PRIMORSKI DNEVNIK
PoStrulna plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. Št. 258 (5633)
TRST, četrtek 31. oktobra 1963
CENTRALNI ODBOR PSI IZVOLI DANES VODSTVO STRANKE
1 Poziv vsem državam
KD,PSDI in PRI pripravljajo program naj se pridružijo sporazumu za štiristrankarsko vlado levega centra ° prepovedi Jedrskih poskusov
NEW YORK, 30. — Skupina 17 držav, ki so sodelovale na I Osnutek družbenega načrta pred-
Parlament zaključuje svoje delo: danes bo odobril še proračun zunanjega ministrstva, volilni zakon za Furlanijo-Julijsko krajino, blokiranje najemnin in zvišanje najnižje obdavčljive stopnje na 960.000 lir letnih dohodkov
RIM, 30. — Predsednik republike Segni se je udeležil danes otvoritve 45. avtomobilske razstave v Turinu.
Poslanska zbornica je nadaljevala z odobritvijo posameznih členov volilnega zakona za avtonomno deželo Furlani jo-Julijsko krajino, kar bo zaključila jutri dopoldne. Med današnjim zasedanjem je prišlo do incidentov, ko je misovski poslanec Roberti predlagal, da naj bi priznali pravico udeležbe na deželnih volitvah tudi Italijanom iz tako imenovane «cone B». V senatu pa so danes začeli splošno razpravo o proračunu zunanjega ministrstva, ki jo bodo zaključili jutri, ko bodo odobrili še ta zadnji proračun. S tem bo izčrpan mandat sedanje vlade, ki bo podala ostavko v bližnjih dneh, da bi sestavili novo vlado levega centra po kongresu PSI, ki je pooblastil novi centralni odbor stranke, da more neposredno sodelovati v novi vladi.
Finančna in zakladna komisija poslanske zbornice je odobrila v zakonodajni stopnji zakonski osnutek, na podlagi katerega bodo zvišal, s 1. januarjem 1964 najnižje obdavčljive dohodke od dosedanjih 720 na 960 tisoč lir letnega dohodka, jutri pa ga bodo odobrili tudi v senatu. Jutri bo senat odobril tudi zakonski osnutek o blokiranju najemnin, ki ga je že odobrila poslanska zbornica.
Senat je dopustil nujnostni postopek za odobritev zakonskega osnutka o pospeševanju grad'tve ekonomičnih ljudskih stanovanj, ki ga je že odobrila poslanska zbornica. Senatna komisija za notranje zadeve je odobrila v korist rimske občine 5 milijard izredne Podpore za letošnje leto, 4 milijarde izredne podpore pa državnemu svetu za znanstveno raziskovanje.
Moro, Salizzoni, Rumor, Sullo,
Pastore, Colombo, Medici, Gava,
Campilli, prof. Petrilli, prof. Saraceno, Ferrari Aggradi, Storti,
Truzzi odv. Morlino, Zaccagnini,
Pella in Donat Cattin so se danes sestali v Camillucci, da bi izdelali gospodarski program KD. Seja se bo nadaljevala jutri. Tudi vodstvo PRl pripravlja programski doku-ment svoje stranke za novo vlado levega centra, ki ga bodo predložili v odobritev glavnemu odboru PRI, da bi ga odobril na svoji seji 9. in 10. novembra. Vodstvo PŠDI pa se bo sestalo 4. novembra, da bi proučilo programske točke, ki jih je pripravila posebna komisija; o tem bodo razpravljali na seji glavnega odbora stranke, ki bo zasedal od 7. do 8. novembra.
Jutri popoldne se bo sestal novi centralni odbor PSI, ki bo izvolil le novo vodstvo stranke; novo
vodstvo PSI pa bo imenovalo glavnega urednika glasila PSI «Avanti!». Zdi se, da bodo v novem vodstvu vsi dosedanji člani, razen De Pascalisa in senatorja Lussuja, ki nista več člana centralnega odbora.
Sedaj pa še nekaj mnenj o zaključku kongresa PSI, ki so jih izrekli nekateri vidnejši predstavniki strank in glasilo PRI «La Voce Repubblicana». Bivši minister Preti daje pozitivno oceno zaključne resolucije PSI in pravi, da obstajajo možnosti za sestavo vlade levega centra. Tajnik CISL Storti je dejal med drugim, da spričo sklepa PSI, da prevzame neposredno odgovornost v političnem vodstvu dežele, je treba sedaj primerjati programe in politično voljo strank, ki bodo izdelale vladno platformo. Malagodi, voditelj PL1, pa je dejal med drugim, da sodelovanje s socialisti pomeni danes «opustitev idealne in politične borbe proti komunizmu, opustitev zunanje politike solidarnosti z Zahodom, opustitev tržnega gospodarstva in odprte demokratične družbe», na koncu pa apelira na čut odgovornosti KD in socialdemokratov, naj «ne zagrešijo napak, ki bi utegnile biti merda nepopravljive». Lombardi je dejal, da je kongres dal velik dokaz demokratičnosti in da je privedel do dveh najbolj očitnih rezultatov:	določil je platformo
zu politiko levega centra, ki ustreza stvarnim potrebam dežele, po drugi plati pa pomeni korak naprej v notranjem življenju stranke, ki naj odpravi stanje, v katerem so se energije izrabljale v anahronistični in umetni ideološki antitezi, namesto da bi dokazovale svoje soglasje in nesoglasje v skupnem delu na način, ki naj ustreza množični moderni stranki, ki jo čakajo velike odgovornosti».
Glasilo PRI «La Voce Repubblicana» pa objavlja članek, ki ga pripisujejo Realeju, in v katerem poudarja, da ima 35. kongres «zgodovinski pomen za italijanski socializem» in da je zaključna resolucija kongresa «v bistvu jasna, odločna» in da more pozitivno prispevati k sklenitvi sporazuma med strankami levega centra. Glasilo PRI dodaja, da se je Lombardi — vsaj kar zadeva zunanjo politiko — sicer nekoliko ločil od Nenni-ja in da so zaradi tega vnesli v zaključno resolucijo vse preveč
ki so ga
podpisali alžirski predsednik Ben Bela, maroški kralj Hasan, predsednik Malija Modibo Kelta ih etiopski cesar Haile Selasi, je bilo objavljeno po dveh dneh intenzivnih razgovorov v Bamaku.
Ustavitev ognja po dveh tednih spopadov na alžirsko-maroški meji, začne veljati od polnoči med prvim in drugim novembrom. Sti. ristranska komisija maroških, alžirskih, etiopskih in malijskih častnikov bo morala določiti demilitarizirano področje, s katerega se bodo morale umakniti ma. roške in alžirske čete. Opazovalci Etiopije in Malija bodo skrbeli za nevtralnost in varnost v notranjosti tega področja. Sklenjeno je tudi bilo, da bodo sklicali, taci! iiiiiimitiiinnnimiiiimiuiiimiiiiiiiiiiiimiimmimiiiiinmiimiiiiiiiiiiimiimiiHiiniiHiimiiiiiiiiimiiiiiimiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiHiiiiiHiiAi
Hruščov pojde v Bonn ?
Patoličev o sovjetski trgovini
stvari hkrati, da bi to moglo biti priporočljivo.
Tito prispe jutri v Anglijo
LONDON, 30. — Predsednika Jugoslavije maršala Tita in njegovo soprogo, ki bosta prispela v petek zjutraj na ladji «Rotterdam» v Southampton v Angliji, bodo v pristanišču pozdravili posebni odposlanec britanskega zunanjega ministra sir Neville Bland, pomočnik podtajnika za zunanje zadeve Wilson, zastopniki mestnih oblasti z županom Southamptona
na čelu in zastopniki britanske vojne mornarice.
Maršal Tito bo takoj po prihodu v Southampton odšel s soprogo in z ostalimi člani spremstva na letališče Hum, od koder bo odpotoval z letalom v Beograd. Na letališču, kjer bosta predsednika Tita in njegovo soprogo pozdravila zastopnik britanske kraljice lord Ash-burton in lord Carrington, bo visokim gostom pred odhodom prirejena zakuska.
Maršal Tito se je danes sprehajal po palubah ladje «Rotterdam», ki nadaljuje potovanje proti Evropi. Medtem pa se je, kot večina ostalih potnikov, zavit v toplo odejo sončil na palubi. Vreme je večinoma sončno in hlad-
no, morje bolj nemirno toda plov. ba poteka normalno. Danes je bil predsednik Tito na kino predstavi o Holandiji, ki so jo priredi, h za vse potnike. Tudi sinoči je bil Tito s soprogo v kinu.
Nocoj bo generalni ravnatelj holandsko-ameriške družbe, kateri pripada ladja «Rotterdam», priredil gala-poslovilno večerjo za vse potnike. Po večerji bo kapi-tan ladje gost predsednika Tita.
BANGKOK, 30, — Danes je bil devetnajsti sestanek sveta vojaških svetovalcev SEATO. Uradno sporočilo pravi, da so govorili o varnosti držav članic ter o načrtih za obrambo področja, ki ga krij* ta pogodba.
ženevski razorožitveni konferenci, je predložila političnemu odboru OZN resolucijo, ki poziva vse države, naj se pridružijo moskovskemu sporazumu o delni prepovedi jedrskih poskusov. ZDA in Sovjetska zveza so toplo priporočale, naj se resolucija sprejme soglasno.
Razen tega poziva resolucija razorožitveno konferenco, naj nadaljuje pogajanja, da pride do končne prekinitve vseh vrst jedrskih poskusov.
Med razpravo o splošni in popolni razorožitvi je ameriški delegat izjavil, da se bo ameriška delegacija vrnila v Ženevo, da išče kolikor mogoče širok skupni imenovalec s SovjetsKo zvezo pri pripravi pogodbe o splošni in popolni razorožitvi. Dodal je, da bodo pri tem iskali tudi vzporedne razo-rožitvene ukrepe ter take ukrepe, ki bi jih lahko uveljavili, ne da bi bilo treba čakati na sklenitev
videva nadalje 8-odst., povečanje realne osebne potrošnje, za 12 odstotkov večje investicije za družbeni standard in 7 odst. povečanja realnih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu.
celotnih sporazumov.
Med vzporednimi ukrepi je Stelle omenil določitev stalnih opazovalnih postaj ter vprašanje brez-atomskih področij. Glede brez-atomskih področjih je Stelle izjavil, da ZDA tem ne nasprotujejo, «če ne spravijo v nevarnost ravnotežja sil» ter če so rezultat pobude držav prizadetih področij in če nudijo zadostna jamstva za
iiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiimimiiiitim.................................................
Na kon ferenti v Bamaku so se sporazumeli o ustavitvi ognja na alžirsko-maroški meji
Posebna komisija častnikov bo določila demilitarizirano področje, ki ga bodo nadzorovali opazovalci Malija in Etiopije - Ustanovljena bo posebna arbitražna komisija, da dokončno reši spor
BAMAKO, 30. — Nocoj so uradno javili, da Je bil dosežen sporazum za ustavitev ognja na alžirsko-maroški meji. Ustavitev ognja stopi v veljavo 2. novembra. Sporazum je omenjen v končnem sporočilu, ki so ga podpisali štirje državni poglavarji, ki so se udeležili konference v Bamaku.
Uradno sporočilo,
BONN, 30. — V Bonnu se govo. r', da so sovjetski diplomatski krogi v tej prestolnici začeli previdno tipanje, da bi omogočili po-litične stike med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo. Baje razmišljajo tudi o možnosti, da bi novi kancler Erhard povabil Hru-ščova v Bonn. Morebitni obisk Bruščova bi pomenil Vrnitev obi. ska Adenauerja, ki je bil leta 1055 v Moskvi.
Ce bi v Bonnu izključili možnost vabila Hruščovu, bi even. iualno upoštevali vabilo sedanjemu predsedniku vrhovnega sovjeta Spiridionovu, ki je svoj čas Povabil v Moskvo podpredsednika Bundestaga Dehlerja.
Ni izključeno, da se bodo o obisku kakega sovjetskega politika v Bonnu sporazumeli, ne da bi
obisk bil uraden, ob podpisu trgovinske pogodbe med Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo, ki bo januarja. Pogajanja za obnovo sovjetsko-nemškega trgovinskega sporazuma se bodo verjetno začela decembra.
MOSKVA, 30, — Sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev objavlja članek v listu «Kultura in življenje», v katerem pravi, da se je zunanja trgovina Sovjetske zveze zmanjašala zaradi diskriminacijskih in omejit, venih ukrepov ZDA in Kitajske. Patoličev pravi, da so ZDA in njihovi zavezniki ovirali gospodarske odnose Sovjetske zveze s kapitalističnimi državami. Kitajska pa je «s pobudami svojih voditeljev» povzročila močno znižanje kitajsko-sovjetske izmenjave. Leta 1962 je trgovina med Kitajsko in SZ znašala 674.800.000 rubljev nasproti’ 827 milijonov v letu 1961;
in že tedaj se je trgovina zmanjšala v primerjavi s prejšnjimi leti. Precej se jè zvišala trgovina med Sovjetsko -zvezo in Jugoslavijo. Od 81.400.000 rubljev v letu 1961 se je lani dvignila na 106 milijonov 500.000 rubljev. Kar se tiče trgovinskih odnosov s Kubo, je Patoličev izjavil, da je vrednost trgovskih poslov med obema državama znašala lani 544.300.000 rubljev.
O trgovinskih odnosih s kapitalističnimi državami je Patoličev navedel naslednje podatke; v zadnjih štirih letih se je zamenjava zvišala od 1.200 milijonov na 2.200 milijonov rubljev. Kar se tiče trgovine z državami Zahodne Evrope, so največji poslovni obseg v lanskem letu zabeležili v trgovini s Finsko, in sicer za 355.900.000 rubljev; na drugem mestu je Zahodna Nemčija s 304.900.000 rubljev.
^ Franciji se po stavki železničarjev, ki je bila prejšnji teden, napovedujejo nove stavke. Karikatura «*že železničarje, rudarje in državne uradnike, ki so se vrnili k de Gaullu po poteku roka, ki je 'bil določen ob zadnji stavki. De Gaulle jim odgovarja, da se bodo spet vrnili
koj ko bo mogoče, sestanek zunanjih ministrov organizacije a-friške enotnosti, da se ustanovi posebna komisija za arbitražo s sedežem v Adis Abebi. Naloga komisije bo, ugotoviti odgovor« nost, proučiti vprašanje alžirsko-maroške meje in predložiti konkretne predloge obema stranema za dokončno ureditev spora.
Sporočilo dodaja, da se bosta že 24 ur pred ustavitvijo ognja obe strani vzdržali vsakega javnega na-pada In po tisku. Obe strani bosta strogo spoštovali načelo ne vmešavanja v notranje zadeve drugih držav in načelo reševanja sporov s pogajanji. Sporočilo zaključuje s poudarkom, da so razgovori v Bamaku potekali v prijateljskem in bratskem ozračju. Štirje izražajo zadovoljstvo nad srečnim izidom konference, ki je prispevala k ohranitvi miru v Afriki in k okrepitvi afriške enotnosti.
Zdelo se je, da bo v nekem trenutku konfemeca v Bamaku propadla. Etiopija in Mali sta se morala včeraj ves popoldne truditi, da sta dosegli sestanek Ben Bele in kralja Hasana, ki sta po svojem prihodu v Bamako odklonila sestanek. Oba sta izjavljala, da sta oškodovana stranka, in da mora zaradi tega vsako koncesijo dati nasprotna stran.
Etiopski cesar Je odpotoval nocoj z letalom v Ženevo. Kralj Hasan se bo vrnil jutri v Rabat Pred odhodom je Modibo Keita povabil udeležence konference na večero.
Glavni tajnik OZN U Tant je takoj po sklenitvi sporazuma v Bamaku objavil izjavo, s katero, izraža zadovoljstvo in izreka priznanje «modrosti, jasnovidnosti in drugim državniškim lastnostim» etiopskega cesarja in malijskega predsednika.
Zahodne agencije mnogo pišejo o dobavah orožja Alžiriji iz Kaira in iz Havane. V New Yorku je alžirski predstavnik Jazid poudaril, da so brez podlage trditve o morebitni oboroževalni tekmi med Marokom in Alžirijo. Dodal je, da je Alžirija, še preden je prišlo do spopada z Marokom, naročila vojaški material, ker je bila alžirska vojska slabo opremljena, brez letal, tankov in topništva. Potrdil je, da so v Alžiriji tehniki ZAR.
V krogih v Bamaku opozarjajo na širši poljtični pomen, ki ga ima sedanji spor med Alžirijo in Marokom za vso Afriko. Mnoge afriške države imajo meje, ki so jih na zemljevide vnesli kolonialni o-svajalci. Tako stanje seveda predstavlja težko dediščino, ki jo je treba rešiti, toda ne s silo. Nadaljevanje spopada v Sahari bi nedvomno bilo nevaren presedens tudi za druge, ker se zahteve po reviziji meja postavljajo tudi na drugih krajih, začenši od Somalije na vzhodu Afrike do zahtev Maroka po Mavretaniji.
Kar se tiče samega spora glede Tindufa v Sahari, v Bamaku še posebej omenjajo, da so tu velika naravna bogastva. Na področju Tindufa so bogati rudniki železne rude, ki spadajo med najbogatejše na svetu, in ta lež.sča so še neizkoriščena zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. Ce bi se države Magreba združile bi železno ruda v Tindufu mogla postati most za sodelovanje namesto po-prišče oboroženih spopadov.
Udeleženci konference v Bamaku, od desne proti levi od zgoraj: Ben Bela, kralj Hasan, cesar Haile Selasi, Modibo Keita
nadzorstvo. Po mnenju ameriškega delegata ne bi taka področja v Evropi in Aziji bila v skladu s temi pogledi in razen tega je treba na Daljnem vzhodu upoštevati «napadalno politiko Kitajske».
Končno je izjavil, da bo ameriška vlada proučila sovjetski predlog. naj bi v okviru posameznih razdobij razorožitvenega procesa obdržali majhne količine medcelinskih in protiraketnih raket do konca tretje faze razorožitve.
Nocoj je govoril sovjetski delegat Fedorenko.
Izjavil je, da Sovjetska zveza želi obnovitev dela razorožitvene konference v Ženevi, razširitev sporazuma in utrditev «moskovskega duha». Dodal pa je, da So-vjetska zveza sprejema mednarodno nadzorstvo nad razorožitve-nimi ukrepi, odločno pa nasprotu. je nadzorstvu nad oborožitvijo. Kritiziral je zatem načrt o večstranski jedrski sili NATO ter pomoč, ki jo Francija daje Zahodni Nemčiji v okviru franco-sko-nemške pogodbe. Predlagal je nefiapadalno pogodbo med državami NATO in varšavskega pakta, sporazum, da se prepreči širjenje jedrskega orožja in določitev brezatomskih področij ter zmanjšanje vojaških proračunov in števila okupacijskih čet v Ev-ropi.
Vjekoslav Prpič novi veleposlanik SFRJ v Avstriji
BEOGRAD, 30. — Z odlokom podpredsednika republike je bil za novega veleposlanika v Avstriji imenovan Vjekoslav Prpič, bivši veleposlanik Jugoslavije v Belgiji in poslanik v Luksemburgu.
Malezija in ČSSR članici VS
NEW YORK, 30. - Malezija in CSSR sta se sporazumeli, da bosta za eno leto nestalni članici Varnostnega sveta, ker ni pri številnih glasovanjih nobena dobila potrebnega števila glasov, da bi bila izvoljena za dve leti. CSSR bo članica za leto 1964, Malezija pa za 1965.
Osnutek družbenega načrta SFRJ za 1964
BEOGRAD, 30. — Osnutek družbenega načrta Jugoslavije za 1964, ki ga je zvezni zavod za gospodarsko načrtovanje poslal zvezni skupščini in zveznemu izvršnemu svetu, predvideva povečanje skupne proizvodnje za okrog 10 do 11 odstotkov (industrijske proizvodnje za 11 odstotkov). Pri tem se predvideva naj večje povečanje: kemijska industrija za 17 odst., lesna industrija za 15 odst., gradbeni material za 10 odst., tekstilna in usnjarska industrija za 10 odst. V skladu s povečanjem proizvodnje predvideva osnutek nadalje povečanje izvoza industrijskih izdelkov za 10 odst. v primerjavi z letošnjim izvozom.
Kmetijstvo bi pri povprečnih vremenskih pogojih lahko doseglo od 6 do 7 odstotkov večjo proizvodnjo kot letos. Med osnovnimi nalogami v kmetijstvu v prihodnjem letu poudarja osnutek povečanje živinorejskega sklada in zagotovitev pogojev za povečanje proizvodnje svinjskega mesa, perutnine in mleka. Med najvažnejšimi nalogami kmetijstva v prihodnjem letu so: zagotovitev proizvodnje okrog 4,5 milijona ton pšenice, 6,2 milijona ton koruze m okrog 3 milijone ton sladkorne pese.
Pri ostalih gospodarskih panogah predvideva osnutek: v gradbeništvu povečanje proizvodnje za 12 odst., 6 do 7-odst. povečanje prometnih uslug, 12,5-odstotno povečanje prometa v drobni trgovini in za 26 odst. večji obisk inozemskih turistov
Svetozar Vukmanovič na kongresu sindikatov SZ
MCSKVA, 30.	— Predsednik
Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič ,e v svojem pozdravnem govoru na kongresu sovjetskih sindikatov ugotovil, da Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zbližujejo osnovni smotri in socialistični značaj družbeno-gospo-darske ureditve obeh držav. «Po našem globokem prepričanju, je poudaril Vukmanovič, pripada bo. dočnost socialistični in komunistični družbi, ker je ta sposobna uresničiti med ljudmi nove odnose, v katerih bodo ljudje dosegli visoko proizvodnjo in obilje dobrin ter zagotovili uresničenje ko. munističnega načela; vsak po svo. jih možnostih, vsasemu po njegovih potrebah.»
Osnovna pozornost jugoslovanskih sindikatov je, po besedah Vukmanoviča, posvečena tem vprašanjem. Glede mednarodnega sindikalnega sodelovanja je Vukmanovič izjavil, da imajo jugoslovanski sindikati za svojo dolžnost poslužiti se tujih izkušenj in za svojo obvezo dati svoje izkušnje na razpolago mednarodnemu sindikalnemu gibanju. Zveza sindikatov Jugoslavije je globoko zainteresirana za čim širše mednarodno sindikalno sodelovanje.
Vukmanovič je v svojem govoru posebno poudaril odgovornost delavskega razreda v borbi za mir in uveljavitev aktivne miroljubne koeksistence. Borba za aktivno koeksistenco pomeni uresničenje najugodnejših pogojev za krepitev revolucionarnih, demokratičnih, socialističnih in napred« nih sil na svetu. Po besedah Vukmanoviča, aktivna koeksistenca ne pomeni ohranitve sedanjega stanja, temveč ustvarjanje pogojev, da se napredna stremljenja narodov razvijajo z notranjo borbo v okviru vsake države, kajti miroljubna koeksistenca ustvarja u-godne pogoje za borbo delavskega razreda, za njegove pravice, za popolno likvidacijo kolonializma in za krepitev narodne neodvisnosti.
IIIMIIIIIIHIIIIIIIIIII. 11111111111111111,1,111111,II,Hlinil,H
nniiHiiiiiiiiiiii,,„„„Hi„i„„„    ...............................................,„„„.....
Proti vsem...
in proti nikomur
RIM, 30. — Državni pravdnik prizivnega sodišča dr. Luigi Gian-nantonio je sprejel danes popoL dne v svojem uradu nekatere predstavnike tiska, katerim je iz. javil, da jim ne more dati nobenih pojasnil o preiskavi v zvezi s poslovanjem CNEN, ker je treba ohraniti tajnost. Poudaril je, da gre za «dokumentarni proces». Z drugimi besedami, gre za proces, katerega dokončen razvoj je odvisen od tega, kar bodo izvedenci poročali sodni oblasti.
