjarlins Muzane,« je napovedal trener Andrea Zanuttig, ki je skupaj s predsednikom Robertom Vidonijem poudaril, »da bo glavni cilj obstanek v ligi«. Vesna bo edina ekipa s tržaške pokrajine v najvišji deželni elitni ligi. »Ponosni smo na kriški klub. V zadnjih tednih imam sicer z nogometom več težav kot zadoščenj (Triestina op. av.). Na srečo z vami ni tako,« je poudaril prvi občan Roberto Cosolini, ki ga je spremljal odbornik Edi Krasu. Podobne želje so kriškemu klubu zaželeli predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin, pokrajinski odbornik za šport Igor Dolenc, predsednik deželne no-
gometne zveze Gianni Toffoletto (prisoten je bil tudi tržaški delegat Mario Adamič) ter (pismeno) deželni svetnik Igor Gabrovec. Društvo je pred ribjo zakusko in zdravico podarilo igralcem brošuro (na sliki FOTODAMJ@N), foto-zgodbo lanske sezone. Oblikoval jo je naš fotograf Damjan Balbi, ki je uporabil tudi slikovno gradivo Branka Lakoviča in Davorina Križmančiča.
Še nekaj novosti: fizioterapijo in rehabilitacijo bo letos pri Vesni vodil profesor in trener Mario Čač. K skupnemu mladinskemu projektu Vesne in Sistiane je poleg Primorja (neuradno) pristopila še openska Alabarda.
Danes bo na vrsti igrani nogomet. Ob 19.00 bo na pro-seški Rouni prva tekma 2. Pokala ŠD Vesna: Primorje - Primorec. Nato bo Vesna igrala proti Primorcu (20.00) in nazadnje Pri-morju (21.00).
Mimogrede: ali veste, zakaj se restavracija (lastniki zidov so Križani) imenuje Tenda rossa (rdeči šotor)? V spomin na italijansko odpravo Umberta Nobileja na Severni tečaj (leta 1928), kjer so Italijani ostali ukleščeni v ledeni oklep in so v pričakovanju pomoči postavili šotor rdeče barve. Tisto leto so zgradili Obalno cesto in tudi restavracijo. (jng)
Fotogalerijo si lahko ogledate na naši facebook strani Primorski_sport
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 21. avgusta 2014
1 B
Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledita Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Dok.: Overland 8.20 Dok.: Quark Atlante - Immagi-ni dal pianeta 9.05 Dok.: Dreams Road Italy 10.00 Aktualno: MixItalia 10.30 Reportaža: Italia - Brasile, l'azione è partita 11.30 Linea Verde Orizzonti Estate 12.25 Linea Verde Estate 13.3017.00 Dnevnik 14.00 Linea Blu 15.25 Nad.: Legami 16.15 Nad.: La casa del guardaboschi 17.15 A Sua Imma-gine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.35 Techetechetè - Vive la gente 21.20 Film: Carissima me (kom., i. S. Marceau) 23.20 Serija: Miss Fisher - Delitti e misteri
V^ Rai Due
^ Rai Tre
7.10 Rai Cultura - Italia in 4D 8.05 Dok.: Rai Cultura - Una giornata particolare 9.05 Film: Il magistrate 10.35 Film: La legge del-la camorra 12.00 Dnevnik in šport 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Serija: La signora del West 13.35 Timbuctu - I viaggi di Davide 14.00 Deželni dnevnik, sledijo rubrike in vremenska napoved 14.55 Film: Aragosta a colazione (kom.) 16.25 Film: Il conte Tacchia (kom.) 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 18.55 23.15 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.05 Serija: Un caso per due
Canale 5	Jt Slovenija 3
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 9.10 Serija: Finalmente soli 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Serija: Dallas 14.40 Film: Ti amo troppo per dirtelo 17.00 Film: Rosamunde Pilcher - L'amore della sua vita (rom.) 19.00 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Show: Paperissima Sprint 20.45 Nogomet: Trofeo Tim - Sassuolo/Juven-tus/Milan 23.45 Film: Sei passi nel giallo -Vite in ostaggio (krim.)