Dr, Giannantonio je izjavil, da bodo preiskavo nadaljevali brez kakršne koli omejitve. Dal je razumeti, da bo v prihodnjih dneh nadaljeval zasliševanje prič.
Preiskava se bo Končala, potem ko bodo izvedenci položili svoje izvedensko mnenje, to je po po-teku dveh mesecev, ki so bili določeni v ta namen. Na koncu je dr. Giannantonio izjavil, da bodo med sedanjo preiskavo nastopali «proti vsem in proti nikomur»; če se bo pokazala kazenska odgovornost, bodo morebitni krivci plačali.
WASHINGTON, 30. — ZDA so dovolile Maroku posojilo 10 milijonov dolarjev za nakup ameriških proizvodov. Izkupiček v maroškem denarju za prodajo proizvodov, kupljenih v ZDA, bo določen za finansiranje gospodarskega razvoja v Maroku.
V	Braziliji nevarnost splošne stavke
V	Sao Paulu stavka 700.000 industrijskih delavcev
RIO DE JANEIRO, 30. — Sedemsto tisoč brazilskih delavcev je v Sao Paulu začelo stavko. Delavci zahtevajo, da jim zvišajo mezde za sto odstotkov. Stavka Je ohromila življenje tega največjega industrijskega središča v državi. Sindikalni voditelji države Guanabara z mestom Rio de Janeirom bodo danes sprejeli sklep o pridružitvi k stavkovnemu gibanju, v znamenje solidarnosti s stavkajočimi v Sao Paulu.
Braziliji grozi zdaj nevarnost splošne stavke, ki utegne zajeti vso državo. Lokalne policijske sile v Sao Paulu, kjer je guverner desničarski voditelj Ademar de Barosa, so v pripravljenosti, kar kaže tudi na nevarnost družbenih pretresov v državi.
Poskusi ministra za delo Silve, da bi našel kompromisno rešitev, so ostali brez uspeha, ker delodajalci trmasto nočejo ugoditi osnovnim zahtevam delavcev. Delavci so predložili svoje zahteve na pogajanjih o sklenitvi novih kolektivnih pogodb. Po njihovem mnenju Je nujno, da jim zvišajo mezde za sto odstotkov in jih vsake štiri mesece uskladijo s povečanjem življenjskih stroškov. Zaradi inflacije, ki je zajela Brazilijo, življenjski stroški tako naglo' naraščajo, da cene na tr-
gu nenehno skačejo, od česar imajo Industrije! velike profite.
Delavci so_ ustanovili «zvezo skupne akcije» za vodstvo stavke, v kateri sodeluje nad 700.000 elanov kafcrh 80 sindikalnih organizacij. Stavkovno gibanje pelje k eP,?J.no*ti sindikalnih vrst v Braziliji. To se je pokazalo, ko ®° mnoge sindikalne centrale v državi sklenile proučiti predlog d priključitvi k stavki v znamenje solidarnosti s stavkajočimi v Sao Paulu.
Spričo obsega tega stavkovnega gibanja je ogrožena ohranitev socialnega miru v Braziliji. Desničarski guverner Barosa je ukazal lokalni policiji, naj prepreči vse poskuse stavkajočih, da za-pro industrijska podjetja. Napovedal je, da bo odgovoril z najostrejšimi ukrepi. To pa utegne imeti nepredvidene posledice
Prepovedali so že vsako zbiranje stavkajočih.
Sindikalni voditelji se zavedajo resnosti položaja in so zalo pozvali delavske vrste k enotnosti. Čeprav stavkajo v glavnem industrijski delavci, je vodstvo sindikata transportnih delavcev Sao Paula že odgovorilo na poziv k delavski solidarnosti in se bo. pridružilo stavki «v potreb-, nem trenutku».
Včeraj In danes so seveda na vrsti številni, preštevilni, komentarji o izidu socialističnega kongresa, ki je potrdil sklep avtonomistov glede neposrednega sodelovanja socialistov v štiristransld vladi levega centra. Ce bi hoteli poiskati nekaj skupnega v teh komentarjih, bi bila ugotovitev, da noben komentar ne zanika možnosti uspešnih pogajanj za sestavo take vlade, pa čeprav mnogi napovedujejo, da bodo težavna. Toda nc glede na komentarje je za
5.	novembra napovedana seja Leo-nejeve vlade in njen odstop, saj bodo parlamentarci že z jutrišnjim dnem odobrili vse proračune posameznih ministrstev, kot to določa ustava, a sedanja vlada je bila imenovana v prvi vrsti zato, da to nalogo opravi ter nato odstopi. Sledila bodo pogajanja, toda šele po sestankih vodstev vseh štirih strank levega centra. Najvažnejši del okvira teh pogajanj pa je brez dvoma zaključna kongresna resolucija PSI.
Na alžirsko-maroški meji bodo končno prenehale sovražnosti jutri opolnoči, čeprav je bil sporazum v Bamaku med Ben Belo in kraljem Hasanom ob posredovanju cesarja Haile Selasija in predsednika Modiba Keite sklenjen že včeraj. Določili bodo demilitariziran pas, kamor bosta Etiopija in Mali poslala svoje opazovalce. Pozneje pa se bodo dogovorili o dokončni meji med Alžirijo in Marokom. Nadaljevanje spopada bi bilo brez dvoma nevaren pre-cedens tudi za druge, ker se zahteve po reviziji meja postavljajo tudi v drugih kraji Afrike, začenši od Somalije do zahtev Maroka o Mavretaniji. Zaradi tega je včerajšnji sporazum ves svet z zadovoljstvom pozdravil.
V New Yorku je končno včeraj skupina sedemnajstih držav, ki so sodelovale na ženevski razorožitveni konferenci, predložila odboru OZN resolucijo, v kateri se:
1.	pozivajo vse države, naj se pridružijo moskovskemu sporazumu o delni prepovedi jedrskih poskusov in 2. poziva se razorožitven» konferenca, naj nadaljuje pogajanja za dokončno prekinitev vseh vrst jedrskih poskusov.
1
^......................'■
Razprava o razorožitvi ni nova nov pa je način in duh razprave
NEW YORK, oktobra. - V političnem komiteju Generalne skupščine se je pričela razprava o raiorožitvi. Ta razprava ni nova. O razorožitvi se razpravlja od ustanovitve organizacije. Da, o razorožitvi je razpravljalo tudi Društvo narodov od svoje ustanovitve do svojega razpada. Nova ni tema razprave, docela nov pa je način in duh, v katerem se je ta razprava pričela.
Prvi vtis opazovalca z balkona bo nujno ta, da je razprava letos neprimerno bolj skromna kot kdajkoli doslej. Doslej se je govorilo o velikih principih. Taka razprava o velikih principih pa je često privedla do tega, da so na koncu padali predlogi o «kontroli oborožitve in ne o korakih razorožitve». Dolga leta smo spremljali diskusije, v katerih so velike sile skušale odkriti pri nasprotniku predvsem tiste točke, ki jih ta nikakor ne more sprejeti. Iznašale so bučne predloge brez ozira na to, ali so bili ti predlogi sprejemljivi za predlagatelja ali ne, zavedajoč se, da jih bo nasprotnik zavrnil. V teh diskusijah se je nekaj bistvenega spremenilo že v nastopu Hru-ščova leta 1960 pred Generalno skupščino. Hruščov je namreč že tedaj opozoril na ekonomske in socialne posledice razorožitve. Toda velika sprememba, ki je nastopila od tedaj pa do danes, je predvsem v tem, da ne razpravljamo več, kdo je za mir in kdo ne, kdo je za razorožitev in kdo ne, ampak danes konkretno diskutiramo o tem, kakšne konkretne in praktične korake je treba napraviti na poti h končnemu cilju — k popolni razorožitvi in kolektivni varnosti pod okriljem OZN. Danes govorimo predvsem o «postopnosti», «parcialnih korakih», «kolateralnih postopkih» itd. Danes se vsi zavedamo, da do svetovne razorožitve ne bo prišlo čez noč, toda prav tako imamo vsi občutek, da smo prekoračili Rubikon: vse doslej so bili pogovori o totalni razorožitvi, istočasno pa so izdatki za o-borožitev naraščali in dosegli v preteklem letu 130 milijard dolarjev ali 10 odst. svetovnega dohodka; danes se pogovarjamo o postopnih ukrepih za popolno razorožitev, toda že imamo pred seboj prve praktične posledice zmanjševanja izdatkov za oborožitev.
Prve ekonomske posledice nove atmosfere so seveda izredno skromne in bi jih lahko imenovali «kolateralne» — s terminom, ki je postal moderen na bregu East Riverja. Ameriški minister za nacionalno obrambo McNama-ra — ki ga v Ameriki popularno imenujejo «Bob, ki vse ve» še iz dni, ko je v 1963. letu prihranil na vojnem budgetu milijardo dolarjev in da upa, da bo te prihranke povečal do leta 1968 na 3,5 milijarde dolarjev. Razumljivo je seveda, da je vojni minister istočasno zagotavljal javnosti in svojemu parlamentu, da se o-brambna sposobnost Amerike s tem prav nič ne bo zmanjšala, ampak da gre zgolj za to, da je kot varčen gospodar ukrepal tako, da bodo v bodoče preprečevali «pozlačevanje» orožja. Milijarda dolarjev je seveda malo, če pomislite, da danes samo ZDA letno trošijo za obrambo 50 do 60 milijard dolarjev. Toda se pogledate po dvorani Generalne skupščine OZN, petem boste videli, da je v njej polovica članic organizacije, katerih vsaka nima letnega nacionalnega dohodka, ki bi dosegal milijardo dolarjev. Zmanjševanje izdatkov za oboroževanje ob povečani tehnični u-činkovitosti orožja seveda prav tako ni razorožBev. Toda razorožitev ni niti Moskovski sporazum o prepovedi atomskih poskusov. Eno in drugo je pa bistveni korak na poti k razorožitvi. Varčevanje pri izdatkih za oborožitev pomeni namreč ogromno preizkušnjo ekonomskih posledic razorožitve v kapitalističnih državah.
Vsekakor je izredno ohrabrujoče, da so danes v najbolj odgovornih vladnih krogih začeli resno in znanstveno razmišljati o ekonomskih pos.edicah razorožitve. Ameriška vlada je že lani imenovala posebno skupino najuglednejših ekonomistov, ki so pripravili poročilo «Ekonomske posledice razorožitve». Poročilo je bilo natisnieno kot uradni dokument Agencije za razorožitev in je bilo široko publicirano. V poročilu vidimo predvsem, kaka pomembno mesto v ameriškem gospodarstvu zavzema danes vojna industrija. V državici Kansas je v vojni industriji na primer zaposlenih 30.2 odst. vseh industrijskih delavcev, v državici Washington 28,6 odst., v New Mexi-cu 23,8 odst., v Californiji 23,3 odst. itd. Iz tega vidimo, da je na primer danes 95 odst. ameriške letalske industrije rezervi-
iiHiiiiinitiiiiiiiHiiiiiiitiititiiiHtiiiiimiiiimiminni
Pilot padel v pragozd in se rešil
MANAGUA, 30. — Ameriški pilot Joe Anderson, ki »o ga imeli za mrtvega, potem ko je njegovo letalo pred dvema tednoma tre-ščilo v pragozd Nikarague, je »e-daj prispel na laguno De Perlas na atlantski obali Nikarague. Po pragozdu je hodil peš. V zgodo-vini letalktva je to prvič, da Je kak pilot padel v pragozd pa se mu Je posrečilo, da je sam prišel ia pragozda in ae tako rešil.
rano izključno za vojne namene, da ladjedelništvo dela s 60 odst. svojih kapacitet za vojsko, industrija telekomunikacij daje 40 odst. svojih kapacitet za vojsko itd. Pomisleki proti razorožitvi zato prihajajo prav tako od delavcev kot od podjetnikov. Delavci se namreč boje, da bodo ostali brez posla in kruha, podjetniki pa da bodo ostali brez profitov. V trenutku, ko se je v svetu nekaj tako bistveno premaknilo in se je spremenilo celo mednarodno vzdušje ter se nam zato razorožitev zdi prvič v povojni zgodovini resnično izvedljiva, v tem trenutku je izredno važno, da se zgode vse priprave, da bi bil proces konverzije — prehod vojnega gospodarstva na mirnodobsko — miren in brez izzivanja škode oziroma ekonomske izgube.
Znanstveni računi kažejo, da v primeru popolne razorožitve, če bi do nje prišlo nenadoma, recimo v enem letu, in sedanji državni izdatki za oborožitev ne bi bili zamenjani z državnim trošenjem za druge namene, vrednost nacionalne proizvodnje nenadoma padla za 48 milijard dolarjev in
da bi se brezposelnost povečala za 5,3 odst. To bi seveda pomenilo neprimerno ostrejšo krizo odnosno recesijo, kakršne Amerika ni doživela od trideset let do danes. Z druge strani pa računi ekonomista Benoita v njegovi najnovejši knjigi «Razorožitev in gospodrrstvo» kažejo, da bi zmanjšanje davkov za 18,5 milijarde dolarjev in istočasno povečanje državnih izdatkov za nevojaške projekte prav tako za 18,5 milijarde dolarjev pripeljalo do povečanja nacionalne proizvodnje za 0,4 odst. in do neznatnega povečanja brezposelnosti za 0,8 odst. Torej bi razorožitev pomenila za ameriško gospodarstvo oziroma za politiko zaposlovanja neprimerno manjši problem kot ga predstavlja tehnološki napredek oziroma uvajanje elektronike v ameriško industrijo. Toda če bi se 18,5 milijarde dolarjev namesto za zmanjšanje davkov usmerilo za pomoč deželam v razvoju, bi Amerika lahko ob razorožitvi istočasno celo rešila problem 5,2 odst. brezposelne delovne sile v današnjih pogojih in povečala nacionalni dohodek za 35 milijard dolarjev.
Adolphe IVIenjou in Myrna Loy, ameriški filmski igralec in igralka, ki sta bila zelo popularna v desetle tju pred drugo svetovno vojno. Menjou je predvčerajšnjim v Hollywoodu umrl
ALI BO REŠEVANJE USPEL« ?
Ni še izvrtan rov do treh rudarjev
Kaj se bo zgodilo, ko bo sveder prevrtal do rova, v katerem so trije rudarji pod zračnim pritiskom
LENGEDE, 30. — Ravnatelj rudnika, v katerem se je te dni zgodila nesreča, ki je zahtevala 40 mrtvih, Rudolf Stein je izjavil danes zjutraj, da treh rudarjev ne bo mogoče rešiti prej kot jutri ponoči ali v petek zjutraj. Operacija vrtanja se je zamudila zaradi prodnatih plasti. Tisti, ki vodijo reševalna dela, so hoteli to vest rudarjem prikriti, toda ti so vseeno opazili, da nekaj ni v redu.
Dopoldne so rudarjem v rovu spustili izvode lista «Bild-Zeitung», ki je bil pripravljen prav zanje. V teh izvodih so črtana vsa poročila o nesreči pa tudi vsaka omemba nevarnosti, v kateri s* ludarji nahajajo.
Dejansko zastavlja veliko zaskrbljenost vprašanje, kaj bo z rudarji, ko bo prišel sveder vrtalnega stroja do votline, v kateri so trije rudarji. Da se voda, ki je zalila rudnik, v zaprtem rovu ne bi dvignila, potiskajo vanj ves čas velike količine zraka. Toda kaj bo, ko bo ta pritisk popustil.
Ves čas so na delu svedri, ki se bližajo globini 80 m pod površino. Preteklo noč so trije blokirani rudarji mirno prespali. Brž ko bo rov do rudarjev prevrtan, se bo v globino spustil neki zdravnik. in sicer v posebni jekleni kabini, ki jo bodo uporabili tudi za prevoz treh rudarjev na površje.
Spet general predsednik RK ZDA
WASHINGTON, 30.	— Novi
predsednik ameriškega Rdečega križa je postal general James Francis Collins, ki je vrhovni poveljnik ameriških sil na Pacifiku. To svoje mesto bo zapustil v začetku prihodnjega leta ter bo prevzel vodstvo Rdečega križa 1. aprila. Tedaj bo končal svojo funk. cijo sedanji predsednik general Alfred Gruenther zaradi dosežene starostne meje. Collins ima 58 let in je tretji višji častnik, ki bo prevzel vodstvo Rdečega križa. Pred Gruentherjem je bil namreč
predsednik te organizacije general George Marshall, ki jo je vodil od oktobra 1949 do decembra 1950, ko je postal obrambni minister.
«Tu-124»
na mednarodnih progah
MOSKVA, 30. — Tass javlja, da bodo veliko sovjetsko reakcijsko letalo «TU-124», ki ga že eno leto uporabljajo na notranjih progah Sqvjetske zveze, v kratkem ljall tudi na progah, ki ,ve-Moskvo z Dunajem, Stock-in in Helsinki. Pozneje ga bodo uporabili tudi na drugih progah s tujino.
Suvana Fuma v Moskvi
MOSKVA, 30.	— Predsednik
laoške vlade Suvana Fuma je prišel davi v Moskvo. Na letališču so ga sprejeli Hruščov in drugi sovjetski voditelji. V odgovoru na pozdrav Hruščova je Suvana Fuma poudaril, da je potrebno strogo izvajati ženevske sporazume, in je dodal: «Želim obvestiti sovjetsko vlado o svojem razočaranju, ko ugotavljam, da več kot eno leto po podpisu ženevskega sporazuma Laos še ne uživa miru in varnosti, do katerih ima pravico. Želim obvestiti sovjetske voditelje o resnih političnih problemih, ki jih moramo rešiti ter najti s sovjetsko vlado rešitev sedanjega stanja.»
Pozneje je Suvano Fumo sprejel Hruščov v Kremlju. Pri razgovoru je bil navzoč tudi zunanji minister Gromiko.
LONDON, 30. — Predstavnik Fo-reign Officea je potrdil, da je gospa Philby, soproga bivšega funkcionarja zunanjega ministrstva ter bivšega dopisnika «Ob-serverja» in «Economista», zapletenega v zadevo Burgessa in Mac-leana, odpotovala v Moskvo.
ISKANJE NACISTIČNEGA ZAKLADA
Našli so truplo potapljača Egnerja
Kaj je kovinski predmet na dnu jezera?
BAD AUSSEE, 30. - Potapljači, ki iščejo v jezeru Toplitz zaklad nacistov, se danes niso toliko u-kvarjali s tem zakladom, to se prtivi s kovinskimi zaboji, v katerih naj bi bile dragocenosti in razni važni spisi, temveč več s truplom nemškega potapljača . Alfreda Egnerja. Truplo so . našli s
l:M |
Le Chi, mlajša sestra okrutne dikta. torke Južnega Vietnama, je v nekem intervjuju obtožila svojo sestro Nhu, «gospodarico Vietnama», da se preveč ukvarja s politiko in da govori nepremišljeno. «Ljudstvo Vietnama ni bilo še nikoli tako nesrečno,» je dejala Lo Chi
podvodno televizijsko telekamero, in sicér približno ISO m od levega brega jezera. To mesto je pokazal dr. Schmid kot točko,' kjer se je Egner potopil.
Truplo se je nahajalo v globini 67 m in je bilo na pol zakopano v blatu. Sicer so ga dvignili, vender ga drle še v vodi, da pride sodna oblast. Rešiti je treba vprašanje o možnosti, da bi bil Egner ubit, ko je iskal nacistični zaklad. Egner je imel 19 let; potopil se je pred kakimi 20 dnevi.
Patrick Loftus, poslovni človek iz Canterburyja, zatrjuje: «Videl sem naciste, ko so metali v jezero Toplitz svoj zaklad.» Loftus, ki je 1941 postal ujetnik pri Tobruku in so ga pozneje pripeljali v taborišče' ujetnikov blizu jezera, kjer je ostal do osvoboditve 1945, postavlja to trditev v članku, ki ga objavlja londonski list «Eve-ning News», «Bilo nas je sedem Angležev,» piše Loftus. «Nekega dne so v taborišče pripeljali štirje kamioni. Izstopilo je kairih dvajset vojakov, ki so začeli metati v jezero kovinske zaboje. Prav nič si nismo mislili, kaj bi lahko bilo v teh zabojih. Vojaki niso z nami spregovorili besede. Vendar pa je eden izmed njih dejal, da bodo vsi ujetniki, ki se nahajajo v tej pokrajini, na ukaz samega Hitlerja postreljeni. Vrnil sem se v Toplitz petkrat po vojni, zadnjič 1960. Izginile so vse točke orientacije in mislim, da so bile odstranjene z zelo določenim namenom.»


Pierre Blanchar
hudo bolan
PARIZ, 30. — Danes zvečer se je izvedelo, da se je Pierru Blancharu, ki je bil pred dnevi operiran zaradi tumorja na možganih, stanje zelo poslabšalo.
Pevec Michael Holliday
Je nenadoma umrl
LONDON, 30. — Pereč Mihael Holliday, star 34 let in po poreklu Irec, je to noč umrl v londonski bolnišnici, kamor so ga prenesli, potem ko ga je na njegovem stanovanju obšla slabost. Vzroki smrti niso znani. Pevec je nekemu zdravniku zaupat, da je zelo utrujen in uničen. Holliday, katerega pravo ime je bilo Norman Milne, se je rodil v Dublinu. Bil je ločen od žene. Svojo kariero je pričel pred osmimi leti in poznan je bil kot «britanski Bing Crosby».
Za Donatellija nagrada
«Človek dneva»
MILAN, 30. — Nagrado »Človek dneva», ki so jo ustanovile ženske predstavnice umetniškega in časnikarskega sveta, bo prejel prof. Renato Donatelli, primarij v oddelku za kardiokirurgijo v bolnišnici v Milanu. Donatelli bo nagrado prejel za svoje kirurške posege na srcu, ki predstavljajo novost za Italijo in ki so zbudile veliko zanimanje v javnem mnenju.
Nahujskani otroci žvižgajo
pri predstavi «Vikarja»
OLTEN (Švica), 30. — V Olte-nu (kanton Solenre) so bile včeraj zvečer demonstracije ob predstavi gledališkega dela •Vikar» Rolfa Hochhuta. Gledalci, večinoma dečki s piščalkami, so tako motili predstavo, da je bilo treba poklicati policijo, med-
Carole Tyler, mlada bivša tajnica funkcionarja ameriškega senata. Ta funkcionar — Gene Bobby Baker — je sedaj pred preiskavo. Posebna parlamentarna komisija se zanima tudi za njegove izvenpolitične odnose. Nekateri govore s tem v zvezi o «ameriškem primeru Keeler», drugi pa zanikajo kakršno koli pomembnost vloge, ki naj bi Jo bila imela lepa tajnica. Carole Tyler, ki
je Nemka, je sedaj zopet v Nemčiji
Zakaj je postal dr. Di Gennaro pomočnik izrednega komisarja
RIM, 30. — Akcijski odbor za napredek goratih predelov je organiziral danes popoldne tiskovno konferenco, na kateri je govoril bivši komunistični poslanec Giorgio Bettiol. Navzoči so bili predstavniki KP1, PRI, PSI in PSDI. Bettiol je zahteval ustanovitev parlamentarne komisije v zvezi z nesrečo pri Vaiontu. Izjavil je tu-
V Postojni grade levo od sedanjega vhoda v Postojnsko jamo trinadstropno remizo A» j msko železnico ln pripadajoče mehanične delavnice in skladišča. V jami sami pa so začeli prvo fazo gradnje nove kio-, ne proge. Ko bo stekla ta proga, bodo k sedanjima dvema kompozicijama dokupili še eno, tako da se
bo lahko hkrati peljalo skozi jamo 360 ljudi
di, da so jasni dokazi o odgovornosti za nesrečo od 9. oktobra, ter je omenil zadevne dokumente, ki sta jih pripravila KPI in akcijski odbor. Dodal je, da je potrebno kaznovati krivce, toda tiste, ki so na visokih poiožajih, bodisi na gospodarskem, kakor tudi na tehničnem in političnem sektorju.
Zatem je Bettiol izjavil, da je vladna akcija po nesreči povzročila precej zaskrbljenosti, ker so izrednemu komisarju za Vaiont Sedatiju imenovali kot pomočnika dr. Di Gennara, ki je bil leta 1961 prefekt v Bellunu, to je tedaj, ko so krajevno prebivalstvo, akcijski odbor za napredek goratih predelov in pokrajinski svet v Bellunu protestirali proti graditvi jezu.
Bettiol je dalje izjavil, da je treba krivce kazensko zasledovati, in je poudaril, da je vzrok nesre-če oblast gospodarskih monopolov (v tem primeru SADEj, ki sestavljajo državo v državi.
Dalje je Bettiol izjavil, da je na vsem področju še vedno nevarnost (tako grozi nevarnost obljudenim krajem v Valeselh in Cadore, medtem ko bi na podlagi izvedeniškega mnenja geologa Gor-tanijo jez pri VaJontu utegnil po-pustiti in povzročiti veliko škodo). Bettiol je tudi izjavil, da bi tudi plaz s hriba Toc, ki bi imel 50 ali 60 milijonov kubičnih metrov, kakor ga je predvidevala SADE, namesto plazu 220 do 230 milijonov kubičnih metrov, ki se je utrgal 9. oktobra, uničil del področja v dolini, pri čemer bi zgubilo živ-ijenje najmanj 250 ljudi.
Na koncu je Bettiol pohvalil de-lo generala Cigiierija in vojakov četrtega armadnega zbora.
Zupan iz Erta je svojim občanom, ki so zbrani v Valcellini, 'poročil. naj o-.i'-de vsako upanje, da bi se lahko vrnili v Erto. Ugo-t!.«-«. se je namreč, ds se templji
l.*j naslanjajo na teren» ii
zdrknil v smeri bivšega bazena v Vaiontu. Sporočili so tudi, da je na hribu Toc plazno premikanje. 2upan iz Erta je zato svojim občanom sugeriral, naj bi premislili, kje bi se nastanili. Mogoče ob vratih v njihovo dolino, kjer bostt nastali dve vasi montažnih hiš.
Civilni tehnični urad je ukinil vsa dovoljenja za pristop v Erto
tem ko je od zunaj skupina oseb metala v gledališče kamenje skozi okna; drugi pa so preluknjali pnevmatike vozila za prevoz kulis. Tudi pri prvi predstavi v Svici, in sicer v Baslu pred mesecem dni, je prišlo do hudih demonstracij. Kot je znano, predstavlja «Vikar» kritiko na račun papeža Pija XII. v zvezi z nacističnim preganjanjem Židov.
V Avstriji slike ki so jih nacisti nagrabili na Madžarskem
DUNAJ, 30, — Neki predstavnik avstrijskega prosvetnega ministrstva je sporočil, da se 1151 slik, ki so jih nacisti odnesli iz madžarskih galerij l. 1944, nahaja v nekem opuščenem solnem rudniku v bližini jezera Toplitz na Salzburškem. Predstavnik je zanikal, da bi te slike predstavljale veliko vrednost in da bi bila med njimi dela velikih mojstrov; dejal je, da gre za slike skromne vrednosti, ki so dela malo znanih madžarskih umetnikov. Vsa ta dela je že avstrijsko nadzormštvo za lepe umetnosti katologiziralo in med Dunajem in Budimpešto so pogajanja za vrnitev teh slik Madžarski. Pogajanja pa doslej še niso rodila uspeha.
Umrl je dramatik Renato Pompei
PESARO, 30. — V starosti 69 let je umrl komediograf Renato Pompei. Peljal se je s kolesom, pa ga je povozil avto. Prenesli so ga v bolnišnico, a je uro pozneje umrl. Renato Pompei je bil že šestnajst let organizator festivala dramskih skupin E N AL v Pesaru. Napisal je številna gledališka dela, leta 1956 pa je prejel tretjo nagrado Riccione za dramo •Maddalena Silva», preteklo leto pa nagrado v Reggio Emiliji za dramo «Gli indifferenti».
Slikarji in kiparji iz SZ v italijanskih mestih
BENETKE, 30. — Skupina 26 sovjetskih slikarjev in kiparjev z akademije in umetniških inštitutov raznih mest SZ je v Benetkah na dvodnevnem obisku. Ogledala si bo spomenike galerije in muzeje. Pred tem so sovjetski gostje že obiskali Neapelj, Rim in Firence. V četrtek bodo odpotovali v Milan, kjer bodo svoje potovanje zaključili. Iz Milana se bodo umili v domovino.
» • *
Pri založbi La Parrucca v Milanu je izšla knjiga «Le mie cugine», ki jo je napisal Antonio Tuveri. Zgodba romana je postavljena na Sardinijo tridesetih let. To je zgodba mladeniča, ki ga je posinovil stric, t>es goreč za moralnost svojih hčera. Mladenič postane plen lepih sestričen, ki se vrstijo v njegovi družbi. Ko nastopijo še drugi moški in ote nekaj zasumi, se ne ustavlja pred brutalnim dejanjem, da bi ugotovil nedotaknjenost ene izmed hčera.
» » »
PARIZ, 30. — V •Galerie Ho-che Saint-Honore» je bila otvor-jena razstava del devetih priznanih florentinskih slikarjev. Na razstavi, ki bo odprta do 12. no-vemìjra, razstavljajo:	T. Rook
Adami, Pietro Annigoni, Piero Bernardini, Otello Cirri, Enzo Faraoni, Giunto Gatti, Renzo Grazzini, Arnaldo Miniati in Bruno Rosai.
* « •
PADOVA, 30. — Začel se je S. mednarodni pregled znanstveno didaktičnega filma.
• • •
Avstrijski nagradi za pripovedništvo leta 1963 sta prejela Humbert Fink za delo •Odpoved» (izšlo 1960) in Peter von Tramin za delo •Pentade». Humbert Fink se je rodil 1933 v Salernu, zrastel pa je na Koroškem in sedaj živi kot pisatelj v Beljaku. Von Tramiti se je rodil 1932 na Dunaju tn je poleg samostojnih del napisal tudi mnogo prispevkov v avstrijske in nemške literarne časopise.
Slovenska knj iga o turistični geografiji
Navadno v naših knjižnih pregledih ne poročamo o strokovnih knjigah, najmanj pa še o šolskih izdajah. Majhna izjema bo to pot dovoljena pri knjigi, ki je pod naslovom «Turistična geografija» pravkar izšla pri založbi Obzorja v Mariboru. Napisal jo je Vladimir Bračič, ki je v uvodu pojasnil tudi namen in pomen te knjige. Avtor v uvodu predvsem poudarja vse večji pomen, ki ga ima turizem v jugoslovanskem gospodarstvu ter postavlja sicer že znano dejstvo, da je za hitrejši razvoj turizma potrebnih tudi veliko število sposobnih kadrov. Prav v ta namen je bil na Višji ekonomsko komercialni šoli v Mariboru osnovan poseben oddelek za turizem in gostinstvo. Da študentom tega oddelka pripravi učbenik, je predavatelj te šole Vladimir Bračič napisal knjigo, ki je zdaj izšla. Tako je nastala Turistična geografija, ki predstavlja prvi poskus kompletnega turističnega opisa Jugoslavije, Res je, da je nastanek te knjige narekovala predvsem potreba po taki knjigi, ki naj bi jo uporabljali študentje višje šole v Mariboru. Res je torej ta knjiga predvsem učbenik. Toda ta knjiga še daleč ni šolska knjiga, niti nima take vsebine in še manj oblike. Knjiga je predvsem priročnik za vse tiste, ki se ukvarjajo s turizmom, ki prirejajo izlete in ekskurzije, za tiste, ki sami potujejo in žele spoznati lepote Jugoslavije. Namenjena je tudi šolski mladini, ki naj s pomočjo knjige spoznava lepote domovine. Napisana je torej z izključnim namenom praktične uporabe. Tako pravi sam avtor.
Ce po tem prikazu avtorjevega uvoda pregledamo knjigo, ki obsega skoraj 400 strani velikega formata, potem vidimo, da ima v glavnem dva dela. V prvem daje avtor kratek pregled turistične geografije v svetu, potem ko seveda v uvodnih poglavjih prikaže prostorno pogojene činitelje za razvoj turizma in obrazloži razvoj turistične geografije in njen pomen. Bistveni pa je seveda drugi, najobsežnejši del knjige, posvečen Jugoslaviji. Ta del pa bo dragocen vir spoznavanja za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s turizmom kakor za tiste, ki žele spoznati turistične lepote in zanimivosti Jugoslavije. Prav zaradi tega pa je treba na to knjigo, ki je prva knjiga te vrste pri nas, Še posebej opozoriti.
Knjiga je napisana jedrnato, jasno, pregledno in zanimivo. V strokovno oceno dela se seveda ne moremo spuščati, Lahko pa omenimo, da knjiga v sicer skopih obrisih, pa vendar dovolj obširno prikazuje, kar je turističnemu delavcu in turistu treba vedeti o posameznih krajih in predelih Jugoslavije. Knjiga vsebuje tudi kratke zgodovinske podatke, tako da bo vsakomur res koristna.
Sl. Ru.
Medalje «Josef Kalnz» za gledališko umetnost
Medalje «Jose/ Kainz» so za 1963 prejeli Dorolhea Neff, prof. Heinrich Schnitzler in Josef Meinrad. Dorotea Neff je prejela odlikovanje za vlogi v Brechtovem delu •Mutter Coti-rape» ter v delu Franka Wede-kinda •Musik». Josef Meinrad j« bil nagrajen za kreaciji v MoU narjevem delu «Liliom» ter v Duerenmattovih «Fizikih». Heinrich Schnitzler ’e dobil medaljo za inscenacijo enodejanke • Zadnje maske» svojega očeta Arthura Schnitzlerja, za «Ca* češenj» Jeana T.uoisa Roncornni-ja ter za •Nočni vlak» Hirberm Reineckersa.
* • •
V starosti 76 let je na svojem domu v Rodaunu umrla slikarica in književnica Mana Qrengg. Umetnica je za svoje delo prejela več nagrad, zadnio še letos. llllMilliMliiinniiiHnM>iiiiiiiitnmHliliiliiuitiiitiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiii|iiii||t|,|ll|l|ri,H,mM,llmtllu||||||||||ini|(1|||||m|n|m||||)||||)|)||t|)||||||||tn|||)t||t|t|||||irr
Splitski škof Franic se zavzema za evangeljsko uboštvo škofov
VATIKAN, 30. — Na današnji seji koncila je govoril zopet splitski škof Franič. Dejal je, da bo moral koncil škofom in duhovnikom priporočiti, naj se odpovedo dobrinam — zlasti takim, ki so pridobljene na kapitalistični način — in naj žive od svojega dela (tudi fizičnega dela, kakor je vča. sih delal sv. Pavel) ter naj zaupajo v dobroto zvestega ljudstva. Škof iz Jugoslavije je dejal, da predstavlja shema, o kateri sedaj razpravljajo na koncilu, škofe kot «vzor svetosti» in podobno, medtem ko se zdi, da javno mnenje ne misli tako, in to predvsem zaradi tega ne, ker v vsakdanji realnosti ne vidi v škofih «vzora avtentičnega evangeljskega uboštva»
Koncilski očetje so danes izglasovali nekatere predloge; med temi tudi predlog, da je umestno obnoviti dinkortat.
Prav na poti k zasedanju je v Vatikanu umrl 8i> let stan nadškof iz Paname Beckmann. Zadela ga je kap.
O iačetku tretjega zasedanja
koncila ni enotnega mnenja. Nekateri so za to, da se koncil nadaljuje že januarja; drugi so za pomlad, nekateri celo za jesen.
Župan mesta ne pa državljan
Gangemi, župan mesta Jersey City, se je spomnil, da je sin italijanskih priseljencev, zato je skle. nil preživeti daljši oddih v domo, vini svojih staršev. Med drugo »vetovno vojno je bii ameriški vojBk in si je ogledal precej sveta od Nove Zelandije do Japonske, sicer pa je vedno živel v domačem mestu, zato ie zdaj prvič v življenju vložil prošnjo ža potni list. Potrebni so bili dokumenti. Ne le on, marveč tudi oblasti so bile presenečene ob ugotovitvi, da župan Gangemi sploh ni rojen v ZDA, marveč v Italiji — starši so se preselili z nekaj mese, cev starim dojenčkom v naročju — da ni nikoli prosil za ameriško
državljanstvo m da Je potemtakem še vedno italijanski državljan, kot ta« pa ne more biti župan ameriškega mesta. Tri stvari v istem hipu je takrat storil Gangemi župansko čast je prepustil namestniku, umaknil prošnjo za potni lis* in napisal novo za vpi* v državljansko knjigo ZDA, da Di se mogel na prihodnjih krajevnih volitvah ponovno potegovati za župansko čast in dolžnost, ki jo je izpolnjeval — ne vedoč, da je pravzaprav tujec v kraju, ki v njem živi, odkar se spominja — po večkratni izvolitvi doslej i' sedem let.
RIM, 30. — Po podatkih statističnega inštituta je bilo konec avgusta 1963 v Italiji 50.377.000 prebivalcev.
AVELLINO, 30, — Prvi sneg Je padel v Irpiniji, kjer se je temperatura znatno znižala. Na vrhu hriba Cervialto, ki je pokrit » snegom, je snežna plast debela 20 cm.
31. oktobra 1963
| Četrtkova črtica
Nana Adaku II. Omanhen iz Akvasinn je proslavljal dvajsetletnico prevzema oblasti v Akvasinn. Prestolnica Nkvabi je bila polna ljudstva, ki se je zbralo iz bližnjih naselij in vasi.
Bilo je sredi časa, ko obirajo kakao: denar je pritekal in ljudje so ga zapravljali. Prijatelji, ki se dalj časa niso videli, so obnavljali prijateljstvo. Nihče ni imel predsodkov: ljudje so popivali in bili srečni, he nekaj ljudi je bilo v evropskih oblekah; skoraj vsi so nosili bogate narodne noše, značilne za Zlato obalo. Na nogah So imeli sandale tokata, nosili so bogata žametna ogrinjala in razkošne tkanine kenta. Zenske z zlatimi uhani, verižicami in obroči io bile v narodnih nošah dostojanstvene.
Povsod so rojiotali slavnostni, hrupni bobni.
Ob štirih popoldne so se ljudje odpravili proti državnemu parku, kjer naj bi bila slovesnost obvira. Palmovo listje je krasilo prostor »a plesalce.
Omanhen je prišel v palanki. Sedel je pod slovesnim sončnikom, okrašenim s pisanimi barvami. Na glavi je nosil zlato krono. Razkošni kenta je bil posejan z zlatimi biseri. Na prsih je nosil cele nize zlatih ogrlic. Zlati obroči na rokah so segali vse do komolcev. V desnici je držal okrašen slonov rep in mahal z njim veselemu ljudstvu, ki ga je pozdravljalo. Pred njim je sedela njegova «duša», desetletni deček. Držal, je svečani poglavarjev meč.
Za Omanhenom je prihajal Adonhem, po položaju drugi človek ti deželi. Nosil je lepo, dragoceno obleko iz zelenega in rdečega damasta. Na glavi je nosil trak, okrašen z zlatimi sponkami. Za tem so po vrsti sledili drugi poglavarji. Dostojanstveno so sedeli Pod slovesnimi sončniki. Sprevod je bil dolg. Ljudstvo je glasno pozdravljalo palnnkine, ki so jih postavljali na tla. Bobni so glasno in veselo odmevali nad množico. Omanhen je sedel na sredino, med svoje poglavarje. Sasa, dvorni norec, je bil videti smešen v tvojih pisanih hlačah in čepici iz opičjega krzna. Pačil se je Oman-henu vrtel oči, kazal svoje spretnosti in počenjal neumnosti. Omanhen se ni smejal; veliki poglavar se ni smel spozabiti in se v javnosti smejati.
Vsa slika je bila sila razkošna: poglavarji in njihovi spremljevalci so sedeli na trinogih stolih pod raznobarvnimi sončniki. Zenske — podobne tropskim metuljem — so bile privlačne v pisanem brokatu, damastu in kenta ogrinjalih. Počesane so bile na način oduku. V črnih lesketajočih se laseh so imele dolge zlate igle in glavnike. Mladeniči so se sprehajali naokrog in ogrinjala so frfotala za njimi; Z zlatom pretkani trakovi okrog čela so se v soncu lesketali.
Bobni so razbijali....
Zenske so se pripravljale, da bi pokazale znameniti ples adovu. Okrašene ropotuljice so skrbele za ritem. Zenske so stekle nekaj korakov, zavile stran in zanihale z rameni. Posebno privlačna je bila plesalka v ogrinjalu kenta z zelenimi, modrimi in rdečimi kockami: gibala se je preprosto, očarljivo, s prikupnostjo, ki krasi gozdna bitja.
Veliki poglavar vznemirjeno zažene peščico drobnih kovancev med plesalke. Denar obsuje dekle, ki se smehlja.
Omanhen se obrne k svojemu zaupniku:
«Kdo je ta lepa plesalka?»
«Zal, je ne poznam.»
«Dobiti jo moram za ženo.»
Nana Adaku IL ima 55 let in štirideset žena, toda nova lepotica ja vznemirja, kakor vsakogar, ki — srečen ali nesrečen — živi ob eni sami ženi.
V njem spet vzplamti strast, štiridesetih žena se je že naveličal. Tako nemiren je bil, da jih je zadnje čase pričel klicati z napačnimi imeni. Najnovejša žena se je grenko razjokala, ko jo je Poklical Oda, kakor je bilo ime eni cd starih grdih tena.
«Ta:le plesalka je povsem drugačna, kot so druge. Pravo veselje bo pomenila za moj dvor», — razmišlja poglavar.
Spet se obrne k spremljevalcu:
«Zanjo bi plačal sto funtov.»
«Morda je že gmožena, Nana.»
«Njenemu možu bom plačal, kolikor bo zahteval.»
Omanhenov zaupnik je flgbro poznal svojega gospodarja: kadar 'i je zaželel žensko, je vselej ravnal na svoj posebni način in vedno mu je uspelo.	-<.■• ,
«Pri državnem blagajniku vzemi petdeset funtov, poišči njene sorodnike, izroči jim denar in ko bo zvečer v mojem dvoru, ji bom izročil še drugih petdeset funtov. Dvorsko palico izroči Kodžuju in prični takoj s poslom.»
Nana Adaku II. je bil človek naglih odločitev. Prav takšen je bil, kot so moški po vsem svetu, ko jih očara ženska s svojo lepoto,- lepo, oblonogo, pobliskom očesa, glasom.... V takšnem primeru možje ponorijo. Zenske pa vnašajo v vso to igro dovolj zdravega razuma: telesna lepota in videz jih ne privlačita. Ce ima moški polne žepe in trdne dohodke, se velja z njim poročiti.
Okrog šeste ure popoldne se je Nana Adaku II. že utrudil in svečanost ga je začela dolgočasiti. Sedel je v svoj palankin, pisani sončniki so zaplesali v zraku, poglavarji so posedli v slovesna nosila, množica je veselo vzklikala in bobni so razbijali. Kmalu so se spustile večerne sence in svečana tribuna, okrašena s palmovim Ustjem, je ostala v parku — prazna in zapuščena.
Omanhen se je okopal še pred mrakom in si nadel obleko, Vezeno z zlatom. Poleg njega sta stala dva služabnika in ga hladila. Mahala sta s pahljačami iz nojevega perja, poglavar pa je Počival na ležišču, pokritem s damastom. Zraven je ležal zavojček s petdesetimi funti. Dobro je poznal svojega zaupnika in vedel je, da mu bo nova žena pomagala, da bi to noč dostojno proslavil obletnico prevzema oblasti.
Malce je zadremal. Ko se je prebudil, je ob njegovih nogah klečala mlada ženska. Dvignil jo je in posadil poleg sebe.
«Si rude volje prišla sem?»
«Z veseljem sem ubogala ukaz gospodarja Nane.»
«Dobro dekle si. Kako ti je ime?»
«E/na ,gospod moj in vladar.»
«Lepo ime imaš in lepa si. Tu imaš petdeset zlatnikov kot Nadomestek za doto. Nocoj se bova skrivaj poročila, pozneje pa nova storila tako, kot terja običaj.»
Nana Adaku II. ni bil prvi moški, ki se zateka k takšnim sredstvom. Civilizirani, na pol civilizirani in primitivni moški po vsem svetu počenjajo vsi tako — skoraj z istimi besedami.
«Denar bom izročila svoji materi» — pravi razumno dekle. — *Na hodniku je. Smem?»
Poglavar prikima.
Efua se vrne.
«Nana, moja mati in sorodniki bi se radi zahvalili za teh sto funtov.»
«Ni treba, lepotica moja,» — odvrne poglavar ter se poigrava * nizi slonokoščenih kroglic na dekletovih prsih.
«Prepričani so, da si našel v meni nekaj posebno privlačnega, *0 si žrtvoval toliko denarja» — se dekle sramežljivo nasmehne Omanhenu.
«Toda, draga moja, mar nimajo oči?»
«Toda tega ne morem sama videti.»
«Seveda ne moreš, skromno dekle. Poglej se V to-le veliko Oflleduio/»
Dekle se hudomušno nasmehne, stopi k zrcalu ter se v njem P°Pleda. Nato se vrne, sede k poglavarju in mu nasloni glavo na prsi.
«Lepo dèkle Si, Efua.»
Poglavar jo pogladi po bleščečih in vešče spletenih črnih laseh.
«Toda, gospodar moj, saj sem bila vselej takšna, mar ne?»
«Prepričan sem, da je bilo tako, moja lepotica, toda opazil sem
Sele danes.»
«Sele danes si me opazil?»
«Danes.»
«Mar si že pozabil?»
«Kaj naj bi bil pozabil, ljubezen moja?»
«Plačal st petdeset funtov... in se z menoj poročil pred dvema ‘etoma »	MABEL DAV-DANIVA

— Ben, Jakec, kej znaš t, kej, kaku je šlo kej končat ses tistem škandalom od ba nan?
—E, Mihec moj, ti češ preveč znat' Kadu se še spoune na tiste banane! Ke pole je pršlo še tolko dru-geh sleparij, de prou ne moreš držat vse u glavi.
— Tu pej je res. Anbot so nekaj dosti pisali od sleparij ses pu tram, oljem, mlekarn, mešam jn vse sorte. Zdej je pej vse tiho. Kej be tu morbet pomenlo, de je zdej vse, kar jemo, naturai?
— Znaš. jest neč ne rečem. Morbet zdej sleparejo bot kunštno, taku, de noben komešjon neč ne najde.
— Lahko, lahko. Jest se neč ne fediram. Ma pej ses tistem Fiumicino, kaku je?
— Ma znaš, Mihec, de si siten! Ma kej mi-sleš, de sm jest statistika? Be se telo, de be jest gledau kaku konča vsak škandal. Jemam drugo po glavi.
— Ma vidi, Jakec, mene me ne da merd ana reč. Se spouneš na Mastrelata jn na njegovo miljardo? Tabat so pisali, de so ga hodili kontrolirat kontrolorji jn de niso nikoli neč sumli, da se jem je zdelo zmiri vse u redi. Ma jest se prašam: če je pole pršlo ven, de je Mastrella slepar u jn de so ga tudi obsodili, je pršlo tudi ven, de tisti kontrolorji niso neč kontrolirali. Ma plačani so pej bli glih za kontrolirat. Ma uani tega dela niso delali, al zatu ke niso teli, al zatu ke niso znali. Jn kej. so zdej nardili ž nimi? Jest znam, de če midva tle ne toučemo tega zguna ob cajti, de dobimo preci cebec nekam.
— Se zna! Ma midva sva midva, kontrolorji so pej kontrolorji. Jn zdej jemamo pej druge sorte škandalov jn nimamo cajta mislet na stare.