O Italia 1
7.2018.05 Serija: Provaci ancora Gary 8.20 Serija: Dance Academy 9.20 Serija: Subur-gatory 10.20 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.05 Film: Blue Crush 2 (dram.) 16.15 Film: All You've Got - Unite per la vittoria (dram.) 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi ba-stardi 19.15 Film: Mr. Crocodile Dundee III (pust.) 21.10 Film: Alvin Superstar 2 (kom.)
7.00 Serija: Lassie 7.45 Serija: Zorro 8.00 Serija: Un blog da cani 8.25 Un pesce di nome Tinto 8.55 Sulla Via di Damasco 9.30 Nan.: Buona fortuna Charlie! 10.00 Serija: La nave dei sogni 11.20 Serija: Il nostro ami-co Charly 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Film: Marie Brand e l'errore di persona 15.40 Serija: Squadra Speciale Colonia 16.30 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.15 Serija: Squadra Speciale Lipsia 18.05 Pit Lane 18.15 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, kvalifikacije 19.35 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.35 Dnevnik 21.10 Film: Non toccate mia figlia (krim.) 22.40 Serija: Luther 23.50 Rubrike
0.05 Film: Predator 2 (triler)
La 7
^ Tele 4
21.05 FiIm: AI di Ià deIIa vita (dram., 'GG, i. N. Cage) 23.35 Stelle nere
U Rete 4
6.50 Media Shopping 7.40 Serija: Miami Vice 8.40 Serija: Distretto di polizia 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Serija: Renegade 12.50 Serija: I delitti del cuoco 13.50 Film: Ar-rangiatevi! 16.10 19.35 Ieri e oggi in Tv 16.55 Serija: Poirot 18.50 Dnevnik in vremenska napoved 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.30 Serija: The mentalist 0.00 Film: Le regole del gioco
6.00 9.00, 10.00, 19.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 13.30 Prvi dnevnik 16.30 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.50 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 Satirično oko 20.15 Pogovorna odd.: Matej Tonin 20.50 Svet v besedi in sliki 21.05 Utrip 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
13.55 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.35 Film: Škrlatna maska (pust.) 15.55 20.00 Potopisi 16.25 Jazz koncert 17.10 Arhivski posnetki 18.00 O živalih in ljudeh 18.25 Village Folk 18.35 Vreme 18.40 23.15 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.30 Artevisione 21.00 Boben 22.15 Plavanje: EP
Tv Primorka
8.0011.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 11.30, 14.30 Videostrani 15.55 Žoga-rija 16.25 Radovna 17.30 Kralj Trnovec 18.30 Med nami 19.20 Pravljica 19.25 Besede miru 20.00 Predstavljamo: Kulturni utrip Brd 20.30 Poti v neznano - Vietnam 21.15 Slovenski turistični film: Kam ('53) 21.30 Jezero pri Podpeči 22.00 Glasbeni večer, Tv Prodajno okno, Videostrani
pop Pop TV
LA
7.30 Dnevnik 7.50 In onda 7.55 Film: Piange... il telefono (dram.) 9.45 Film: Murder 101 (krim.) 11.30 Film: Katia, regina senza corona (dram.) 13.30 Dnevnik 14.00 Film: L'appartamento (kom.) 16.10 Film: Cowboy (vestern) 18.10 Serija: L'ispet-tore Barnaby 20.00 23.00 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Serija: Maigret
7.00 Risanke in otroške serije 10.35 Film: Sedem stvari, ki jih moram storiti pred 30. 12.25 Nad.: Na trdih tleh 13.30 Film: Druga priložnost 15.15 Serija: Zvezda dizajna 16.10 Film: Flicka 2 18.00 Serija: Čista de-setka 18.55 24UR - vreme in novice 20.00 Film: Temna globina (triler, i. H. Berry) 22.05 Film: Življenje za Lorenza (dram., i. S. Sarandon)
Kanal A
7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 0.00 Dok.: Luoghi magici 13.00 Le ri-cette di Giorgia 13.45 Voci in piazza 17.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta
(t Slovenija 1
7.00 Otroški program: OP! 7.15 Zgodbe iz školjke 7.35 Otroške in mladinske oddaje 9.55 Kviz: Male sive celice 10.35 Infodrom 10.45 Kratki film: Jirka in bele miši 11.00 Film: Hiša pravljic 12.15 Nad.: Mladi Leonardo 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.30 Prava ideja! 14.55 Med valovi 15.25 Slovenski magazin 15.55 Dok. odd.: Pravljica o povodnem možu 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Dolgi pohod v svobodo 18.30 Oza-re 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.05 Film: Simon in hrast 22.05 Nad.: Na poljih Flandrije 23.35 Serija: Luther
Jf* Slovenija 2