— Ma znaš Jakec, de mene se zdi, de je tolko škandalov naleš. De kader pride taku delč, de se ledje čakajo, de bojo primli ta prave, de tabat preci poče an nov škandal. Ledje se jezijo zastran nov ga škandala jn pozabejo na ta starga jn taku se lahko ta stari lepše pomečka...
modni količek
— E, Mihec, zdej videnj de nisi taku zabit, ku zgledaš. Jn jest rečem, de more zdej hmali počet an nov škandal. Zatii ke zdej se ledje še zmiri do$ti jezijo zastran nemarnosti, ke niso u cajti spraznili tisteh vasi ukpli tiste dige, pole je tudi ana preiskava zastran tistga profesorja Ippolita, ke ,ie hodu po letovlščeh ses državnem dnarjem jn pole je preiskava zastran nekšneh borš za šte-dirat jn nekšneh umazaneh afarjev, ke so bli na ta višjem Istituti za zdravje. Jn vse je pršlo ven po anmi dohtarji Meli, ke je biu tam u službi. Jn so od tega govorili tudi u parlamenti. Jn an minister je brou an raport, kašen ke je ta dohtar Meli, ke je spravu vse na dan. Jn tam je rečeno, de ta dohtar ni nanka pedeset pr stu dober za tisto službo jn de nima neč čuta odgovornosti jn de da faštidjo drugem uradnikom.
— A tierjem. Verjem, de da fcštidio drugem, če je spravu vso umazanijo na dan. Tudi meni be dau faštidjo tisti, ke be me ovadu, de sm kej osleparu.
— Ben videš, .de je zdej dosti reči u lufti. Jn zatu mislem, da bo zdej, zdej poču kašen nov škandal, zatu de bojo ledje prej pozabli te, ke so zdej.
— Ma Jakec, kej se te ne zdi, de preveč govorimo od škandalov. Ledje so Stufi, kej mi-, sleš! Dejmo govor t kej lepšega, de bomo ta višje nomalo pohvalli. Ku, den mo reč, tista fontana u Barkoli. Kej si jo ti vidu? Kašna je?
— Tista fontana u Barkoli je ku an kau. Samo de jerna na sredi ane lučke vseh sort ko-lorjev jn uada šprica u luft jn se obrača jn lučke kambirajo kolorje jn uada je zdej zelena, pej plava, pej remena jn taku se mejša naprej.
—	Orkotron! al se držijo idej Barkolanil Jemajo murje, jemajo rivjero, jemajo banje, jamajo grižo, Jn zdej jemajo še fontano al kau, koker si reku ti.
— Ma sej je podobno anmi kali. Morbet bojo še gonili _pet krave.
— Kašne krave?
—	Ma tiste pej,’ ke se bojo pasle po piirtonovi.
| Kako se bomo pripravile za sezono večernih prireditev
Tradicionalna ima obleka še vedno v modi - Letošnja novost so nekakšne tunike Ali kroj ali blago ■ Poudarek na ramih pritiklinah: čevlji, torbice, klobuki itd
Gledališke in koncertne sezone so se že začele, pa tudi drugih večernih in popoldanskih prireditev ne manjka. Zato je razumljivo, da so modne revije in časopisi v tem času polni modelov in napotkov prav za takšne priložnosti. Zakaj ne bi torej tudi me v našem tedenskem modnem kotičku spregovorile nekaj besed o oblekah, ki jih bomo od sedaj dalje vse pogosteje nosile?
Vprašajmo samo šivilje in konfekcijske trgovine, kakšna oblačila sedaj najbolj izdelujejo, oziroma prodajajo. Odgovorili nam bodo, da so to, z izjemo zimskih plaščev, seveda, prav koktail obleke ter obleke za razne večerne priložnosti.
Tu so na prvem mestu že tradicionalne črne obleke, ki služijo res za vse priložnosti, klasični kostumi in pa, seveda, kostumi vrste Chanel, ki so napravljeni iz dragocenih tkanin ter obrobljeni s svilenimi trakovi, ali pa obšiti z umetnimi kamni in biseri. Tudi čipkaste obleke imajo važno mesto, kot ga imajo tudi gladka črna krila, h katerim se nosijo bluze iz dragocenih in svetlikajočih se tkanin. Kot novost so, seveda, še obleke, okrašene z dragocenim krznom, med temi na prvem mestu krzno visona, lisice itd.
Ker smo kot prvo omenile črno obleko, posvetimo najprej tej nekaj besed. Skoraj vsaka izmed nas se pri izbiri nove popoldanske ali
večerne obleke, najraje odloči za | črno. Morda je temu vzrok' prav dejstvo, da je ima obleka vedno v modi in da je res uporabna za vse priložnosti. Drži zato, da je tudi letošnja moda ni pozabila ter ji je odmerila v svojih ztm-sfcih in jesenskih kolekcijah mesto, ki je že toliko let pripada. Takšno črno obleko lahko napravimo iz volnenega blaga, iz j er-sega, crepa, cadyja, chiffona, ali pa tudi iz cloaueja, ki so ga v letošnjih kolekcijah uporabili skoraj vsi priznani krojači in šivilje.
Novost letošnje mode so tudi obleke, krojene kot tunike, to se pravi oblekeč pod katerimi no. simo še gladko krilo iz istega blaga, obrobljene s krznom, oziroma žametom.
Čipkaste obleke so pravzaprav že tradicionalna večerna oblačila, kot na primer klasični črni kostumi. Toda letošnja moda prinaša tudi na tem področju nekaj novosti. Tako so na primer v prodaji, poleg čipkastih tkanin, ki so skoraj vedno zelo drage, tudi čipkaste tkanine iz umetnih vlaken in industrijske izdelave, kar precej zmanjša njih ceno, ne da bi bil seveda zmanjšan tudi učinek. Tako smo videle po izložbah umetne čipkaste tkanine, ki posnemajo razne priznane čipke, pa tudi umetne lameje in pa tulle, posejane z umetnimi kamni in biseri.
Seveda drži pravilo, da zahteva dragocena tkanina zelo eno-
Ko bi se posamezni sistemi številnih funkcij človeškega telesa oglašali vsak s svojim posebnim jezikom, potem bi gotovo je-zik biokemičnih funkcij bil najglasnejši, Na žalost mi tega jezika še ne poznamo popolnoma, vendar nam je že njegovo približno poznavanje pomagalo, da smo odkrili marsikatero tajno človeškega telesa. Sleherni dan odkrivamo nove resnice na področju biologije, vendar ni moč tu ničesar doseči brez poznavanja biokemije. Zaradi tega je nujno in koristno razumeti njen jezik,
V medicini vsaka bolezen povzroča določene biokemične spremembe. Molekularne spremembe v celicah in organih povzročajo spremembe biokemičnih tvari v krvi in ostalih telesnih tekočinah, a prav na njihovi osnovi lahko pogosto odkrijemo tudi nit nekega temeljnega patološkega procesa, Na srečo je razvoj biokemije zelo uspešen in z njim vred tudi razvoj medicine. Morda je danes največ pripomogla k obnovitvi ln razširitvi kliničnega medicinskega horizonta funkcionalna biokemija, katera, namesto opisovanja sestave posameznih kemičnih tvari v naših celicah, stremi za tem, da pojasni tisti naravni mehanizem, kjer se s pomočjo živega bitja neka tvar ali kemična spojina spremenita v drugo.
Ce ne vse biološke reakcije, pa je vsaj večina teh dejansko rezultat posebne lastnosti ppsa-megnih biokemičnih tvari, da se povezujejo z velikimi molekulami beljakovine, ki se imenujejo fermenti. Naše notranje dihanje, obnovitev energij, regeneracija tkiva in celic, izločanje organskih in anorganskih snovi ter vsi ostali procesi so odvisni od kar najbolj popolne fermentati vne reakcije. Ta aictivnost je strogo specifična za Vsako posamezno celico, ferment in kemično snov.
Se pred nedavnim je obstajalo mnenje, da so ti procesi tako zapleteni, da jih človek ne
VullllllllllliitiiiitiiuillllllllllllllllMItlllltllllttllMIIIIItllltlllllltltllllllllllMIIIIIItllllllflMIIItlllllltltllllltllllltMiiiliiiHlillliiiliiHiiiiiiiiiiiiliHllllllllllllllllllllllllltl
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Omejite se na področje dejavnosti izrecno upravnega značaja. Pripra. vite že v naprej svoj načrt za uveljavitev nekega čustvenega razmerja.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Dani so vsi pogoji za sestavo dalj-norpčnega načrta. Skušajte preprečiti, da postanete žrtev tujega pesimizma.
VODNAR (od 21. 1. do 10. 2.) Med vami in nekaterimi poslovni, mi nasprotniki bo prišlo do pomiritve. Skušajte obvladovati čustva, ki bi vas utegnilo potisniti v zapletene pustolovščine.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Premagali boste nekatere težkoče s pomočjo svojih predstojnikov. Pa-
iiuiiiiiiiiuiiMiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiilliuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiriiuiHiiiiiiiiiiH'ii'iii'iiMiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ ZAKLADNICE TAJNOSTI O ČLOVEKU IN NJEGOVEM TELESU
Vloga in pomen rnžne znanstvene panoge ki ji je ime biokemija
Povezava med raznimi boleznimi in biokemičnimi spremembami - Biokemija nima samo posebnega jezika, marveč tudi svojo pisavo - Dvajset aminskih kislin sestavlja vse molekule beljakovin - Vprašanje lastnosti in sposobnosti pri raznih osebah - Biokemija bo v bodočnosti pojasnila še mnoge telesne in psihične pojave
O spomeniku padlim »Kranjskim Janezom44
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan le primeren za nove zahteve in Predloge. Zvestoba vaših prijateljev vam bo v oporo v neki neprijetni situaciji.
BlK (od 2,1. 4. do 20. 5.) Ogibajte se vseh finančnih pobud, če niste nanje pripravljeni. Vzdržite se kakršnega si bodi očitka v kn-gu družine
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne podcenjujte predlogov svojih zaveznikov. Prejeli boste koristne Ponudbe od strani prijateljev.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pre-■magati boste morali nekaj manjših nasprotovanj. Razumevanje ljubljene nsebe vas bo spodbudilo k novim naporom.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Uspeh bo odvisen od vašega poguma in Podjetnosti. Na večer se boste se-
HOROSKOP
9.) za-
stali s svojimi prijatelji.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9. hvaljujoč svoji domiselnosti, boste iz nekega nesporazuma potegnili največje koristi. Okoliščine vas bodo zbližale z nekim prijateljem.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odlične možnosti za pobude, ki zahtevajo poudarjen dar opazovanja. Neutemeljena bojazen bo izginila.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 22 11.) Potegnite iz. trenutnih težavnih okoliščin ustrezen nauk. Sklenili boste nove prijateljske zveze.
bo tako zlahka odkril. V resnici pa jih že več poznamo. Tako so bili zadnji čas odkriti: celotna struktura hormonov kuščarja — insulina, prostorna struktura beljakovin, biološka pot sinteze beljakovin, delovanje posameznih biološko aktivnih snovi itd. Pred kratkim smo spoznali strukturo beljakovin virusa, ki povzroča mozaično bo. lezen tobaka, natančnejšo strukturo rdeče krvne barve in drugih važnih fermentov. Ce predstavlja biokemija nekakšen poseben jezik, je pa obenem tudi njena pisava drugačna od naše običajne. Ko se z njo študenti prvič seznanijo, si običajno postavijo vprašanje: kdo pa razume te hieroglife?
Večina teh hieroglifov pa predstavlja šele nekatere najbolj o-snovne posameznosti, s pomočjo katerih narava zatem sestavTja vrsto še bolj zapletenih ali pa tudi enostavnih spojin. Dvajset aminskih kislin sestavlja vse molekule beljakovin. Medsebojna razvrstitev teh aminskih kislin pa hi kakršna s! bodi, marveč je natančno določena glede na funkcijo, ki jo mora opravljati. Tako imajo npr. vsi virusi, ki povzročajo mozaično bolezen tobaka, v istem zaporedju povezane svoje aminske kisline v strukturi lastne beljakovine. Ta molekula beljakovine ima 158 aminskih kislin jn se tako rekoč lahko predstavi v obliki stavka s 158 besedami. Medsebojna povezanost teh aminskih kislin ter njihova razvrstitev v molekuli določene beljakovine sta vedno enaki. Ta molekula beljakovine predstavlja nekakšno virusovo os, okrog katere so zbrane ostale beljakovine, sestavljene v glavnem od ribonukleinske kisline, In samo v prisotnosti toba-kovega lista se lahko razvija sinteza beljakovin virusa in potemtakem tudi njegovo razmnoževanje. Podoben virus bo s pomočjo tobačnega lista ustvaril povsem druge beljakovine, ki bodo specifične za njegovo vrsto. Beljakovine se v naših celicah na podoben način porajajo tudi pod vplivom podobnih fermen-tativnih sistemov. Vrsta te beljakovine ter razporeditev a-minskih kislin, ki Jo sestavljajo, je odvisna od jedra, ki se o* krog njega te zbirajo, to jedro pa je v neposrednem stiku z našimi geni in hromosomi, t.j. z našo osnovno biološko dediščino. Zdi se, da je jezik biokemije, ki ga odkrivajo znanstveniki, jako konkreten in da ima vsaka njegova beseda zares svoj smisel, Ta jezik razume ves strokovni in znanstveni svet. Določena formula za vsakogar pomeni eno in isto tvar, eno in isto poreklo, iste lastnosti itd Ključ za razumevanje
zite, da bi ne ponovili že storjenih ' omenjenega jezika pa je samo napak,	( v znanju, kot tudi v trmastem
| vztrajanju, da se odkrije to, kar je še neznano.
Postavlja se vprašanje, če so celice pri nas samih sestavljene tako kot celice pri neki drugi osebi; nadalje se postavlja vprašanje, kako to, da je neka oseba marljivejša, druga manj, oziroma da je neka tretja celo lena, ali da ima neke druge značilnosti, celo docela nasprotne, v pogledu lastnosti, sposobnosti, nadarjenosti i. pd. Na to vprašanje danes še ni moč z gotovostjo odgovoriti, vendar prihajamo s pomočjo znanstvenih del s področja nevrokemije do zaključka, da npr. spomin ni povezan z ustvarjanjem novih beljakovin v možganih. Te funkcije, se zdi, so odvisne od gibanja in medsebojnih reakcij samih beljakovinastih molekul.
Očitno je, da se kemija iz dneva v dan bolj razvija in da bo v bodoče lahko pojasnila še številne druge naše reakcije, in sicer tako psihične kot telesne, pa one v pogledu zdravja in bolezni.
Čeprav znanost zelo naglo in uspešno napreduje, je vendar neko popolno znanje o vsem tem nedosegljivo V kolikor bo znanost bližja kar največjemu številu ljudi, kolikor se bodo ti z njo tudi bolj ukvarjali, toliko bodo tudi uspehi, ki se z njo lah. ko dosegajo v pogledu proučevanja bioloških, biokemičnih in drugih vprašanj, večji in popolnejši. Družbeni sistem in njegov razvoj določata konkretne možnosti, učenjaki pa na osnovi teh možnosti prihajajo do novih spoznanj, kakor tudi do novih znanstvenih panog.
Biokemija je, kot rečeno samo eden od številnih jezikov, oziroma glasov v pestrem kalejdoskopu bioloških pojavov človeka, toda po svojem pomenu in možnostih vsekakor eden od tistih, ki bodo v bodočnosti «pregovorili še marsikatero resnico o našem resničnem bistvu, morda cejo o nastanku življenja samega in o smrti.
IGRAEKA ARLETTY SPET VIDI
LYON, 30. -1- Francoska igralka Arletty je po kirurškem posegu, ki se mu je podvrgla 9. oktobra, deloma zopet dobila vid. Danes je prijateljem dejala, da bo prihodnji četrtek zapustila bolnišnico, da bi končno zopet videla Pariz. Ko so ji zdravniki pred nekaj dnevi odvzeli obveze, so izjavili, da je rezultat sicer vzpodbuden, vendar pa je treba še počakati mesec dni, preden bo mogoče z gotovostjo govoriti o uspehu operacije. «To upanje se je ures. ničilo prej, kot se je pričakovalo, je dejala Arletty, toda morala bom že zelo paziti. Ne smem še Citati knjig z drobnim tiskom, pač pa lahko že čitam časopis in to je že mnogo.»

Kranjski Janeze so imeno. vali vojake 17. pešpolka, ki je bil nameščen v Judenburgu na Zgornjem Štajerskem. Izgube tega polka so bile velike, posebno odkar je bil na soški f.rpnti. V Judenburg je prišel tudi kipar Svitoslav Peruzzi, po rodu z Barja pri Ljubljani. Da bi se ognil fronti, je sprožil predlog, naj bi se padlim postavil primeren spomenik. Poveljstvo se je s predlo-gom strinjalo in mu naročilo, naj ga izdela. Spomenik si je zamislil kot kip vojaka, ki nemo stoji ob grobu padlih tovarišev.
Klesal je počasi, da bi čim-dalj časa ostal v zaledju. Ko je bil končno kot profesor na tehnični šoli v Splitu oproščen vojaške službe, je priložnost izrabil kipar L. Dolinar, ki je tudi prišel k «zipcenarjem» v Judenburg in dokončal delo. Na ta način se je tudi on rešil fronte.
Po prevratu je bil spomenik prepeljan v Ljubljano, kjer stoji na skupni grobnici padlih v prvi svetovni vojni.
J. M.
Čedna obleka za večerne in tudi druge zahtevnej>e prireditve, ki pa terja bolj drago tkanino, dočlm je kroj sila enostaven. Gre za Diorjev model
staven in resen kroj, ker sicer ta ne pride do veljave. Zato se pri izbiri nove obleke vedno odločimo ali za enostavno blago in bolj kompliciran kroj, ali pa za efektno in dragoceno blago in enostaven kroj.
Res je, kot smo že poudarile da so črne obleke za vse priložnosti najbolj primerne. Toda letošnja moda daje več svobode in poudarka tudi izbiri drugih barv, predvsem živih barv, ki so primerne ne samo za mlajša dekleta, temveč ta vse starosti. Med temi barvami so na prvem mestu vsi odtenki rdeče in plane barve, pa tudi nove barve, kot na primer petrolejsko modra, ali smaragdno zelena barva.
K letošnjim večernim in popoldanskim oblekam predpisuje moda tudi klobuke, ki so lahko v obliki turbanov, ali pa so to samo majhni klobučki, ki pokrivajo vrh pričeske ter so izdelani iz istega blaga, kot obleka. Za mlajše so v modi razni svileni trakovi, ki si jih zvežejo v lase. Pariška šivilja Chanel svetuje mladim dekletom, naj si takšne trakove okrasijo še z umetno rožo, ki je tudi lahko izdelana iz istega blaga, kot obleka.
Večkrat torej ni toliko važna izbira obleke, kot je važna izbira posameznih detajlov, kot na primer čevljev, torbice, klobuka in pričeske. Pomislite na vse to, ko boste izbirale novo obleko ter se potem odločite za takšno, ki vam bo najdlje in najbolje služila.
			
ZDRAVSTVENI VESTNIK. Strokovno glasilo slovenskega zdravništva. Letnik XXXII. St. 7-8. Ljubljana 1963.
NOVA POT. Glasilo Cirilmetodij-skega društva katoliških duhovnikov SRS. Letnik XV. St. 5-7. Ljubljana, avgust 1963.
■
^	/////. o

^ V/SS/Mfa i
jW///A
v/a '////.
'/sms/.
ČETRTEK, 31. OKTOBRA 1963
0: V diskoteki; 17.25: Prosla-Verdija; 18.00: Dogodki doma
16.30:
Ve Vc.vu.a, ,W.VW. t>uguunt uuuia in po svetu; 18.10-18.30: Pianist B. Ringeissen; 20.25:	Odkrita
pisma; 21.00: Rosso di San Secondo: «La Tunisina».
IL program
7.35; Jutranja glasba; 8.35: W. de Angeli«; 9.00: Ital. pentagram; 9.15: Ritem in fantazije; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Romantično popotovanje; 14.00; Pevci; 14.45: Nove plošče; 15.00: Pesmi leta; 15.15: Kolesa in motorji; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35; Operetni, program; 17.00:	Ameriška pesem; 17.35:
Mala enciklopedija; 18.36: Enotni razred: 18.50; Vaši izbranci: ■ 20.35; Dokumentarij; Življenje I z morjem; 21 00:	Simfonična	I
Večerna glasba;
glasba; 21.35; 22.10: Jazz.
Radio Trst A
7.00:	Ko.edar; 7.3U:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slovenskih;
11.45:	Folklorni mozaik; 12.15:
Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Pol stoletja melodij; 17.00: Ansambel Franco Russo; 17.20: Pesem in ples;
18.15; Umetnost', književnost in prireditve; 18.30: Solistični koncert; 18.45:	Ansambel	Carlos
Montoya; 19.00; Zbor «Tita Bir-chebner»; 18.15: Higiena in zdravje; nato Zabavali vas bodo; 20.00:
Šport; 20,30; «Kakor listje v vetru», dranià; ’ nato Romantične melodije; 22.50: Sodobna glasba.
Trst
12.00:	Plošče, 12.25:	Tretja
stran; 13.15: Uspeli motivi; 13.35:
Furlanski glasbeniki; 11.30: Mario Nordio o RicCafdil Zampienjil
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL: 7.15: Glasba za dobro jutro; 9.00; Za delovne kolektive;
9.30: Glasbeni zmenek; 11 00: O-troški kotiček: 11.30: Operni baleti; 12,00 in 12.50: Glasba po željah; 12.40: Trovatoli igra Ger-shwina; 14.00: Glasba po željah;
14.30: Aktualnosti; 14.40: Melodije; 15.30: Na programu Jakov Gotovac; 16.10; Lahka glasba;
16.15: Tretja stran; 16.30: Simfonični koncert; 18.00: Prenos RL;
19.00: Nastopa Gastone Parigi;
19,30: Prenos RL; 22.15; Jug, skladbe: 22 40: Pesmi v ritmu;
23.00' Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih;
8.20: Naš jutranji pozdrav: 8.50;
Strani iz albuma; 9,10: Zdravnikov nasvet; 9.15: Pesmi; 9.55: S.
Bernasconi:	«Zima in volna»; __________ _________
10.00: Operna antologija: 10.30;	13.30: Glasbeni sejem; 14.35: Naši
So a; 11.00: Sprehod skozi čas:	poslušalci čestitajo; 15.15; Zabav-
11 15: Koncert; 14.55: Vreme na	na glasba; 15.40: Literarni «pre-
ital. morjih: 15.15: Glasbene be-	hod; 16.00:	Vsak dan za vas;
ležke; 15.45; Ital. pesmi in plesi;	17.05: Majhni ansambli; 17.15: Tu-
16.00:	Program za najmlajše;	ristična oddaja; 18.00: Aktualno-
sti; 18.10: Na Floridi; 18.45: Kulturna kronika; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Domače pesmi; 20.45; Lahka glasba; 21.00: Literarni večer; 21.40; Škerjanc:
Hitra |io|iravila in prodaja I V aparatov pralnih strojev rlrktro^ospodinjskih predmetov
| 5?^« TRE VIS AN |
Trst, Via S Nicolo 21, tei 24-uih Popravila: Via delle Milizie 3, telefon štev 76-276
lil. program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Človekova prehrana; 19.00: Guerrlnijeve variacije; 19.15: Likovna umetnost; 19.30: Vsako* večerni koncert; 20.30; Revija revij; 20.40: Bartok in Varesa; 21.20: Glasbeni festivali: 22.30: Milhaudova Sonata št. 2: 22 45: Priče in interpreti naše dobe.
Slovenija
5.00: Dobro jutro; 6.20: Tečaj ruskega jezika; 8.05; Iz oper in baletov; 8.55:	Radijska	šola;
9.25; Slovenski pevci, ansambli in orkestri; 10.15; Radijski pihalni orkester vzhodnonemškega radia; 10.30: Nova pesmica; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05; Zabavna glasba; 12.25: Domače melodije; 12.40: Lepe melodije;
Suita v starem slogu; 22.10; Glasbeni intermezzo; 22.15: Naši u-metniki muzicirajo; 23.05: Zabavni ansambli; 23.20: Za ljubitelje jazza.
Ital. televizija
8.30 do 12.4u: TV šola; 17.30: Tvoja prihodnost; 18.00: Program za najmlajše; 19.00:	Dnevnik;
19.15: Nove knjige; 19.45: Kmetijska oddaja; 20.15: Športne vesti; 20.30: TV dnevnik; 21.05: «Gran Premio»; 22.35; Kino danes; 23.15: TV dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05; Dnevnik; 31.18: Zgodovina Evrope: «Revolucija na Ir-skem»; 22 40: Športni četrtek.
Jug. televizija
10 00: TV v šoli; 17.30; Angleščina na TV; 18.00: Poročila; 18.05; Mendov spored — zabavna in poučna oddaja; 19.00: TV obzornik; 19.30: Narodne pesmi in plesi; 20.00: TV dnevnik; 20.30: Ivan Tavčar: «Visoška kronika» — drama; 22.00; Poročila.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.8, najnižja 9.9. ob 19. uri 11,2, vlaga 66-odst., zračni tlak 1014,8 narašča, veter 17 km vzhodnik severovzhodnik, nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,8 stopinj.
Tržaški dneva
Danes, ČETRTEK, 31. oktobra
Boltenk
Sonce vzide ob 6,42 Im zatone ob 16,55. Dolžina dneva 10,13. Luna vzide ob 16.46 in zatone ob 4,46. Jutri, PETEK, 1. novembra Dan mrtvih
POROČILO PRISTOJNEGA ODBORNIKA ZA RAZDOBJE ENEGA LETA
Obsežna dejavnost za zaščito zdravstva in higiene občanov
V občinskih ambulantah so jo javilo nad 66 tisoč oseb ■ Otroška paraliza ni zahtevala smrtnih žrtev, meningitis pa štiri ■ Delovanje šolske zdravniške službe
Poročilo, ki ga je odbornik za zdravstvo in higieno tržaške občine podal na zadnji seji občinskega odbora o enoletnem delovanju tega resora, in sicer od 1. julija 1962 do 30. junija 1963, vsebuje zanimive podatke o zdrav-stveno-higienskem nadzorstvu na Vseh področjih javnega zdravstva.
Komisariat za higieno je v enem letu napravil 55.895 -higiensko-zdravstvenih pregledov v raznih javnih lokalih, trgovinah, tovarnah, skladiščih in stanovanjskih hišah. Funkcionarji in uslužbenci tega komisariata so med svojimi dnevnimi in nočnimi pregledi vzeli 4.019 vzorcev raznih živil, od katerih so jih 2472 poslali v analizo pokrajinskemu kemičnemu laboratoriju, 57 v analizo vsedržavni ustavi za riž in 1490 v analizo pokrajinskemu zdravstveno-mikro-grafskemu laboratoriju. Od omenjenih analiziranih vzorcev so ugotovili, da jih je bilo 157, ki niso ustrezali zdravstvenim predpisom.
Omenjeni uslužbenci so med letom sestavili 217 prijav proti osebam, ki so prekršile zdravstvene zakone. Od teh je bilo 161 prijav, ki so se nanašale na živila jn pijače. 56 oseb so prijavili sodišču zaradi kršitve zadevnih zakonov in predpisov. Poleg tega so naložili 169 glob zaradi kršitve občinskega higienskega pravilnika in županovih predpisov.
Vsemu temu delu je treba dodati še na tisoče pregledov, ki so jih uslužbenci napravili po raznih stanovanjih ali poslovnih prostorih, ki so bili popravljeni. Pri teh pregledih so v 493 primerih ugotovili razne pomanjkljivosti, ki so jih nato prizadeti odpravili.
Zdravniška dejavnost tega občinskega oddelka, kateremu pripadajo občinske ambulante, občinski protidiabetični center, predporočna posvetovalnica in razna socialna dejavnost, je bila v enem letu zelo obširna. V občinskih ambulantah se je javilo 66.165 oseb, občinski zdravniki so napravili 2613 pregledov na domu, 611 oseb pa je bilo poslanih na specialistične preglede. Poleg tega so občinske ambulante nudile razne zdravstvene usluge 31.125 osebam. V občinskem protidiabetičnem centru se je med letom javilo 7715 bolnikov. V ambulantah so napravili tem bolnikom 14.475 injekcij in so odvzeli 16.142 krvnih vzorcev. Med letom se je predstavilo predporočni posvetovalnici 14. oseb.
Občinski zdravstveni in higienski oddelek je v omenjenih dvanajstih mesecih ugotovil v tržaški občini 98 primerov davice, od katerih je bilo 96 bolnikov poslanih v bolnišnico. Od omenjenih primerov jih je bilo 33 cepljenih proti davici; škrlatinke so ugotovili 498 primerov, od katerih je bil 101 bolnik poslan v bolnišnico; tifoidne mrzlice so ugotovili 53 primerov, od katerih je bilo 50 oseb poslanih v bolnišnico. Od vseh -oseb, obolelih za tifoidno mrzlico, je ena umrla.
Poleg tega je bilo občinskemu zdravstvenemu in higienskemu u-radu prijavljenih še naslednje šte. vilo primerov nalezljivih bolezni: tifus 5, priušesna slinavka 1482, norice 759, otroška paraliza 11, malteška mrzlica 24, meningitis 27 (4 smrtni), malarija 1, otroško infekcijsko vnetje črevesja 11 (4 smrtni), šen 5 (1 smrtni), tetanus 1 (smrtni), srbečica 1, pljučna tuberkuloza 441 (118 smrtnih), ošpice 1766, oslovski kašelj 126, gripa 479 (5 smrtnih), infekcijsko vnetje jeter 31, rdečke 186. Omenjeni občinski oddelek je med letom cepil proti raznim nalezljivim boleznim 32.732 oseb. Med drugim so cepili tudi s tretjo injekcijo proti poliomielitisu 3794 oseb, s četrto 3928, s peto 4365, s šesto 578, s sedmo 27.
Občinska uprava ima tudi posebno šolsko zdravniško službo. V tej službi je v šolskem letu 1962-63 delovalo 38 splošnih zdravnikov, deset zobozdravnikov, 38 zdravstvenih pomočnikov in 10 zo-botehnikov. V omenjenem šolskem letu so nudili zdravniško pomoč 32.359 šolarjem in dijakom. V otroških vrtcih so šolski zdravniki napravili 24.994 pregledov, v osnovnih šolah 26.862 pregledov, v zasebnih osnovnih šolah 2225, v nižjih srednjih šolah 9973, v zasebnih nižjih srednjih šolah 371, v višjih srednjih šolah 7651, v zasebnih višjih srednjih šolah pa 201 pregled. V zobozdravniki posvetovalnici so napravili za otroške vrtce 1227 pregledov in posegov, za osnovne šole 12.780, za nižje srednje šole 760, za višje siednje šole 1030; v posvetovalnici za bolezni ušesa, nosa in grla so napravili 268/ pregledov in posegov, v okulistični posvetovalnici pa 429.
Danes bodo izročili 72 stanovanj IACP
Danes ob 11. uri bo v Ulici Vigneti ceremonija, med katero bo-do izročili novim stanovalcem 72 stanovanj, ki jih je sezidal IACP. Skupno so stala stanovanja 250 milijonov lir. Del stanovanj so dodelili družinam, ki so morale zapustiti svoja stara stanovanja zaradi gradnje krožne podzemelj, ske železniške proge.
mi je dosegla povprečno brzino nad 26.8 vozla na uro. Tehniki pristojnih pomorskih registrov, ki so bili na ladji, so čestitali ladjedelnicam in pomorski družbi za tako lepo in izpopolnjeno ladjo.
Poleg drugih gradenj, ki so sedaj v teku v ladjedelnicah CR-DA, se v Tržiču pripravljajo na splavitev 90.000-tonske petroleiske ladje, ki bo največja doslej zgrajena ladja v italijanskih ladjedel-nicah.
V torek seji občinskega in pokrajinskega sveta
V torek ob 18.30 bo redna seja tržaškega pokrajinskega sveta. Do sedaj še neizčrpanemu dnevnemu redu sedanjega zasedanja so dodali še tri točke navadnega u-pravnega značaja.
Prihodnji torek se bo sestal tudi tržaški občinski svet, ki ima na dnevnem redu še na stotine sklepov, ki jih je sprejel odbor in ki jih mora potrditi občinski svet. Poleg tega pa je na dnevnem redu še precej resolucij in interpelacij, o katerih morajo razpravljati in sklepati. Zaradi obširnega dnevnega reda so ob-činski svetovalci sklenili, da se bodo od prihodnjega tedna dalje in do izčrpanja dnevnega reda se. stajali po dvakrat tedensko.
Novo postajališče avtobusne proge 24
Na prošnjo številnih uporabni, kov avtobusne proge št. 24 med postajo in Sv. Justom je Acegat odredil, da se s prvim novembrom uvede novo postajališče v Ulici San Michele poleg hišne št. 15.
Pomoč za žrtve pri Vaiontu
Tržaški radio je doslej nabral za žrtve Vajonta 68.931.477 lir. Miljski občinski odbor je sklenil, da bo prispeval 150.000 lir. Predstavnik občine bo izročil vsoto neposredno oškodovancem. Fur. lanski industrijci so nabrali pri delodajalcih in delavcih 21 milijonov. Ta denar bp$0,L. uporabiji za neko ustanovo, ki bo' v korist vsega tamkajšnjega prebivalstva.
Polaganje vencev na grobove padlih
Jutri se bodo — kot vsako leto — antifašistične in partizanske organizacije poklonile spominu padlih borcev, talcev in internirancev s polaganjem vencev na njihove grobove in spomenike. Osrednji svečanosti bosta na pokopališču pri Sv. Ani ter v Rižarni, enake svečanosti pa bodo tudi po vseh naših vaseh, kjer so postavljeni spomeniki
žrtvam boja proti fašizmu. Predstavniki generalnega konzulata SFRJ bodo položili vence tudi k spomeniku padlim borcem JLA na vojaškem pokopališču ter na grobove internirancev v Gonarsu.
Generalni konzul republike Italije v Kopru dr. Guido Zecchin bo položil venec na vojaški kostnici v Kobaridu, kjer so hranjeni posmrtni ostanki italijanskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. 2. novembra bo dr. Zecchin položil vence na grobove italijanskih vojakov in mornarjev v Puli in Kopru, 4. novembra pa na Reki.
Urnik uradov gen. konzulata SFRJ
Generalni konzulat SFR Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata zaprti v dneh 1. in 4 novembra t. 1.
V ostalih dneh, z izjemo v nedeljo, bodo uradi normalno poslovali od 8.30 do 14. ure.
NA DAN 1. NOVEMBRA
Vence na grobove padlih antifašistov
V počastitev spomina padlih antifašistov, bodo predstavniki krajevnih odporniških organizacij ANPI, Zveze partizanov in preganjancev Tržaškega o-zemlja, ANPPIA, FIAP in Političnih deportirancev, položili na dan 1. novembra vence v Rižarni pri Sv. Soboti ob 10.30 in na polju XX. pokopališča pri Sv. Ani ob 11. url.
Navedene organizacije vabijo vse svoje člane In vse antifašiste, da se obeh svečanosti udeležijo polnoštevilno.
PO SESTANKU INICIATIVNEGA ODBORA
Nad 1000 krvodajalcev bo dobilo svoje društvo
V statutu društva je poudarjeno, da ne dela diskriminacij plemenskega, verskega ali političnega značaja
Kakor smo že poročali, je prejšnji teden iniciativni odbor za ustanovitev društva krvodajalcev imel tiskovno konferenco, na kateri so novinarjem obrazložili namen te organizacije in vedno večje potrebe Krvne banke po čim večji Zalogi krvi in krvne plazme spričo vedno večjih potreb kirurgije. Krvna banka v Trstu je bila ustanovljena leta 1959 kot druga v Italiji. Takrat je bilo povprečno 1500 transfuzij na leto, medtem ko jih je zdaj od 6 do 7000. V Trstu je sicer precej razvit čut solidarnosti s človekom v potrebi, kar se je izkazalo zlasti ob hudih nesrečah, vendar je Krvna banka večkrat v stiski. Rednih krvodajalcev je zdaj v Trstu nekaj čez tisoč, vendar bi se to število lahko povečalo in bi lahko pritegnili k tej človečanski akciji tudi krvodajalce s podeželja. V drugih italijanskih mestih, kjer so bile krvne banke ustanovljene pozneje, imajo že krvodajalci svoja društva. Zaradi tega je skupina zvestih tržaških krvodajalcev skupno z vodstvom Krvne banke in tržaške bolnišnice dala pobudo, da bi se ustanovilo tudi v Trstu tako društvo, ki naj bi vodilo večjo propagando za krvodajalstvo in
..IlIllliililliiilllllllllliiiililllilMiiliiiiiiiMiiiimnii......miiiiiiiiMiiiimiiimmiiiniimiiiiiiiiim
POKOJNINE Zfl RAZDOBJE 1920-1926
Priznati /ih bodo tudi zavarovancem ki nimajo predpisanih dokumentov
Po navodilu ministrstva za delo bo IN P S odslej upošteval tudi izjave prizadetih pred notarjem ali občinskim tajnikom
Predvčerajšnjim smo objavili kratko vest, da je ministrstvo za delo dalo Zavodu za socialno zavarovanje (INPS) navodila, naj sprejme za priznanje pokojnine za leta 1920-1926 tudi potrjeno izjavo prizadetih (tako imenovani «atto notorio»), da so bili v tistih letih resnično zaposleni.
Gre za važno vprašanje, ki se tiče tako imenovanih novih pokra, jin, ki so prišle pod Italijo leta 1918 oziroma dokončno na podlagi mednarodnih pogodb leta 1920. V teh novih pokrajinah je takrat veljal avstrijski zakon o socialnem zavarovanju, V Italiji so sprejeli leta 1920 zakon o socialnem zavarovanju, ki so ga raztegni ,PA.R°Ye pokrajine šele 1. marca 1926. Ves čas od 1. julija 1920 do 28. februarja 1926 torej niso bili tukajšnji delavci in uradniki pokojninsko zavarovani po italijanskem zakonu. Zato tudi niso uživali pokojnin za to razdobje. Po dolgih letih se je končno posrečilo doseči zakon, ki je priznal tem delavcem in uradnikom pravico, da lahko doplačajo pokojninske zavarovalne prispevke za to dobo ter dobe tudi primerno pokojnino. Za ta zakon so se borili zlasti levičarski parlamentarci in parlamentarci-sindikalisti. Veljati je začel 1. februarja 1962 in nosi številko 35, Toda po tem zakonu je moral delavec dokazati z delavsko knjižico ali z drugimi dokumenti, da je bil res zaposlen
Novi načelnik tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata v Trstu dr. Salvatore Nicolisl v razgovoru z novinarji Primorskega dnevnika med sestankom v novinarskem krožku
«illllillllimilllllliilillllllillilliililHllliilltiiiiiiiuniiiiiinilllHllliiilllimiiilliillllliiilillliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiii
KADAR JE ČLOVEK PREVEČ NAIVEN...
VČERAJ V GENOVI
«G. Marconi» predana Tržaškemu Lloydu
Včeraj so Združene jadranske ladjedelnice predale v Genovi Tr. jaške u Lloydu 27.900-tonsko mo. torno ladjo «Guglielmo Marconi». Predaji so prisostvovali najvišji funkcionarji obeh družb. Poveljnik ladje kapitan La Rosa ]e u-radno sprejel ladjo, ki je skupno z ladjo «Galileo Galilei» najhitrej. ia na progi Evropa-Avstralija.
Preteklo nedeljo je ladja napra. Vila zadnje poskuse, med kateri-
Izmislili so si kupčijo da bi prevarali žensko
Izposodili so si 240.000 lir, nato pa so jih ji plačali z nepokritimi čeki
Avgusta meseca lanskega leta je k 67-letni Matildi Aichholzer iz Ul, S. Nicolò 6 prišla 42-letna Pietra Amato por. Piombo iz S.M.M. Spodnje 2012 in jo naprosila, naj ji posodi 120.000 lir, ki jih potrebuje njen 41-letni mož Giovanni Piombo zaradi neke kupčije z nekim 34-letnim Cesarom Zognarijem iz Ul. Rittmeyer 6. Nekaj časa potem se je pri Aichholzerjevi zglasil tudi Zognari, predstavila ga je Amatova, in jo naprosil, da mu je .posodila 120.000 lir. Skupni znesek 240.000 lir bi moral zadostovati Zognariju za sprejem Piomba kot družabnika pri neki kupčiji s perilom. Zognari je Aichholzerjevi obljubil, da bo denar vrnil v enem mesecu ter ji kot jamstvo izročil tri menice za 95.000 lir vsako. Tudi Amatova je Aichholzerjevi izročila kot poroštvo za izposojen denar 17 potrdil javne zastavljalnice.
Tedaj pa se je pojavil neki 43-letni Pasquale Jurissevich iz Ul.
Milano 27, kot namišljeni družabnik Zognarija. Jurissevich je namreč plačal Zognarijev dolg pri Aichholzerjevi, ker se ta ni držal sprejetih obvez, z bančnimi čeki, ki jih je podpisal 27-letni Giovanni Mana Greco iz Trevisa, Ul. Borro 8. Greco je bil tudi soudeleženec pri prevari in je seveda izdal nepokrite čeke. Ko je Aich-holzerjeva hotela dobiti svoj denar nazaj pa ni našla ne Zognarija in niti Jurissevicha. Zato je 27. septembra letos prevaro prijavila na centralnem komisariatu na Trgu Dalmazia. Sodni oddelek komisariata je uvedel preiskavo, toda agenti tudi po zaključeni preiskavi niso našli ne enega ne drugega. Z druge strani pa zakonca Piombo trdita, da sta izposojen denar vrnila Aichholzerjevi. Agenti so Zognarija, Jurissevicha in zakonca Piombo prijavili sodnim oblastem zaradi prevare, Greco pa se bo moral zagovarjati zaradi izdajanja nepokritih čekov. Vsi so na začasni svobodi,
ter da ima zato res pravico do slava «tedna» na osrednjem
rt A n 1 o 11 o vatro t>ait olniVt n»ìnnni,lr/i„ J „ X. - 1  : 1. •  /mi. . < on  
doplačila zavarovalnih prispevkov. Toda to ni bilo tako lahko, kot se je zdelo na prvi pogled. Kdor je delal pri velikih podjetjih, ki še vedno obstajajo, mu ni bilo težko dokazati, da je bil zaposlen. Drugače pa je z delavci, ki so delali v malih podjetjih, ki jih ni več, katerih gospodarji so umrli itd. Pomislimo le na nestalno delo gradbenih delavcev! Poleg tega je treba upoštevati, da je minilo od takrat že skoraj 40 let. Zato se je z omenjenim zakonom okoristila morda le polovica prizadetih. Spričo tega so sindikati in parlamentarci delavskih strank zahtevali, naj veljajo za priznanje pokojnine za omenjeno razdobje tudi oblastveno potrjene izjave («atti notorii») prizadetih, kor s6 dopustili v drugih primerih in okoliščinah na Siciliji. Številni prizadeti delavci so zato vložili prošnje, opremljene z omenjenim dokumentom, toda Zavod za socialno zavarovanje jih je zavrnil, oziroma izjavil, da ne prizna veljavnosti tega dokumenta, ker ga pač zakon iz leta 1962 ne omenja.
Kot smo videli, so zahteve sindikatov in parlamentarcev končno le zalegle in sedaj bo moral INPS sprejemati prošnje in jim ugoditi, če bodo dovolj utemeljene, to je če ne bo dvomov o dejanski zaposlitvi tistih, ki prošnje vložijo. Sicer pa so lažne izjave tudi kaznive z zaporom do enega leta in ne bo nihče izjavljal, da je bil zaposlen, če to ni res.
Prizadeti bodo torej morali podati izjave pred notarjem, občinskim tajnikom ali za to pooblaščenim funkcionarjem INPS ter te izjave skupno s potrdilom o stalnem bivanju v kraju zaposlitve v letih 1920-1926. Te izjave bodo morale biti, kot smo poudarili, verodostojne in verjetne, to je ne bodo smele biti v nasprotju s kakimi morebitnimi prejšnjimi izjavami, dokumenti itd. INPS bo seveda ponovno proučil tudi že zavrnjene prošnje, če bodo prizadeti to zahtevali in predložili omenjena predpisana dokumenta. Prošnjo lahko vložijo tudi svojci zavarovanca, ki je medtem morda umrl, a bi imel pravico do doplačila prispevkov in do uživanja višje pokojnine. Pri določitvi datuma, od katerega bodo imeli zavarovanci pravico do dodatnega dela pokojnine, bo INPS upošteval datum vložitve prošnje oziroma tudi prve prošnje, če je bila zavrnjena, ker takrat še ni bilo navodila ministra za delo, po katerem so izjemno obšli zakon. Zato naj se vsi tisti, ki so bili v letih 1920-1926 zaposleni, a niso mogli tega doslej dokazati, obrnejo na občino za omenjena dokumenta ter na skrbstveni zavod CGIL INČA v Ul. Zonta 2.
7000 članov tržaškega Avtomobilskega kluba
Avtomobilski klub v Trstu bo v kratkem dosegel 7000 članov. To je razvidno iz proračuna in obračuna, ki so ga razdelili članom ob glasovanju za proračun. Upravni svet kluba je zahteval od občine, naj pripravi dva par-kirna prostora na Trgu sv. Antona novega in v Ul. Giustiniano. V teh dneh je klub ustanovil komisijo za ceste in promet, ki bo predočevala občinski upravi razne predloge članov v zvezi z mestnim prometom.
Tržaška hranilnica je darovala nad 14 milijonov lir
Ob «četrtem tednu» italijanskih hranilnic je Tržaška hranilnica darovala v razne namene nad 14 milijonov lir. Med drugim je po. delila številne študijske štipendije ter nudila sredstva za razdelitev zvezkov, zemljepisnih atlasov in drugih učnih pripomočkov. Danes pa bo darovala vsem otrokom, ki se bodo rodili na njenem območju v teku teh 24 ur, hranilne knjižice po 5000 lir. Danes ob 9.30 bo tudi uradna pro-
dežu hranilnice. Ob. 11.30 pa župan razdelil 44 štipendij po 25 tisoč lir marljivim dijakom višjih srednjih šol, 68 štipendij po 10 tisoč lir dijakom nižjih srednjih šol in 57 štipendij po 10-000 lir dijakom nižjih strokovnih' Sòl.
Obvestilo pošte
Poštna uprava obvešča, da bodo 2. novembra zaprli poštno podružnico št. 7 zaradi nujnih popravil. Zato bodo izplačevali državne pokojnine v pokojninskem uradu na Trgu Libertà št. 3.
Sestanek odbora n teoretsko fiziko
Posebni tržaški odbor je razpravljal o dokončnem sedežu središča teoretske fizike in o stanovanjih osebja. V ta namen je pripravil inštitut za arhitekturo in urbanistiko na tržaški univerzi okviren načrt. Na včerajšnji seji so razpravljali samo o rednih u-pravnih vprašanjih v zvezi z obveznostmi, ki jih je sprejela italijanska vlada v odnosu do mednarodne jedrske agencije na Dunaju. Seji je predsedoval profesor Aldo Mudini.
nudilo krvodajalcem, ki dajejo svojo kri brezplačno, tudi nekaj priznanja in ugodnosti.
Iniciativni odbor je že sestavil osnutek statuta in pravilnika društva, ki ga bodo odobrili na ustanovnem občnem zboru z morebitnimi popravki. Statut poudarja, da je društvo nepolitično in izven strank, ne dela diskriminacij plemenskega, verskega ali političnega značaja in ne stremi po zaslužkih ali dobičku. Namen društva je le človečanska solidarnost, ki pride do izraza s tem, da se daje kri prostovoljno, brezplačno in anonimno. Namen društva je tudi v tem, da razvija bratstvo in medsebojno pomoč med svojimi člani.