9.35 Poletna scena 10.00 Slovenski utrinki 10.40 Polnočni klub 12.00 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija - Brazilija, pon. 13.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN Belgije, prenos kvalifikaciji 15.55 Plavanje: EP, prenos 17.55 Atletika: EP, pon. 19.55 Košarka: prijateljska tekma, Slovenija - Litva, prenos 21.50 Film: Zgodba o Doorsih 23.15 Med valovi 23.50 Zabavni infokanal
6.00 Risanke 7.10 18.25 Serija: Pod eno streho 8.0017.50 Serija: Svingerji 8.25 Serija: Akcija 8.5016.35 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.15 Serija: Veliki po-kovci 10.20 Serija: Chuck 11.10 Tv prodaja 11.30 Serija: Srečni klic 12.50 Film: Prepovedan sad 14.40 Film: Ljubezenski recept 17.05 Nad.: Puščica 19.20 Film: Mar-maduke 21.00 Film: Veliko leto 22.55 Film: Boško Buha
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in napovednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Zbori v gledališču, sledi Music box; 10.00 Poročila; 10.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 11.00 Studio D - Trdno verujem, kar me je mati učila; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Otroški kotiček; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, jazz odtenki; 18.00 Mala scena: William Shakespeare iz našega arhiva: Skozi življenje v interpretaciji Jožka Lukeša; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska; 8.40, 10.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Nagradno vprašanje; 11.30 Živali v času vojne; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 SMS; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli
_ S b 23	VREDNO OGLEDA
HM Sobota, 23. avgusta	-
LiilU Rai movie, ob 00.35
Orizzonti di gloria
ZDA 1957
Režija: Stanley Kubrick Igra: Kirk Douglas, George Macrea-dy, Timothy Carey, Ralph Meeker in Adolphe Menjou
Eden najboljših Kubrickovih filmov, v katerem je tudi Kirk Douglas odigral eno najboljših vlog je predvsem protimilitaristični film. Zgodba je postavljena v čas prve svetovne vojne, na francosko - nemško fronto, kjer se francoski general odloči za nasilen in hkrati nesmiseln napad.
Ob koncu akcije, ki se je seveda zaključila z vnaprej napovedanim neuspehom, se je general znesel nad tremi vojaki, ki so se po njegovem mnenju vedli neodgovorno in strahopetno in jih ubil.
Kubrickov antimilitaristični manifest, ki je že od vsega začetka imel kar nekaj produkcijskih težav, so v Franciji prepovedali celih dvajset let. Za produkcijo dela je naposled poskrbel sam Douglas.
orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 22.00, 23.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 20.30 Luoghi e sapori; 21.00 Tutti i topi voglio-no ballare; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; od 5.00 do 8.00 Jutranji program; 5.20 Obvestila; 5.30 Kronika; 5.50 Iz sporedov; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Slovenske reke; 8.05 Radijski rin-garaja; 9.05 Hudo!; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.15 Minute za šanson; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.30 Sobotno glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angleščini in nemščini; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Nočni program.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Novice; 5.30, 7.00 Kronika; 6.17, 6.45, 7.30, 8.25 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 8.00 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 18.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Rekreacija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Moje ulice; 13.00 Danes do trinajstih; 14.45 Ruth Dupre; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DiO; 16.20, 17.33, 18.10 EP v plavanju; 17.00 O festivalu Špancirfest - Varaždin; 18.00 Intervju; 18.50 Nogomet, Olimpija - Gorica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Jazz siesta; 15.30 DiO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Sobotni kno-cert; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 6 Sobota, 23. avgusta 2014_VREME, ZANIMIVOSTI
/
vremenska slika
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Nad srednjo Evropo je šibko območje visokega zračnega tlaka, nad severnim Sredozemljem pa plitvo območje nizkega zračnega tlaka. V višinah priteka z jugozahodnim vetrom malo toplejši in vlažen zrak.