Društvo se vzdržuje s prostovoljnimi prispevki ih darili ter izkupički z raznih prireditev, s prispevki podpornih članov in povrnitvi stroškov za usluge.
Člani društva so lahko osebe obeh spolov od 21. leta naprej. O sprejemu odloča izvršni odbor društva po privoljenju zdravnika, ki je tudi član izvršnega odbora. V upravnem odboru, ki bo štel sedem članov, bosta tudi dva predstavnika, ki ju bo imenoval u-pravni odbor bolnišnice.
V pravilniku društva je tudi odstavek, ki pravi, da se bo izvršni odbor med drugim zanimal za zaposlitev brezposelnih krvodajalcev in da bo potrebnim pomagal v stiski. Na splošno se bodo držali pravila, da ne bodo krvodajalcu odvzeli krvi pred 60 dnevi od zadnje dajatve. Po vsaki dajatvi krvi bodo nudili krvodajalcu okrepčilo, krvodajalec pa bo tisti dan imel plačani prosti delovni dan. To sicer ni obvezno, ampak vodstvo društva se bo zavzemalo, da bodo vsa podjetja to upoštevala. Krvodajalec je seveda pod zdravniškim nadzorstvom in mora obvestiti društvo o svojih boleznih. Priporočljivo je, da krvodajalec odda svojo kri ne tešče, ali več ur po jedi. Vsakemu krvodajalcu bodo seveda povrnili potne stroške, vsako leto pa bodo ob dnevu krvodajalca podelili zaslužnim krvodajalcem v znak priznanja diplome in kolajne. Razen tega pa bo društvo za svoje člane organiziralo predavanja, konference in izlete.
V Trstu registrirana potresa v Dalmaciji in na področju Vaionta
Tržaški geofizikalni zavod je včeraj zabeležil dva potresna sunka. Prvega so .njegovi aparati registrirali prejšnjo noč ob 23.42T4” z epicentrom v oddaljenosti okrog 350 km od Trsta. Po nepotrjenih vesteh se je sunek nanašal na področje dalmatinske obale v bližini Makarske, kjer pa ni povzročil nobene škode.
Drugi potresni sunek pa so aparati v Trstu registrirali ob 5.6’40” v oddaljenosti 130 km od Trsta v severozahodni smeri. Sunka sta bila pravzaprav dva, občutili pa so ju na področju Cimolaisa, Erta in Cassa. Sunka nista povzročila škode. Strokovnjaki izključujejo, da bi bil ta potres v zvezi s plazovi na področju Va;onta.
■ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OOOOOOOOOO—;
Slovensko gledališče v Trstu :
V nedeljo, 3. novembra ob 17.30 ; na OPČINAH William Shakespeare.
Jože Javoršek
IZ TAKE SMO SNOVI KOT SANJE
(Koncertna uprizoritev)
A
4. novembra ob 20. uri v PIRANU
5. nov. ob 14.30 in ob 20. url v KOPRU
6. novembra ob 20. uri v NOVI GORICI William Shakespeare
OTHELLO
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Barkovlje —
Danes 31. oktobra 1963 ob 21. url odborova seja.
Razna obvestila
Prosvetno društvo Lonjer Katinara
obvešča svoje Slane in simpatizerje, da bo v dneh 5., 6., 7. in 8. novembra od 20. do 21. ure zbiranje prispevkov za ponesrečence v Vaiontu. Vabimo vse, da se v velikem številu pridružijo plemeniti pobudi.
Z avtom trčila v obcestno skalo
Na prvi kirurški oddelek bolnišnice, kamor so jo prepeljali z avtom RK, so včeraj sprejeli 34-letno gospodinjo Giuseppino Tret-iach por. Misseroni iz Sesljana št. 46. Tretiachova se bo morala zdraviti od 9 do 30 dni zaradi ran in udarcev po levi roki, kolenu in levem zapestju z verjetnimi kostnimi poškodbami. Povedala je, da se je malo prej vozila z avtom TS 36536’ po obrežni cesti iz Sesljana proti Trstu. Ko je privozila nekaj sto metrov od Bro-ience pod Križem je iz neznanih razlogov izgubila nadzorstvo nad avtom, ki je tako zavozil na levo, silovito trčil v skalo, se zavrtel sredi ceste, kjer se končno ustavil. Tretiachova se ne more spomniti, kako je prišlo do nesreče. Skoda na avtomobilu je zelo velika.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trat - (JI. av. Frančišku 20 Telefon «1-702
Novo:
Ivan Jan:
SKOZI ZASEDE	L 870
A. Vojinovič:
BELI BREGOVI POHORJA L 830
Na tržaški ekonomski fakulteti je 28. oktobra z odliko diplomirala za doktorja trgovskih ved
SILVA RESINOVIČ por. VALENČIČ Sorodniki in prijatelji iskreno čestitajo.
POROČILO ODBORNIKA ZA JAVNA DELA NA OBČINSKI SEJI
Gradnja novih šolskih poslopij ni dala pričakovanih rezultatov
Mnogo del ni bilo mogoče oddati, ker prenizke izklitne tene niso privabile gradbenikov
Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta je odbornik za javna dela odgovoril na vprašanje socialdemokratskega svetovalca profesorja Dulcija, ki se je zanimal, kako potekajo dela za gradnjo novih šolskih poslopij. Odbornik inž. Co-lautti je v odgovoru najprej poudaril, da gradnja novih šol v zadnjih letih ni dosegla pričakovanega rezultata Odbornik je dejal, da je to negativno bilanco povzročilo predvsem stalno nihanje cen gfadbenega materiala in opreme, kar povzroča, cla je treba stalno spreminjati proračune in s tem vgliko izgubo časa. Poleg tega pa jes v zadnjem letu birokratska procedura za odobritev načrtov šolskih gradenj postala zelo zapleteni in dolga, zlasti nove šolske ureditve v zvezi z ustanovitvijo eiiotne srednje šole. To se nanaša predvsem na načrte, ki so bili iz-dilani za nižje srednje šole in za nižnje strokovne šole. Sedaj so v tpku stiki, je dejal odbornik, da se ta procedura poenostavi in u-skladi z novimi potrebami.
Zatem je odbornik navedel se-ziiam novih šolskih poslopij, ki so bila zgrajena, ki so v gradnji ali pu v načrtu. Preteklega avgusta jd bil zgrajen otroški vrtec v naselju S. Sergio, ki ga bodo v kratkem izročili občinski upravi; npvi licej «Petrarca» in nova o-snovna šola v Križu sta bili že izročeni občinski opravi; nova o-srioyna šola v Ul. Vasari bo kon-
čana najkasneje do marca prihodnjega leta; pri Sv. Soboti so se že začela dela za razširitev otroškega gfadn
vrtca; v teku so dela za gtadnjo druge telovadnice liceja «Dante»; na dražbi za zadnja de-lg nižje strokovne šole na Opčinah se ni javilo nobeno podjetje. Zato mora sedaj občina sestaviti nove izklicne cene; dela za razširitev vzgajališča in igrišča «Lucchini» so bila pred kratkim dodeljena in se bodo kmalu začela; prav tako se ni javilo nobeno podjetje za gradnjo novega otroškega vrtca na Greti. Pripraviti bo treba nove cene. Načrt za gradnjo osnovne šole v Grljanu je bil odložen, ker je treoa dokončno določiti, koliko učilnic bo imela ta šola; za otroški vrtec v Rocolu se pripravljajo nove cene; na dražbi za gradnjo nove osnovne šole pri Sv.
no podjetje. Prav tako se ni javilo nobeno podjetje na dražbi za gradnjo srednje šole na Elizejj-skih poljanah, drugega dela o-snovne šole v Rocolu, otroškega vrtca pri Sv. Jakobu in navtičnega zavoda. Poleg tega so že izdelani načrti za gradnjo osnovne šole na Opčinah (Villa Carsia), strokovne šole na Proseku in strokovne šole «F. Savio»; pripravljajo se načrti za drugi del osnovne šole v Kjadinu in državnega umetniškega zavoda. Za novo srednjo šolo na Greti so v teku razgovori za nakup zemljišča, za višjo trgovsko šolo «Carli» občina še išče ustrezen prostor, za osnovno šolo «Xidias» proučujejo določitev kraja gradnje, za otroški vrtec v Kjadinu še nimajo denarnih sredstev, za osnovno šolo in otroški vrtec v Podlonjerju pa še iščejo zemljišče.
Seznam novih šol, ki ga je sestavil odbornik za javna dela, je zelo obširen. Konkretno pa je sedaj zelo malo novih šolskih poslopij, s katerimi bo občinska u-prava lahko v kratkem času razpolagala. Najbolj resno je vprašanje cen. Iz gornjega seznama je razvidno, da se gradbena podjetja niso javila na mnogih razpisanih dražbah zaradi prenizkih izklicnih cen. To pomeni, da bo morala občina cene zvišati, kar pa ni tako enostavno in je treba dolgo časa čakati preden pristojna oblast o-dobri nova nakazila, ali pa nova pooblastila za najem posojil.
Avto v pešca
Žrtev prometne nesreče je postal včeraj 17-letni Andrea Fiorella iz Ul. Flavia 22/3. Ko je hotel prečkati ulico, kjer stanuje, ga je v bližini doma podrl z avtom TS 21790 41-letni Guglielmo Marconi iz Ul. Zara 1. Fiorello so s policijskim avtom karabinjerjev prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi udarca po desnem stegnu in verjetnega zloma desne piščali. Okreval bo v 40 dneh.
Z vespo v jarek
Sinoči je 20-letni Carlo Vlač iz Ul. del Rivo 4 vozil vespo TS 32660 z Repentabra proti Brišči-
------ -	. ..	.... -	,	, kom- Na zadnjem sedežu se je
Jakobu-Carboli se ni javilo nobe-1 peljal 22-letni Gianni Pecchiari iz
Ul. Cancelli 2. Iz neznanih razlogov je Vlač izgubil nadzorstvo nad vozilom in zavozil na levo v obcestni jarek, kjer sta se oba motociklista prevrnila. Prepeljali so ju v bolnišnico z zasebnim avtom. Vlacu so nudili prvo pomoč zaradi lažjih ran na čelu, vratu in desni roki, medtem ko so Pecchiarija sprejeli na ortopedski oddelek zaradi verjetnega zloma levega stopala. Okreval bo v 15 dneh
Odhod na izlet SPDT na Dolenjsko in v Posavje bo 3. t.m. ob 6.30 z začetka Ul. Fabio Severo.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 30. oktobra 1963 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 11 oseb. Umrli so: 74-letna Maria Stokovic por. Babic, 73-letnl Umberto Caligarla, 59-letrta Giustina Crevatln por Canzlanl, 7l-letna Olga Renko, 67-letni Giuseppe Darls, 83-letna Mana Covacich vd. Umejli, 33-letnt Vitaliano Bruno, 89-letna Ersilia Mazzpli vd. Stossì, 75-lethi Giulio Mian,'66-letna Noemi Barazuttl vd. Gailessi, 85-letna Maria Schmuklerski vdova Correr.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Biasoletto, Ul. Homa 16; Mgozom. Ul. Settefontane 2; All’Angelo d oro. Trg Goldoni 8; Dr. Rossetti. Ul. Com bi 19: De Colie, (JI. P, Revoltella 42
SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na
UMETNIŠKO
RAZSTAVO
v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9.
Razstavo prireja skupina tržaških slikarjev v korist žrtev v Skopju in Vaiontu.
Slike, ki so jih slikarji podarili v dobrodelne namene, so naprodaj do zaključka razstave v četrtek, 14. nov. ob 21. uri.
Gledališča
VERDI
V četrtek 7. novembra bo otvoritev operne sezone 1963-64 z gala predstavo baleta milanske Scale. Izvajali bodo balete «Izgubljeni sin» Prokofjeva, izvleček «Labodje Jezero» Čajkovskega in «Ljubezen čarovnik» De Falle. V glavnih vlogah bodo nastopili: Vera Colombo, Car-la Fracci, Mario Pistoni, Fiorella Cova, Elettra Merini, Amedeo Omodio, Roberto Fasciala, Bruno Telloli in Walter V end itti, Baletni mojster Giulio Perugini. Orkester gledališča «Verdi» bo dirigiral Armando Gatto. Medtem ko Se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih Izkaznic, se v torek prične prodaja vstopnic za otvoritveno predstavo.
TEATRO STABILE
Pri blagajni v Galeriji Prottl se nadaljuje do 5. novembra obnavljanje abonmajev in sprejemanje novih za dramsko sezono, ki se bo začela 12. nov. v Avditoriju s komedijo «Prevarani» od Accademici Intronati iz Siene v moderni verziji Gigija Lunari-ja in v režiji Filvia Tolussa.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Ferrar Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 16.00 «Per sempre con te». Metrocolor, Connie Francis, Dany Robin.
Excelsior 15.00 «I mostri». Ugo To-gnazzi, Vittorio Gassman.
Fenice 15.30 «55 giorni a Pechino». Technicolor. David Niven, Charltoo Heston, Ava Gardner.
Grattacielo 15.30 17.30 20.00 22.15 Alfred Hitchcock «Gli uccelli». Technicolor. Rod Taylor. Prepovedano mladini.
Superelnetna 16.00 «I figli del capitano Grant». Technicolor,
Alabarda 16.30 «Urlo contro melodia». Technicolor. Poppino Di Capri, Nico Fidenco, Gino Paoli.
Filodrammatico 16.00 «Giulio Cesare Il conquistatore delle Galli«», Technicolor. Cameron Mitriteli.
Aurora 16.00 «Le folli notti del dottor Jerryll».
Cristallo 16.30 «International Hotel». Technicolor. Elizabeth Taylor, Richard1 Burton.
Capito! 15,30 «La grande fuga». Technicolor. Steve Mac Quinn,
Garibaldi 16.30 «I 4 moschettieri». Technicolor Aido Fabrlzl, Nino Taranto, Carlo Croccolo.
Massimo 16.30 «Zorro contro Maciste». Technicolor. Pierre Price, Moira Orfei.
Impero 16.30 «Furia bianca».
Moderno 16.00 «Vita privata». Technicolor. Brigitte Bardot, Marcello Mastrolanni. Prepovedano mladini.
Astoria 16.30 «Viaggio in fondo al mare».
Astra 16.30 «Una vita difficile».
Vittorio Veneto 16.00 «Il granduca e mister Pimm». Technicolor. Glen Ford, Hope Lange.
Abbazia 16.00 «La guerra dei bottoni».
Marconi 16.00 «Il conquistatore di Corinto». Scopecolor. Jacques Sernas.
Ideale 16.00 «Il prigioniero della miniera». Technicolor. Gary Cooper.
Skedenj 16.00 «Il promontorio della paura». Gregory Peck, Robert Mit-chum.
OBVESTILO IZLETNIKOM V BEOGRAD
Vse Izletnike v Beograd obveščamo, da odpelje vlak s tržaške postaje v soboto, dne 2. novembra ob 20.30. Izletnike prosimo, da pridejo na postajo eno uro pred odhodom vlaka. Hvala!
Potovalni urad «AURORA»
CINE FOTOMATFRIALE
ŠEGUL IN
Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
Mali oglasi
PRI VAŠIH NAKUPIH obiščite trgovino «MAGL1AHELLA» na Korzu Garibaldi, 1) (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nugavie in perila za ženske, moške in otroke pq najmžjih cenah v Trstu. Postreženi boste v vašem Jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
POKRIVANJE PODOV (n podi iz plastike, guma, linoleum od 500 lir dalj* kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev. 1TALPLAST. Trst Trg Ospedale 6. tel. 95-919.
TELEVIZORJI RABLJENI v perfektnem stanju z Jamstvom. Dobava takojšnja fco dom kjerkoli v Jugoslaviji za 40.000 lir, Unlversaltecnica. Trieste, Corso Garibaldi 4, tel. 41-243.
DEKLETA ZA LAHKO DELO — dobra plača — bivajoča v okolici Opčin iščemo. — Pisati na Fabbrica Cartotecnica — Opiclna — Casella Postale 2001.
ZA Z!NI S KO SEZONO
TRGOVINA S ČEVLJI
TRST, UL. G. GALLINA'3 VAM NUDI ELEGANTNE MODELE — ZADNJE NOVOSTI ZMERNE CENE1
ALTA MODA
— S —
31. oktobra 1963
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
8 razprav in skupno 14 obtožencev do konca leta pred prizivnimi sodniki
Neuspešen priziv dveh bratov, ki sta že bila obsojena žara-di kraje bakrene žice na konjskem vežbališču pri Sv. Ivanu
Na jesenskem zasedanju prizivnega porotnega sodišča, ki se bo začelo 6. novembra ter se končalo že tekom letošnjega leta, se bo moralo zagovarjati skupno 14 obtožencev na osmih obravnavah.
6. novembra se bo začel proces Proti Benedettu in Lucianu Zoc-cniju, ki sta obtožena, da sta 1 marca 1946. leta ubila v Plavjah Francesca Secolija. Sedanja obrav. nava se je začela že 13. maja le-tos toda tedaj so jo porotniki-odložili na jesensko zasedanje, ker so sprejeli zahtevo generalnega prokuratorja, naj se ugotovi ali je res, da je Benedetto Zoc-chi umrl 17. junija lani v bolnišnici v Izoli zaradi vmetja trebušne mrene. Na porhladanskem zasedanju je prisostvoval obravnavi samo Luciano, ki je povedal, ®a je brat že umrl.
Kot se naši čitatelji prav gotovo dobro spominjajo, dolži obtožnica oba brata, da sta ubila omenjenega Secolija, ko sta skušala ukrasti v njegovem stanovanju vrečo krompirja. Policijski organi so jima baje prišli na sled, ker sta brata izpovedala svoj zločin nekaterim sozapornikom. Proces v zvezi z dogodkom iz leta 1946 se vleče že vrsto let. O zadevi je že razpravljalo tudi kasa-cijsko sodišče, ki je razveljavilo razsodbo bivšega zavezniškega porotnega sodišča.
Takoj za Zocchijem bo sedel na ratožno klop 8. novembra Mladen Brichta, ki je obtožen, da je težko ranil draguljarja Natala Lupinija. Ta je prišel v neki hotel v bližini postaje, da bi se dogovoril z Brichto glede odkupa večjega števila zlatih dukatov. S se-?°j Je imel 350.000 lir, ki mu jih Je Brichta baje ukradel. Porotno sodišče je obsodilo Brichto na 4 leta zapora ter na 140.000 lir globe.
12. novembra bo na vrsti znani indipendentist Pellegrino Zac-chigna, kateremu je svoj čas sodilo porotno sodišče zaradi sramotitve italijanskega naroda in telesnih poškodb. Dogodek, ki je Zacchigno pripeljal pred porotnike, se je odigral v neki gostilni v Ul. Baiamonti, kjer je obtoženec navdušeno zagovarjal Svobodno tržaške ozemlje. Prišlo je do Prerekanja in Zacchigna je s stolom udaril nekega gosta, ki sploh ni imel opravka pri prerekanju. Fred porotnim sodiščem je Zacchigna obširno govori o zgodovini Trsta ter je obljubil, da bo v kratkem izšla neka njegova knjiga v tej zvezi. Porotniki so ga obsodili zaradi telesnih poškodb na 2 leti zapora. Obtožba sramotenja naroda pa je odpadla zaradi •mnestije.
Naslednja obravnava, ki bo tudi 12. novembra, zadeva 32-letnega Umberta Manuela iz Casala Monferrato in 21-letnega Andreina Salvadorja iz Trevisa. Mladeniča •ta obtožena, da sta ponoči napadla 49-letnega Adalberta Sida-mja, mu ukradla zapestno uro-ter jhu povzročila razne telesne poškodbe. Porotniki so obsodili, Ma» huela na eno leto in 6 mesecev •apora, a Salvadorja na 2 leti,
» mesecev in 10 dni zapora.
Porotno sodišče je že sodilo tudi Neviu Rosaiu ter ga obsodilo na 10 mesecev in 20 dni zapora ter 65.000 lir globe zaradi ropa, ki ga le zagrešil skupaj z dvema dru-
gima mladeničema v Starem mestu. Proces bo 19. novembra.
Teden dni pozneje, se pravi 26. oktobra, bosta sedla na zatožno klop 29-letni Giuseppe Bavetta in njegov svak 39-letni Giuseppe Gioia, ki sta obtožena, da sta poskušala umoriti 29-letnega Giovanni-ja Falconeria. Obtožnica ju dolži tudi ropa, nedovoljene posesti in nošnje orožja. Obravnava proti tema dvema obtožencema, ki sta po rodu Sicilijanca, je bila že pred goriškim porotnim sodiščem, ki je obsodilo vsakega na 3 leta zapora in 140.000 lir globe.
3. decembra bo prizivno sodišče obravnavalo primer treh mladih Goričanov, ki so svoj čas nasilno vdrli v stanovanje nekega svojega znanca. V stanovanju so razbijali pohištvo ter se polastili ig-dače in pijače. Porotniki so jih obsodili vsakega na 16 mesecev in 1() dni zapora.
Zadnji proces, ki je na spisku letošnjega zasedanja, se bo začel 6 decembra. Gre pravzaprav za nadaljevanje obravnave proti dvema obtožencema iz Beneške Slovenije, ki se je začela že letos spomladi. Obtoženca sta znani Lino Cencig in Piero Macorig, ki sq ju obdolžili, da sta umorila 50-let-no Pierino Cassino iz Mažarol. Kot smo že obširno poročali ob začetku te obravnave, ju obtožnica dolži, da sta oba zakrivila smrt nesrečne ženske s tem da sta jo privezala nago ob steblo neke češplje, kjer je izdihnila ponoči med 6. in 7. januarjem 1961. leta. Tiste noči je termometer kazal 10 stopinj pod ničlo. Prizivni porotniki so spomladi odložili o-bravnavo, ker so menili, da je potrebno, da se bolje pojasnijo neke podrobnosti v zvezi z ženskino smrtjo. Predvsem pa so naročili zdravniškim izvedencem, naj ugotovijo, če je Cassina umrla zaradi mraza, ali pa je bila že mrtva, ko sta jo obtoženca privezala k drevesu.
Videmski porotniki so 1961. leta obsodili Cenciga na dosmrtno ječo, Maconga pa na 23 let zapora.
• * •
Pred prizivnim sodiščem (predsednik Rusin, tožilec Marši, zapisnikar Parigi, obramba De Ferra) sta se morala zagovarjati včeraj 29-letni Sergio Giamporcaro iz Ul. Vivaldi 2 in njegov 25-letni brat Fulvio. Oba sta bila obtožena, da sta ukradla okoli 500 m bakrene žice na bivšem konjskem vežbališču, ki je oddaljeno kakih 700 metrov od policijske postaje pri Sv. Ivanu. Obtožnica ju je dolžila, da sta ponovila poskus tatvine 7. junija lani zvečer, toda naklep se jima ni posrečil, ker so ju zasačili policisti.
O tem primeru smo obširno pisali v našem listu ob priliki obravnave pred kazenskim sodiščem ki je bila 20. junija letos. Tedaj sta sedela na zatožni klopi poleg obeh bratov tudi neka ženska, ki je bila obtožena, da je odkupila 50 kg ukradene bakrene žice in 39-letni policist Pietro Zuccotti, katerega so obdolžili, da je tistega večera hudo ranil s pištolo Sergia Giamporcara.
Zdi se, da je tedaj Sergio že dalj časa nagovarjal brata Fulvia, da bi šla krast bakreno žico (šlo je v resnici za že odvržen material bivše zavezniške vojaške u-prave) na omenjeno vežbališče. Policijski organi pa so že opa-
KIN0 «R0SANDRA» B0LJUNEC
IL CAPOLAVORO Dl
WILLIAM WYLER
Obveščamo vse naše obiskovalce, da bomo film predvajali v petek, 1. t. m. ob 18.30. Vstop do 19. ure;
v nedeljo, 3. t.m. ob 15. url, začetek druge predstave ob 19.30 uri;
v ponedeljek, 4. t.m. ob 18.30. Vstop do 19. ure.
Vstopnina:
250.- In 150— lir
Cinemascope
technicolor
FILM TRAJA 4 URE
Igrajo: CHARLTON HESTON, JACK HAWK1NS, HAYA HARA-REET, STEPHEN BOYD, HUGH GRIFFITH in MARTHA SCOTT
il
Janc trn
wwmfk-,
Predvaja danes 31. t, m. z začetkom ob 18. url Lux film, koprodukcija Ital.-Francija, Eastmanc olor:
«Il fornaretto di Venezia»
(Mali beneški pek)
Igrajo: MICHELE MORGAN, ENRICO MARIA SALERNO, SYLVA KOSCINA, JACQUES PERRIN, STEFANIA SAN-DRELLI in drugi
žili, da je iz lope izginila večja količina bakrene žice ter so zato postavili tja zasedo. Dva policista sta bila v notranjosti skladišča, ko sta skozi okno prilezla brata Giamporcaro. Eden izmed policistov je skočil proti tatovoma ter zavpil naj se podata. Mladeniča pa sta se skušala rešiti z begom. Nenadoma pa je odjeknil strel, ki je ranil Sergia v levi bok. Takoj nato so policisti oba aretirali.
Kazenski sodniki so spoznali oba za kriva tatvine ter obsodili Sergia na 1 leto in 15 dni zapora ter 62.000 lir globe, a Fulvia na 4 mesece zapora ter 21.000 lir globe. Kazènski postopek proti policistu pa so ukinili zaradi amnestije.
Proti razsodbi kazenskega sodišča sta se pritožila oba brata. Ker pa Fulvio Giamporcaro ni utemeljil priziva, so ga sodniki odbili. Glede Sergia pa so potrdili prvotno razsodbo.
V begunskem taborišču so mu ukradli kovček
Na komisariatu pri Sv. Soboti je predvčerajšnjim 25-letni Sime Burlan iz begunskega taborišča pri Sv. Soboti prijavil, da so mu ponoči neznanci ukradli Zelen kovček iz kartona iz njegove sobe v taborišču, v katerem je hranil osebne stvari, obleko in italijan-sko-hrvaški slovar. Utrpel je 30 tisoč lir škode.
Nedovoljeno kramarstvo
Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim prijavili sodnim oblastem zaradi nedovoljenega kramarstva 26-letnega jugoslovanskega državljana Tomislava Petrovskega, ki se začasno nahaja v našem mestu, ter 61-letno Matteo Juracevo por. Lustica iz Ul. delle Cave 10. Petrovskega so agenti zasačili v Ul. Valdirivo, ko je ustavljal mimoidoče tuje državljane in jih vabil v razne trgovine v okolici. Pri tem je Pe-trovski zaslužil kar čedno vsoto 2500 lir na dan. Naslednji dan pa so agenti na Trgu Ponteroša zasačili Juracevo, ki se je ukvarjala z istim poslom in spremljala tujce v razne manifakturne trgovine blizu trga. Oba sta na začasni svobodi.
Avtomobilist v žensko v Ul. Fabio Severo
Včeraj zjutraj navsezgodaj je 61-letna gospodinja Luigia Paparella vd. Morath iz Ul. Vasari 19 postala žrtev prometne nesreče. Ko je hotela prečkati Ul. F. Severo pri hišni št. 13, jo je z avtom Fiat 600 TS 56870 podrl 55-letni Mariano Degrassi iz Ul. Nordio 3, ki je vozil proti Trgu Dalmazia. Degrassi je priskočil na pomoč 'ponesrečenki in poklical rešilni avto RK. Paparellovo so prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na prvi kirurški oddelek zaradi rane in udarca po levem sencu in udarcev po levem ušesu. Okrevala bo v 8 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
iiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiii
Ureditev prometa dne 4. novembra
Ker se za dan 4. novembra, ko bodo vojaške svečanosti pri kostnici v Redlpugli, predvideva povečan promet motornih vozil, zlasti vojaških, na nekaterih cestah na Goriškem, je prefekt odredil, da bo 4. novembra ukinjen na nekaterih cestah ves vozovni in motorni promet, ki ni namenjen na vojaške svečanosti v Redlpugli in sicer:
1.	od 8. do 13. ure na državni cesti št. 305 od km 9,300 (most pri Zagraju) do km 15,500 (Ronke).
2.	od 8. do 13. ure na občinskih cestah, ki peljejo iz Fogliana in Re-dipuglie v St. Peter ob Soči, ker bodo na teh cestah uredili parkirni prostor za avtobuse
3.	komur bo iz nujnih razlogov dovoljeno iti po omenjenih cestah, se bo moral držati navodil, ki mu Jih bodo dali organi javne varnosti.
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
50 milijonov lir za cesio med Stand režem in Gorico
UL sv. Mihaela nameravajo razširiti in as/altirati
Na zadnji seji občinskega odbora so proučili nekatera vprašanja, ki zadevajo naše mesto, ukvarjali pa so se tudi z upravnimi postopki javnih del in socialnega skrbstva.
Odbornik za javna dela Lupierl je poročal o odnosih med občinsko upravo in avtonomnih zavodom za ljudske hiše glede javnih storitev (razsvetljava, ceste itd.) v novem ljudskem naselju ob Tržaški cesti. Občinskemu svetu bodo predložili načrt za razširitev in ureditev Ulice sv. Mihaela v Standrežu, ki bo neposredno povezala vas z mestom. Izgradnja te ceste naj bi stala okoli 50 milijonov lir.
Odobrili so več prošenj za sprejem revežev v občinsko podporno ustanovo, v Sirotišnico Fatebenefra-telli in v Dom onemoglih v Ločni-ku. Prošnje je prebral dr. Scarano, odbornik za zdravstvo.
Odbornik za splošne zadeve Lodi je seznanil svoje kolege z delom za sestavo individualnega anagraf-skega popisa stalnega naseljenega prebivalstva. Odobrili so tudi stro-I šek za to delo. Poročal je tudi o programu manifestacij dne 4. novembra.
Urnik trgovin in frizerjev dne 1. in 4. novembra
Pokrajinska zveza trgovcev spo-’ roča, da bo za praznike L in 4. novembra veljal za trgovine naslednji umik:
V	četrtek, 31. oktobra: podaljšanje urnika trgovin najdalj do 19,30 ure ; mesnice bodo odprte od 16 do 20. ure.
V	petek, 1 novembra: pekarne in mlekarne bodo dopoldne odprte do razprodaje mleka in kruha: cvetličarne so lahko odprte tudi popoldne: vse ostale trgovine, vključno mesnice in trgovine s sadjem in zelenjavo bodo ves dan zaprte.
V	soboto, 2. novembra: trgovine lahko ostanejo zvečer odprte do 20. ure. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. Pekarne in mlekarne bodo delile kruh tn mleko tudi za naslednji dan
Nedelja, 3. novembra:	ostanejo
odprte samo cvetličarne in mlekarne do 13. ure.
Ponedeljek, 4 novembra: pekarne in mlekarne bodo dopoldne odprte do razprodaje kruha in mleka; cvetličarne bodo odprte dò 13. ure, mesnice pa od 7.30 do 11. ure; vse druge trgovine bodo ves dan zaprte.
Brivci in frizerji bodo imeli v petek 1. novembra zaprto ves dan, v soboto 2. novembra bodo delali od 8. do 12.30 in od 14.30 do 19.30, v nedeljo 3. novembra od 8. do 13., v ponedeljek 4. novembra pa bodo imeli zaprto ves dan.
Krožni sklad je treba okrepiti
Upravni organi krožnega skla-da za Gorico in Trst so imeli te dni sejo, na kateri so prišli do
ugotovitve, da so sredstva sklada že popolnoma izčrpana istočasno pa je nerešenih prošeni za posojila iz tega sklada za vei milijard lir. Lani so dopolnili sredstva krožnega sklada s 5 milijardami, kar pa ni zadostovalo.
Zato so sklenili, da bodo zaprosili za nadaljnjo dopolnitev denarnih sredstev, vsai 10 milijard. S to vsoto in z denarjem, ki prihaja iz vračanja že prejetih posojil računajo, da bodo krili naraščajoče potrebe po posojilih iz tega sklada na Tržaškem in Goriškem.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
JUTRI JE VSEH MRTVIH DAN
Cvetje in vence na partizanske grobove
Osrednja svečanost bo ob IO. uri na glavnem pokopališču ob mirenski cesti
Jutri, vseh mrtthh dan, ki nas bolj kot ostali dnevi spominja
vseh naših dragih pokojnikov. Se prav posebno nas spominja padlih za suobodo, katerih posmrtni ostanki ležijo razkropljeni širom po suetu, koder je hodil svojo kalvarijo slovenski narod. Spomnili se bomo pokojnikov, katerih kosti ležijo zakopane daleč stran od rodne grude, kakor tudi vseh tistih znanih m neznanih borcev, l(i so zakopani na bližnjih pokopališčih.
Ljudstvo se jim bo oddolžilo s cvetjem in globokim spoštovanjem. «Njive miru» bodo okrasili z venci partizanskih in mladinskih organizacij, združenj tn vseh tistih, ki so nadaljevalci svetlih načel, za katera so izgu-
Huiliiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii„ii„,ii,„iii„,nun..
PO SKLEPU OBČNEGA ZBORA
Vzajemna obrtniška blagajna ne bo zvišala članskih prispevkov
Za 6.443 ilanov in njihove družine bodo potrosili 56 milijonov za bolniško pomor ■ Razliko bodo krili z državnim prispevkom
V dvorani trgovinske zbornice v , tošnjem letu je bil izdelan tudi pro. Gorici je bil v nedeljo občni zbor | račun za bodoče leto v katerem so
članov obrtniške vzajemne bolniške blagajne, na katerem so proučili dosedanje delo te ustanove ln odobrili proračun ter program za leto 1964,
Kot znano je začela obrtniška bolniška blagajna delovati meseca julija 1957 ter šteje 6.443 članov, po podatkih za tekoče leto. Na vsakih sto zavarovancev je bolniška blagajna letos odredila 12 sprejemov v bolnišnico in 126 pregledov v ambulantah. Podpora članom ustanove se omejuje, kot je po zakonu določeno, na tri vrste pomoči: ambulantne zdravniške preglede, oskrbo v bolnišnicah in pomoč pri porodih.
Na podlagi podatkov ln dela v le-
določili 56 milijonov za bolniško pomoč, 12 milijonov za upravne stroške in okrog 2 milijona za razne druge stroške. Čeprav se predvideva, da bodo znašali stroški prihodnje leto povprečno po 10.000 lir na vsakega zavarovanca, pa bodo višino prispevkov članov obdržali na dosedanji odmeri. Osnovni in dodatni prispevek naj bi tudi leta 1964 znašal po 5.800 lir na vsakega zavarovanca. Kar bo manjkalo računajo dobiti iz državnega prispevka, kot je to določeno tudi za druge vzajemne ustanove te vrste.
Na občnem zboru so sklenili tu-
di, da bodo spremenili postopek za odmero dodatnih prispevkov, ki jih
.....................................................................un
RAZGOVOR UREDNIKA < INIZIATIVE. ISONTINE» Z ŽUPANOM IZ LJIJBIJANE
.	it ' ' : t	f	-as. 'A io
Avtomobilska cesta proti Italiji bi skrajšala pot do Ljubljane za 25 km
Predsednik občinske skupščine V Ljubljani je izrazil zadovoljstvo nad pobudami, ki krepijo zaupanje med sosednimi državami in narodi
Kakor smo poročali v včerajšnjem članku o Iniziativi Isontini, je imel njen urednik razgovor z ljubljanskim županom inž. Tepino o nekaterih aktualnih vprašanjih, ki zadevajo odnose med m-dranskima sosedoma in še prav posebno odnose na goriškem področju.
Na prvo vprašanje, kakšna je njegova sodba o novi državni meji v Brdih in na Krasu, ki je odprta meja in ustvarja nove perspektive mirnega razvoja, je inž. Tepina dejal, da je vprašanje zelo široko zastavljeno in zadeva tudi splošna načela jugoslovanske zunanje politike, ki so miroljubnega značaja in jih Je mogoče zaslediti
v konstruktivnem sožitju med Italijo in Jugoslavijo.
IIIIIIUI■U«IIIIIIIUItlllllllUIIUIUIIUUIUIIIIIIIIIIUIUIIIUlmml,*llllllllll,IUIIIU,IIIIHIIIIIIIIIIUIIIIflllMIUIIIII
V TOREK ZVEČER V GORICI
Zanimivo predavanje o odporniškem gibanju
Govora je bilo tudi o stikih s slovensko OF v Trstu in na Goriškem
V italijanskem krožku za svobodo kulture v Gorici, Ul. Dante 12, je imel v torek zvečer predavanje tržaški zgodovinar Galliano Fogar o «italijanskem odporniškem gibanju v Julijski krajini». Predavatelja je predstavila predsednica krožka ga. Pellegrini, ki je poudarila važnost objektivne presoje krajevnih zgodovinskih dogodkov.
Predavatelj je v širokih obrisih opisal dogodke v Trstu in deloma v Gorici v obdobju od septembra 1943 pa do začetka maja 1945 s stališča italijanskega odporniške-ga gibanja. Pri tem je omenjal citate iz nacističnega «Adler Zei-tunp», ki je izhajal v Trstu in iz «La voce Goriziana», ki je prav tako pisala v prilog nacifašistov. Vpisal je stike, ki jih je imel CLN iz Trsta s predstavniki OF iz Ljubljane ter pri tem citiral zlasti Kardelja, Mikuža in druge ter nekatere slovenske zgodovinske vire, ki so važni za pojasni. tev zgodovinskih dogodkov iz tistega obdobja. Omenil je nadalje konferenco na Robu, kjer je prof. Ztoitter govoril o zapadnih meja h Jugoslavije in podal njih prvi obris, kar je potem navedeno tudi v «Zgodovinskem časopisun it Ljubljane za leto 1948-49. O-menil je tudi stike med OF in CLNA1 v Milanu, ki pa se niso moplj razviti, ker CLNAI ni t-
mel za seboj kakšnega širokega revolucionarnega gibanja in u-darne sile.
Predavatelj je nadalje ugotovil, da je bilo precej razlike v delovanju CLN v Trstu in Gorici. Na Goriškem je divizija Garjbaldt-Natisone direktno delovala v sklopu IX. korpusa in vprašanje meje ni bilo tako ostro postavljeno kot na Tržaškem.
Pri debati, ki se je razvila po predavanju, se je med drugimi o-glasil tudi prof. Mulitsch, ki je med drugim omenil partizansko zborovanje v Svinem v Gornjem Posočju, kjer se je julija 1944 kljub velikim težavam in tako rekoč pred okupatorjevimi očmi zbralo več tisoč ljudi. Na ta sestanek so povabili tudi predstavnike CLN iz Gorice, med katerimi je bil tudi prof. Mulitsch. Govornik je poudaril, da so imeli do konca leta 1944 z OF Goričani zelo dobre stike in so sklenili tudi sporazum o sodelovanju. Omenil je nadalje svoje razgovore z Vilfanom in s Srebrničem v marcu 1945 ter sestanek s predstavniki OF v Renčah o veliki noči istega leta.
Konference se je udeležilo nekaj desetin ljudi, med katerimi so bili tudi nekateri vidnejši predstavniki goričkega kulturnega in političnega življenja.
«Naše ljudstvo je zadovoljno, ker so minili časi nezaupanja in se z obeh strani dajejo pobude, da bi se medsebojno spoznali in sodelovali.»
Italijanski parlament je odobril posebni statut dežele Furlanija-Julijska krajina, kjer bodo v krat. kem volitve v deželni svet. Dežela bo omogočila nadaljnje medsebojno sodelovanje med našo de-želo, Slovenijo in Koroško. Sejem Alpe Adria predstavlja samo en takšen primer. Urednik je s tem v zvezi vprašal predsednika inž. Tepino, kakšne perspektive imajo te tri sosedne dežela v osrčju Evrope.
Odgovoril je: «Sodim, da ima Ljubljana zelo primerno geografsko lego za najrazličnejša mednarodna srečanja in prav zaradi svo. je lege do teh srečanj tudi priha-ja na važnih gospodarsko-politič-ni,h vprašanjih; sejem Alpe Adria predstavlja najpomembnejši stik. V Ljubljani pogostoma nastopajo tržaške gledališke hiše (slovenska in italijanska) in iz Celovca. V Ljubljani slikarji in kiparji radi razstavljajo svoja dela. Y Ljubljani je bilo tudi tristransko srečanje v plavanju med reprezentancami Trsta, Ljubljane in Dunaja, ki bo tradicionalno. Sodelovanje na gospodarsko-političnem, kulturnem in športnem torišču o-mogoča prijateljske stike med Ljubljano, Trstom, Celpvcem, Go-rico, Vidmom in Beljakom..! Ljubljana bo vedno z veseljem prevzela vsako pobudo gospodarskega, športnega in kulturnega značaja med sosednimi državami.»
Naslednje vprašanje se je nanašalo na avtomobilsko cesto, ki bi povezovala projektirano cesto Trst-Benetke z Gorico in dalje z Ljubljano. Za goriški odsek sta že določeni dve milijardi lir. Inž. Tepina je najprej dejal, da je Lj-ubljana kot središče Slovenske socialistične republike povezana z dobrimi cestami z vsemi sosednimi državami. Zaradi naraščajočega prometa so postale te ceste preozke. Ustreza samo cesta Ljub. ljana-Zagreb. V okviru načrtov z« modernizacijo teh cest (proti Jesenicam in Mariboru) spada tu-di cesta proti italijanski meji, ki naj bi se skrajšala za 25 km.
Na vprašanje, kakšne pobude predvideva v okviru bilateralnih odnosov in reševanja skupnih vprašanj (primer ureditve odto-ka odpadnih voda itd.) je inž. Tepina dejal, da je videmski sporazum že prinesel koristi prebivalstvu na eni in drugi strani meje. Obmejni blagovni promet r Avstrijo in Italijo bi se moral razširiti in tudi vsebinsko izpopolniti. Se prav posebno velja
poudariti važnost turizma, ki ga prinaša povežani avtomobilski promet, zlasti obmejni turizem, ki lahko zelo zbliža in seznani prebivalstvo ob meji ter omogoči izmenjavo izkušenj, kar bi utrdi-lo dobre mejne odnose.
Urednik zaključuje pogovor z inž. Tepino s popolnim sprejemom n.egovih izjav ter tudi s svoje strani' želi večje sodelovanje. «Vaše mnenje potrjuje možnosti in, nujnosti globljega sodelovanja pri- iskanju skupnih poti napredka. To sodelovanje naši ljudje z Obsočja in iz Slovenije želijo popolnoma pravilno uresničiti s politično obveznostjo po mirni bodočnosti in modernem sožitju.»
ne bodo več odmerjali po številu zavarovancev, ampak po ekonomski zmogljivosti posameznih obrtnih podjetij na podlagi osnove za dohodninski davek.
Dve prometni nezgodi v Gorici
Včeraj okrog 13. ure je prišlo v Ul. Oberdan v Gorici do trčenja dveh avtomobilov. 61-letni Ettore Pals iz Gorice, Ul. XX. Settembre št. 21, je spravil v pogon svoj avto Fiat 600, ki je parkiral v Ul. Oberdan, v smeri proti Korzu Verdi. Takrat pa je prišel od zadaj s svojim fiatom 500 32-letni Mario Hlede iz Sčednega št. 17 In med obema voziloma je prišlo do trčenja. Na srečo pri tem ni bil nihče ranjen in tudi obe vozili sta utrpeli 1« manjše poškodbe na karoseriji.
Nekaj po M, url pa je na krlžišču med Uiico Leoni In Casale neki tovornik podrl kolesarja. Tovornik, ki Je last trgovine Crainer, Je prihajal iz Ulice Leoni. Vozil ga je 20-letni Italo Maniaco iz Gorice Ul. Aosta 100, ki je zavil na desno v Ul. Casale. Na ovinku pa je zadel od strani kolesarja Pierà Pesotta in ga podrl. Pesotto je pri tem dobil manjše poškodbe na levi roki in so mu nudili prvo pomoč na sedežu Zelenega križa.
V CRDA se je ponesrečil
Včeraj popoldne se je v tržiškl ladjedelnici ponesrečil pri delu 54-letnl varilec Antonio Venturi doma iz Savone. Ko je opravljal delo z varilnim aparatom, se je odtrgal kos pločevine in mu povzročil večjo rano na glavi. V tržiškl bolnišnici so ga pridržali za mesec dni
Sinoči okrog 17, ure so pripeljali v goriško bolnišnico Alojzija Musino iz Gorice, Ul. Campagmfzza 44, ki se je malo prej ponesrečil pri zidarskem delu pri svojem bratu. Zdravniki so mu ugotovili udarec na glavi in rano na lasišču ter so ga pridržali za 12 dni na zdravljenju.
bili življenje ljudje na bojnih poljanah, v koncentracijskih taboriščih ter v okupatorjevih mučilnicah.
Na Goriškem bo osrednja proslava na glavnem pokopališču ob mirenski cesti, kjer bodo organizacije bivših partizanov, Mladinske iniciative, SKGZ in druge položile vence ob 10. uri. Udeleženci proslave naj se četrt ure poprej zberejo na trgu v Standrežu,
V Pevmi bodo bivši partizani položili cb 9. uri venca na partizanske grobove na pokopališču ter fe spomeniku padlim iz Peonie. z Oslarja in iz Sentmavra.
Prosvetno društvo «Briški grič» iz Steverjana bo položilo venca k spomeniku padlim v vasi in k partizanskemu spomeniku n Gonjačah onkraj meje. Pri obeh spomenikih bo zapel domači pevski zbor. Svojim padlim tovarišem se bodo oddolžili tudi bivši partizani iz Doberdoba,
Vabimo prebivalstvo, da se v čim večjem številu udeleži te svečanosti. Posebno vabimo mladino, ki bo ponesla svoj venec na glavno pokopališče. Obiščimo «njiue miru» in poklonimo se spominu naših dragihI
V nedeljo
V nedeljo, 3. novembra, bo orkester «Mlramar» s pevci, ki nastopajo v okrilju p.d. Bar-kovlje in s sodelovanjem pevcev iz Nove Gorice, imel ob 16. uri koncert tržaških slovenskih popevk v kinu Soča v Novi Gorici. Po koncertu bo orkester igral za ples ob 20.30 v Park Hotelu.
Orkester je po nastopih v Trstu, Gorici, Dolini, Kopru, Sv. Križu uspešno nastopil 13. oktobra v Kozini in imel naslednjo nedeljo koncert v Divači. Koncert v Divači je bil v korist ponesrečencev potresa v Skop-lju. Kot pri vseh dosedanjih nastopih je žela največje odobravanje popevka D. Žerjala «Ko si kupim 500 C», ki sta jo pela Miranda Caharija in Pino Hrovat (na sliki)
v Novi Gorici
IlllllltlllUJ
IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII.Hill.milim,.................
VESTI il NOVE GORICE
Bolnišnico v Šempetru bodo povečali z novimi oddelki
V Tolminu gradijo nov zdravstveni dom z lastnimi sredstvi
Na nedavnem zasedanju, ki so ga imeli delegati komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Novi Gorici so med drugim ugotovili, da je bilo v zadnjih lejih vloženih na Primorskem precej sredstev v zdravstveno službo in je ta temu primerno tudi napredovala. Kljub temu pa bo treba ukreniti še marsikaj, da se odpravijo obstoječe težave in pomanjkljivosti. Tako so ugotovili, da imajo na področju še vedno premalo ambulant. Naglasili so tudi potrebo, da bi bilo treba v Šempetru dograditi obstoječo bolnišnico in urediti v njej še vse tiste oddelke, ki manjkajo. Tako bodo lahko v tej bolnišnici osredotočili zdravstveno službo za vso severno Primorsko in ne bo treba imeti nekaterih posebnih oddelkov v Vipavi, kar otežkoča delo zdravnikom in zdravstvenemu osebju.