V_A
Po nižinah in ob obali bo spremenljivo. V hribovitem svetu bo oblačno, možne bodo posamezne nevihte.
Pretežno oblačno, občasno bo deževalo, popoldne bodo vmes tudi posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju 18, najvišje dnevne od 15 do 21, na Primorskem do okoli 24 stopinj C.
Dopoldne bo večinoma rahlo pooblačeno. Popoldne bodo še možne krajevne padavine. Hladneje bo.
Jutri čez dan bo dež ponehal, popoldne se bo delno zjasnilo. Hladno bo, na Primorskem bo pihala šibka burja.
V	ponedeljek bo povečini sončno. Jutro bo hladno, ponekod po nižinah bo megla.
V	torek bo sončno in topleje.
jah je iz-	V*
Ponekod v višjih legah je izjemen vročinski val ob koncu avgusta 2011 dosegel svoj višek. V Novi vasi na Blokah (722 m) je bil s 34,1 °C izenačen postajni rekord, na Kredarici (2514 m) pa je bil z 19,6 °C izmerjena najvišja avgustovska temperatura doslej.
Danes: ob 2.31 najnižje -53 cm, ob 8.52 najvišje 38 cm, ob 14.44 najnižje -23 cm, o ob 20.32 najvišje 40 cm. S Jutri: ob 2.59 najnižje -57 cm, ob 9.19 najvišje 41 cm, ob 15.10 najnižje -27 cm, ob 21.01 najvišje 43 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C.
-JO
500 m............19
1000 m...........15
1500 m...........11
2000 m............9
2500 m............5
2864 m............1
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 7, v gorah 7,5.
Tatovi vlomili v avtomobil belgijskega premierja
BRUSELJ - Tat oziroma več tatov je v ponedeljek vlomilo v službeni avtomobil belgijskega premiera Elia di Rupe. Iz avtomobila, menda je šlo za audi A6, so tatovi odnesli premierjev prenosni računalnik, delovne dokumente in nekaj osebnih zapiskov. Neznanci so v ponedeljek zvečer v središču Bruslja vlomili v premierov avtomobil, pri čemer so razbili okno. Predsednik vlade se je v tem času nahajal v telovadnici, njegov voznik pa je »skočil« v knjigarno. Premierjev tiskovni predstavnik je dejal, da ukradeni dokumenti niso zajemali nobene državne skrivnosti in da je bil računalnik »dobro zaščiten«. Tožilstvo je takoj sprožilo preiskavo, a obenem pojasnilo, da v tem trenutku nimajo nobenega osumljenca.
Južnoafriški kirurgi operirali srce napačnega bolnika
JOHANNESBURG, - V zasebni bolnišnici v južnoafriškem Kim-berleyju je prišlo do neljubega zapleta, potem ko je zdravniško osebje zamešalo imena pacientov. Zdravniki so namreč na pacientki, ki so jo zdravili zaradi okužbe dihal, izvedli operacijo srca, a se je ta na srečo končala srečno. Bolnišnica se je za napako že opravičila. »Zaradi nesporazuma med dvema specialistoma je prišlo do operacije na napačnem pacientu,« je v izjavi zapisala bolnišnica. 83-letna Rita du Plessis je bila sicer na istem oddelku kot pacient, ki bi v resnici moral biti operiran, prav tako pa ju je zdravil isti zdravnik.
ZNANOST - Danes si analize DNK še ne dela veliko ljudi, toda zadeve se lahko kmalu spremenijo
DNK nam lahko pove skoraj vse o nas
»Zakaj si je še vedno tako malo zdravnikov pripravljenih analizirati DNK?« To vprašanje je sprožil pred kratkim George Church, profesor genetike na Harvardu, v uvodniku ene najznamenitejših znanstvenih revij, Nature. »Morali bi narediti veliko več,« nadaljuje Church, »saj je pomembno, da je javnost seznanjena z vsemi koristmi, ki bi jih lahko imela s to prakso.« Ampak kmalu za tem že prvi dvomi: »In če izvem, da sem podvržen Alzheimerjevi ali Parkinsonovi bolezni? Kaj naj potem storim?«.
Zahtevna vprašanja, na katera mora, jasno, vsak odgovoriti zase. Kaj pa če ne bi bilo tako? Kaj če bi bile te analize v rokah koga drugega?
Predstavljajte si, da ste komaj opravili razgovor za novo službo. Veseli ste, ker se vam zdi, da ste se dobro odrezali in da je verjetno tisto mesto vaše. Hočete poklicati domov, nato pa se spomnite. V uradu ste pustili vse polno sledov svojih organskih snovi: potne roke ste položili na mizo, še prej ste izročili mapo, na kateri je gotovo kaka sled in še huje, na robu skodelice, iz katere ste pili kavo, ste pustili slino... Zagrabi vas panika! Kaj bodo naredili s temi sledmi? Iz DNK-ja bodo morda odkrili kaj o vas? Lahko bi izračunali vašo življenjsko dobo ali izvedeli koliko procentov možnosti imate, da zbolite za kako genetsko boleznijo. Pa je res tako enostavno analizirati DNK pri nas? In koliko stane?
Po 26. juniju 2000 je Clinton sporočil svetu, da je bila sekvenca človeškega genoma (genom ali dednino lahko definiramo kot celotno DNK zaporedje enega seta kromosomov) izpolnjena. Poleg njega sta stala Francis Collins in Craig Venter, prava iznajditelja. Nekaj let kasneje bo prav Francis Collins prvi, ki si bo poskusil analizirati DNK. Kar je takrat naredil Collins, je do danes storilo na tisoče Američanov, saj analiza zaporedja genoma danes stane 150-krat manj.
V Italiji pa je vse bolj zapleteno. Analizo DNK-ja se lahko opravi le, če zdravnik potrjuje, da obstaja pravi razlog za to. Podjetja, ki analizirajo človeški DNK, so le štiri: Genomnia v Lai-nateju, IGA Technology Services v Vidmu, BMR
Profesor genetike George Church
Genomics v Padovi in Personal Genomics v Ve-roni. Strošek, če bi želeli kodificirati svoj genom, znaša okrog 1.000 evrov, vendar pa bo za razlago podatkov, ki jih boste dobili, potrebnih vsaj 3000 evrov. Trenutno je torej vse še predrago, ampak v prihodnjih letih, se bodo ti stroški znižali in to verjetno kar precej. Torej si bomo morali vsi analizirati DNK? Ni rečeno. Spoznanje, da je lahko mlad fant nagnjen k odvisnosti od alkohola, nikotina ali drugih drog ga lahko gotovo zaščiti, vendar pa se lahko tudi zgodi, da postane genetsko nagnjenje izgovor.
Raziskovanje DNK-ja bo skoraj zagotovo spremenilo način zdravljenja. Ampak to se bo zgodilo le, če bodo rezultati analize DNK-ja povsem zanesljivi. Trenutno pa niso. Za zdaj nas je študija genoma uvedla predvsem v to, da ponovno upoštevamo družinsko zgodovino, kar so v zadnjih letih zdravniki zanemarili. Če ima le en starš težave s srcem, se nevarnost, da bi utrpeli
Craig Venter
to še sami, poveča za dvakrat. In če je eden od prvostopenjskih sorodnikov imel raka na debelem črevesu, na prostati ali na dojki, tvegamo še mi.
Ko se je Francis Collins odločil, da si bo analiziral DNK, ni imel večjih premislekov, saj sta oba njegova starša umrla stara 98 let.
Vprašanje pa je, če smo na to pripravljeni. Morda še ne. Saj je veliko zlonamernih ljudi na svetu. Zavarovalnica, delodajalec ali jezen mož, bi si lahko pridobili vzorec DNK-ja, ne da bi vi privolili in si tako ustvarili vaš genetski profil. Oče, ki ima dvome, bi se lahko prepričal, da je otrok res njegov. Odvetnik pa lahko v obrambo domnevnega posiljevalca, pridobi test in ga uporabi kot dokaz za morebitne genske variante povezane s spolno promiskuiteto svoje stranke.
Kmalu ne bo zapletenih poti do vsega postopka, potrebnih bo le nekaj sto evrov in kanček spretnosti!
Helena Pertot
Francis Collins z Barackom Obamo