Lep primer, kako se rešujejo zdravstveni problemi, so dali v Tolminu. Tu so začeli lani zidati nov zdravstveni dom za potrebe delavcev, kmetov in obrtnikov te obširne občine. Ko so začeli z zidavo so imeli razen veliko dobre volje le malo sredstev. S prispev. ki iz osebnih dohodkov so prizadeti zbrali 42 milijonov din, kar
je vsekakor lepa vsota. Gospodar- verjetno tudi zlomila desno ključ-ske organizacije so prispevale 12inico. V bolnišnici so jo pridržali
milijonov in 11 milijonov republiški zavod za socialno zavarovanje. Vendar manjka še precej do predvidene vsote 178 milijonov, kolikor naj bi stal novi dom. Razliko bodo krili'z raznimi posojili in tako računajo, da bo prva etapa gradnje zaključena že prihodnji mesec in bo zdravstveni dom lahko že začel letos obratovati. Prihodnjo pomlad bodo do-gradili še drugi del doma, v katerem bodo garaže za reševalno postajo, upravni prostori in razne druge pritikline. V celoti naj bi bila gradnja zaključena do sredine prihodnjega leta Z njo bo napravljen odločilen korak k u-reditvi zdravstvene službe na Tolminskem.
Trije padci na domu
Včeraj popoldne ob 14 url so po klicali avto Zelenega križa v Loč nik, kjer je na svojem domu v Ul Fonda 8 padla 44-letna Alletta Per ko ter se pri tem pobila na lobanji Odpeljali so Jo v civilno bolnišnico v Gorici, kjer so jo pridržali na zdravljenju za 10 dni.
Ob 14.45 pa so pripeljali v gori-ško civilno bolnišnico 71-letno Pavlo Ipavec lz Standreža, Ul. Tabai 26, ki je malo prej padla na domačem dvorišču ter sl pri tem lzvinila ln
za 20 dni na zdravljenju.
Tudi 37-letni Odino Colautti iz Mariana se je pobil po glavi pri padcu na domačem dvorišču in so ga v goriški bolnišnici pridržali za 15 dni na zdravljenju.
VERDI. 17.15: «La rimpatriata», W. Chiari in D. Boschero. Italijanski črnobeli film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17. in 20.45: «Il gattopardo», B. Lancaster, C. Cardinale in A. Delon. Cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.15: «L’agente federale Lemmy Caution», E. Costanti-ne in G. Germani. Francoski črnobeli film v kinemaskopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENI RALE. 17.00: «H traditore di Fort Alamo», G. Ford in J. A-dams. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
dežurna ikkarna
Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE UL Rabatta 18, tel. 21-24.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,8 stopinje ob 12.25, najnižjo 1,4 stopinje ob 6 uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 53 odstotkov.

L-JU
r •	1
•	- A  "

__^2*

UREDNISIVO: TRST - DL. MONTECCH1 6 H. TELEFON 93-808 IN «4-«:« - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA UORICA: Ulica S Pellico 1-11, Tel 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Tel. St 87-338 - NAROČNINA: mesečna 85:, Ui - Vnaprej: tetrtr letna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celòletna 8400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din letno 1920 din, polletno »60 din četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ttskj Trst 11-5374 - Za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana. Stari tre Štev. 3/1. nad. Tel. 22.207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 600 14-603-86 - OGiASI: One oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgivskt 130, tinančno-u pravni 200, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 lir beseda. - Vsi oglas’ se oaročalo Dri upravL "
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst
Agatha Christie : [J S £ TP
ZAMORČKOV
- ŠLO JE...
Spogledala sta se. Filip Lombard se Je čudno nasmehnil in odvrgel cigareto.
«Se preveč sklada s pesmico, da bi bil le gol slučaj. An-ton Marston se je zadušil sinoči oo večerji, gospa Rogers je res predolgo spala, tako da se ni več zbudila.»
«In kaj sledi iz tega?» je vprašal Armstrong.
Lombard je nadaljeval:
«Iz tega sledi, da se za tem nekaj skriva. Neznanka! X! Neznan norec na svobodi!»
Armstrong je vzdihnil z olajšanjem ln rekel:
«Torej ste tudi vi tega mišljenja. Toda ali se zavedate, kaj sledi iz tega? Rogers je prisegel, da ni nikogar na otoku razen nas in njega z ženo.»
«Rogers se moti! Ali pa se mogoče laže!»
Armstrong'je zmajal z glavo.
«Ne verjamem, da bi se lagal. Mož Je ves preplašen. Skoraj nor je od strahu.»
Filip Lombard je prikimal.
Rekel je :
«Danes ni prišel motorni čoln. To se sklada z našo teorijo. Zamorski otok mora ostati brez vsake zveze z ostalim svetom, dokler ne dokonča gospod Owen svojega dela.»
Armstrong je prebledel. Rekel je:
«Vidite torej — mož je nevaren norec!»
Filip Lombard je rekel s posebnim poudarkom :
«Gospod Owen je pozabil na eno stvar.»
«Na kaj pa?»
«Ta otok je več ali manj gola skala in ga lahko v najkrajšem času preiščemo. Tako bomo kar hitro iztaknili tega norca.»
Doktor Armstrong je rekel svareče:
«Pazite, norec je lahko zelo nevaren!»
Filip Lombard se je zasmejal.
«Nevaren? Kdo se pa boji velikega, hudobnega volka? Jaz bom nevaren, ko ga zgrabim.»
Umolknil je za nekaj časa, nato pa je rekel:
«Najbolje bo, da pokličemo na pomoč še Blora. ženskam ni treba ničesar praviti. Kar se tiče ostalih: general ni za nobeno rabo, prav tako ne stari Wargrave. Mi trije lahko sami opravimo to delo.»
OSMO POGLAVJE
1.
Blore je bil takoj pripravljen sodelovati in se Je strinjal brez pridržkov z njihovimi argumenti.
«To, kar ste povedali o teh porcelanastih kipcih, se mi zdi zelo važno, čudna zadeva! Zanima me pa še nekaj drugega. Ali se vam ne zdi verjetno, da je gospod Owen kar nekoga pooblastil, da opravi zanj delo?»
«Kako to mislite?»
«Takole si stvar predstavljeni. Mladi Marston se Je v včerajšnjem hrupu in zmešnjavi silno prestrašil in se zastrupil. In Rogers, tudi Rogers se je prestrašil in spravil ženo na drugi svet. Vse to po načrtih neznanega gospoda Owena.»
Armstrong je zmajal z glavo. Izrazil je spet svoje pomisleke glede cianida. Blore je pokimal.
«Res Je, na to sem čisto pozabil. Strup se ne nosi kar tako s seboj. Toda kako je prišel strup v njegovo pijačo?»
Lombard je rekel:
«Razmišljal sem p tem. Marston je izpraznil zvečer več kozarcev. Med predzadnjim in zadnjim kozarcem je preteklo precej časa. V tem času je moral biti njegov kozarec na tej ali oni mizi — če se ne motim, na mizi blizu okna. Okno je bilo odprto in nekdo je lahko stresel strup v kozarec.»
Bloru se je zdelo to malo verjetno in je rekel:
«Ne da bi ga opazil vsaj eden izmed nas?»
Lombard je rekel suho:
«Naša pozornost je bila obrnjena drugam.»
Armstrong je rekel počasi:
«To je pa res. Hodili smo okrog po sobi in vneto razpravljali, pri tem pa lepo pozabili na vse drùgo. Mislim, da še je vse tako zgodilo, kakor pravite....»
Blore je skomignil z rameni.
«Dejstvo je, da se je vse to na en ali drug način zgodilo! Sedaj pa, gospodje, začnimo z delom! Ali ima kdo slučajno pri sebi revolver?»
Lombard je rekel: «Jaz ga imam,» in se potrepljal po žepu.
. Blore je začudeno pogledal in rekel kakor slučajno:
«Ali ga vedno nosite s seboj?»
Lombard je rekel:
«Skoraj vedno. Veste, že večkrat sem bil v smrtni nevarnosti.»
Blore Je pripomnil:
«Mislim, da niste bili še nikoli v tako veliki nevarnosti kakor danes, če se na tem otoku skriva kak norec, ima gotovo pri sebi strelno orožje — da ne govorimo o nožu ali bodalu.»
Armstrong je zakašljal.
«Mogoče se pa motite, Blore. Mnogi norci z morilskimi nagnjenji so drugače zelo mirni, skromni ljudje. In v družbi so lahko prav prijetni.»
Blore je rekel :
«Ne verjamem, da spada ta med vaše mirne norce, drag! gospod doktor!»
' 2.
Naši trijè možje so se podali na pot po otoku.
Izkazalo se-je, da je vse nepričakovano preprosto. Na s0, verozap^dni strani, proti obali, so padale pečine strmo v morje-
Drugod po otoku ni bilo dreves in sfcoro nobenega zaklona. Trije možje so skrbno in metodično preiskali ves otok od naj-višje točke tja do same obale. Posebno skrbno so preiskal skale, če ne bi bil kje vhod v kako jamo. Toda na otoku ni bilo nobenih Jam.
Nazadnje so prišli ob obali do mesta, kjer je sedel general Macarthur in gledal ven na morje. Tu je bilo zelo mirno, le valovi so rahlo udarjali ob skale. Stari mož je sedel vzravnano, oči je imel uprte proti obzorju.
Ko so se približali raziskovavci, se ni niti zmenil zanje-In to jih je spravilo nekoliko v zadrego.
Blore si je mislil :
«To ni naravno — izgleda, kakor da bi bil nekam zamaknjenj»
Odkašljal se je in rekel s kar se da mirnim, vsakdanjim glasom:
«Lep, miren kotiček ste si našli, gospod general.»
General je namršil obrvi : Pogledal Je hitro nazaj na prišle"
ce in rekel:
«Tako malo časa mi še preostane — tako malo. Prosim vas, da mp nihče ne moti.»
Blore je reke! prijazno :
«Saj vas ne bo nihče motil. Veste, mi hodimo po otoku l preiskujemo, če se kdo ne skriva na njem.»
General je spet namršil obrvi in rekel:
«Ničesar ne razumete — ničesar! Prosim, pojdite proč!»
(Nadaljevanje slediJ
se žal križali. Zato se je moral eden ali drugi odreči prireditvi. Mislim, da je naš odbor pravilno ravnal, ko se je odpovedal slikarskemu natečaju in tako omogočil svojim članom, da se polnoštevilno udeležijo razstave v korist ponesi ečencev v Skopju in v dolini Vaionta. L iterati, fotografi in filatelisti so se pa odzvali našemu klicu in vas vabijo na ogled skromne fotografske razstave, ki je odprta v prostorih PD Škamperle in filatelistične razstave, ki bo v istih prostorih ob zaključku športnega tedna.
Kako bo uspel naš 6. športni teden? Upam dobro. Prepričan sem, da Se bodo vsi udeleženci športno vedii in dali iz sebe vse svoje moči, kajti vrata zmage in slave so odprta vsem 340 športnikom, ki so se vpisali v sezname tekmovalcev.
Športniki! Vi ste naš ponos in naše upanje. Ko se zagledamo v vaše nasmejane mlade obraze, se veselimo, ker se zavedamo, da tu še živi slovenski narod, ki pridno dela in se zaveda svojih moči in sposobnosti. Zato: ne razočarajte nas! Borite se trdo in športno. Zmaga pa naj najboljši!
Za evropski pokal narodov ■v
Španija 1 S. Irska 0
BELFAST, 30. — Z zmago nad Severno Irsko z 1:0 (0:0) se je Španija uvrstila v četrtfinale turnirja za evropski pokal narodov. Gol za Španijo je dosegel v 20’ d. p. Gento.
Ostala dva izida:
Albanija - Danska 1:0
Luksemburg-Holandska 2:1 (1:1).
Danska in Luksemburg sta se u-vrstila v četrtfinale.
• * *
RIM, 30. — V povratni tekmi za pokal sejemskih mest Je Roma premagala danes berlinsko enajstorico Hertha 2:0 (1:0) in se tako uvrstila v nadaljnje kolo.
* * *
REKA, 30. — Vodstvo Venezie je sporočilo, da je pripravljeno odigrati februarja prijateljsko tekmo z Rijeko na njenem igrišču. Reški klub je predlagal italijanskemu, da bi odigrali tekmo tudi v Benetkah.
PETI DAN 6. SLOVENSKEGA ŠPORTNEGA TEDNA
Škrinjar in Colombinova
(r moški in ženski konkurenci)
zmagovalca v streljanju
Sinoči se je nadaljevalo in tudi zaključilo tekmovanje v streljanju. S petim dnem 6. slovenskega športnega tedna sta tako znana zmagovalca v tej panogi. Med moškimi je prvo mesto pripadlo Škrinjarju Rudiju, ki je z 82 točkami izboljšal rekord slovenskih športnih tednov. V kategoriji nežnega spola pa je zmaga ostala že od predvčerajš-
njim Marisi Colombin, katero pa ji Je med sinočnjim tekmovanjem zelo ogrožala pristašinja Cankarja Škrinjarjeva.
Končni lestvici tekmovanja v streljanju z zračno puško sta naslednji:
IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Buje pred Koprom v istrskem prvenstvu
V Izoli baza za mariborske jadrnice
V Istrsko - koprski nogometni ligi so v nedeljo dosegli naslednje izide: Koper A - Umag 1:1, Jadran (Dekani) - Koper B 2:2, Babiči -Buje 0:12, Savudrija - Sidro 2:2 in Šmarje - Novi grad 7:1.
Največje presenečenje tega kola Je vsekakor neodločen izid v Kopru. Res je sicer, da so bili Koprčani vso tekmo v premoči, toda napadalci so kar tekmovali v neučinkovitosti pred vrati. Zelo verjetno pa bo ta tekma verificirana s 3:0 p. f. v korist Kopra, ker pri Umagu bržkone ni bilo vse v redu z registracijami igralcev.
Treba je pohvaliti moštvo Šmarij, ki od tekme do tekme bolj napreduje. Tudi Koper B je prikazal zadovoljivo igro, medtem ko je i-melo piransko Sidro precej težko delo z ostrim moštvom Savudrije.
Na lestvici še zmeraj vodijo Buje pred Koprom.
• • •
Igralke koprskega Partizana, ki tekmujejo v ženski rokometni ligi, so v nedeljo igrale na domačem igrišču s Partizanom - šiško iz Ljubljane in izgubile s 3:11. Gostje so bile odločno boljše, res pa je tudi, da je v koprskem moštvu manjkala najboljša igralka Prel-čeva.
V moški conski ligi so v nedeljo dosegli naslednje izide: Rudar (I-drija)-Umag 21:22, Ajdovščina-lzo-la 20:13 in Gorica - Koper 15:14. Glavno srečanje tega kola je bilo v Novi Gorici, kjer so domačini z veliko težavo zmagali. Tekma je bila v glavnem enakovredna, Koprčani pa so vložili protest, češ da jih je sodnik oškodoval in da je bilo igrišče neprimerno za igro.
Vse kaže, da se obetajo Jadranju
miiiiiiiiiiiii.mini..
V JUGOSLAVIJI
Odločni ukrepi za zaščito boksarjev
BEOGRAD, 30. — Vladna komisija za šport je sklenila sprejeti odločne ukrepe, s katerimi naj bi zaščitili življenje boksarjev. Od konca vojne do danes je namreč umrlo na ringu 13 jugoslovanskih boksarjev. Kot glavne vzroke so izvedenci navedli slaba priprava in tudi slaba telesna kondicija. Skoraj polovico od 30 zdravnikov, ki so prisostvovali seji, so bili za ukinitev boksa, drugi pa so zahtevali strožja pravila in predvsem prepoved udarca po glavi. Da bi dala Izvedencem možnost sestave novega pravilnika, je komisija prepovedala boksarske nastope vse do 1. januarja prihodnjega leta. Edina izjema bo mednarodni dvoboj z boksarji Vzhodne Nemčije.
na koprski obali lepši časi. Zdaj so se začeli zanimati za jadralne objekte mariborski jadralci in so pripravljeni tudi finančno pomagati. V Mariboru Imajo kar tri močne jadralne klube In bi bili seveda močno zainteresirani, da bi imeli ob morju, kjer so vse leto ugodne vetrovne razmere, svoje baze. Domačini so rade volje sprejeli te pobude in kaže, da bo prva taka baza v Izoli, in sicer za mariborski jadralni klub Sidro
MOŠKI:
1.	Škrinjar Rudi (Cankar) 82 točk
2.	Jankovič Bruno (Cankar) 81
3.	Dovgan Marino in Kovačič Lucijan (Škamperle), Furlan Karlo (Zgonik) 78
6.	Afrlč Valter (Škamperle), Širca Stanko (Cankar) 77
8.	Kocman Janko (Zgonik) 76
9.	Šušteršič Mario (Cankar) in Afrič Livio (Škamperle) 74
11.	Vitez Franko (Cankar) 73
12.	ščuka Zorko (Barkovlje) in Blokar Adrljan (Cankar), Grahonja Stojan (Rocol) 72
15. Grahonja Marino (Rocol) in Mario Magajna (Cankar) 69
17. Abram Lojze in Gombač Emil (Škamperle) 68
19.	Giacomini Sergij (Cankar) 67
20.	Pertot Andi (Cankar), Sosič Bruno (Škamperle) 66 ŽENSKE:
1.	Colombin Marisa (Škamperle) 68
2.	Škrinjar Ivanka (Cankar) 66
3.	Strozzi Marisa (Škamperle) 60
4.	Pavletič Olga (Cankar) 49
5.	Kravos Alenka in Prelc Rosana (Škamperle) 44
7.	Tence Zoja (Cankar) in Kravos Mili (Škamperle) 42
9.	Švab Nadja (Škamperle) 40
10.	Godina Gabrijela (Škamperle) 36
DANES, 31. t. m. -
Petek, 1. nov. —
Sobota, 2. nov. — Nedelja, 3. nov. —
Ponedeljek, 4.
ob 20- odbojka ob 9. med dvema ognjema ob 11. telovadba
ob 9. planinsko-orientacijski pohod Start na Proseku izpred gostilne Dolenc ob 13. šah
ob 20- namizni tenis (ženske), polfinale madincev in zaključek tekmovanja moških ob 20- košarka ob 8. atletika ob 15. rallye in gimkana nov. — ob 9. košarka
ob 9. tek čez drn in strn ob 17. odbojka
ob 19. zaključek in razdelitev nagrad
GLOBA TRIESTINI
MILAN, 30. — Disciplinski sodnik je kaznoval Triestino s 100 tisoč lirami globe in sicer zaradi žalitve sodnika in ker so domači navijači vrgli na igrišče steklenico, ki pa ni zadela sodnika. Sadar in Frigeri pa sta bila kaznovana z globo in sicer prvi 9000 lir, drugi pa 6000 lir.
ODBOJKA (polfinale)
DANES
ŽENSKE
ob 20.00 Dijaški dom-Cankar MOŠKI
ob 20.30 Zgonik-Dom (Rojan) ob 21.00 Skamperle-Dijaški dom
ob 21.30 Rocol-Cankar A ob 22.00 zmagovalec dvoboja Zgonik-Dom proti zmagovalcu Skamperle-Dijaški dom
SZ BOR
obvešča vse udeležence planinsko -orientacijskega pohoda, da v smislu člena 22 razpisa 6. slovenskega športnega tedna spreminja čl. 15 tako, da lahko ekipe nastopijo v planinsko - orientacijskem pohodu Z DVEMA ALI S TREMI ČLANI in ne samo s tremi.
DRUŠTVA, KI BI HOTELA SPREMENITI PRIJAVLJENO SESTAVO EKIP, LAHKO TO STORE POL URE PRED STARTOM NA ZBIRNEM MESTU.
iiiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiifiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiininimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAČETNI ZAVRTLJAJI. MOŠKE KOŠARKARSKE LIGE
Silovit odpor Goriziane prvakom Simmenthala
Zmaga Milančanov šele v podaljšku
mukoma premagali
V nedeljo je steklo tudi tekmovanje I. moške košarkarske lige. Favorit za končno zmago je še vedno milanski Simmenthal, vendar sta njegova zadnja dva nastopa vrinila strokovnjakom nekaj dvomov o trenutnih sposobnostih italijanskih prvakov. Pred osmimi dnevi so namreč Milančani gostovali v Trstu in so le tukajšnjo Ginnastico, ki nastopa v A ligi. V nedeljo pa so zaigrali svojo prvo prvenstveno tekmo v Gorici z ekipo, ki si je letos priborila pravico do ponovnega nastopa v najvišji ligi in katere
cilj naj bi bil po mnenju poznavalcev le obstoj med najboljšimi.
Soški igralci pa so presenetili goste, občinstvo in smemo celo trditi sami sebe z moško in hitro, igro, ki je spravila v težave Sim-menthalove atlete.
Milančani so 'e v prvem polčasu zaman trudili, da bi zaustavili elan domačinov tet jih dohiteli. To jim je uspelo šele v drugem polčasu, ko sta si bili ekipi bolj izenačeni, kar dokazuje tudi končni rezultat 63:63. Ker pa košarkarski pravilnik ne dovoljuje izenačenih izidov, se je tekma nadaljevala in šele v podaljšku so Simmenthalovci izkoristili svojo večjo homogenost in prisilili k porazu Goriziano, ki bi po svoji igri zaslužila boljšo usodo.
Na ostalih igriščih so tekme potekale po predvidenih tirih. Dvoboj med Knorrom in Stello Azzur-
ro nam je pokazal dobro pripravljeno bolonjsko ekipo, že povsem registrirano tako v obrambi kot v napadu.
V popolni izenačenosti je potekalo srečanje med Biello in vare-škim Algorjem. Igralci ene in druge ekipe so pokazali dobro pripravo in so nudili gledalcem zadovoljivo košarko. Obe točki pa so pobrali domačinii ki so imeli na svoji strani spodbudo navijačev.
Partenope je dobilo svojo prvo domačo tekmo. Premagala je padovsko Petrarco v zadnjih minutah igre. Gostje so bili že blizu uspeha, vendar jim finiš domačinov ni dovolil, da bi slavili zmago že v prvem kolu in povrh na tujem.
Lazio je lani zgubil prvo tekmo ne da bi igral. Odpovedati se je zato moral tudi točki, ki pritiče premagancu, kar ga je prisililo k dolgi in naporni borbi za obstoj v I. ligi. Zavedajoč se vrednosti pr-
vih točk je zato letos pričel venstvo bolj pripravljen in
pr-
pred
svojo publiko uspešno kljuboval bolonjski Fides, ki mu je morala ob zaključku tekme prepustiti zmago in dve točk:.
Tekmo med Fonte Levissimo in DDM iz La Spezie bi lahko primerjali boju med Davidom in Go-lijom, le da je bil v tem primeru David brez vsakega orožja.
V takih pogojih je možen le en izid. Mornarji so Se zato morali odpovedati obema točkoma in položiti orožje pred bolj izkušenim nasprotnikom, ki ni bil prav nič v skrbeh vsakokrat, ko je ho’tel priti do koša.
Skoro po istem klišeju je potekalo srečanje med Ignisom in Livornom. Vareški igralci so se morali braniti pred napadi gostov le v prvem polčasu, ko so Co-smelli in prijatelji diktirali zelo oster tempo. V nadaljevanju tek-, me pa so Maggetti, Cescutti, Gatti in Bufalini začeli polniti nasprotnikov koš s pospešeno hitrostjo in upov Livorna je bilo konec.
IZIDI
Simmenthal - Goriziana 73:67 Knorr - Stella Azzurra 80:63 Biella - Algor	75:68
Partenope - Petrarca	72:61
Ignis - Livorno	93:78
Fonte Levissima - DDM 87:54 G.B.C. Lazio - Fides	37:40
I. P.
OB OTVORITVI ŠPORTNEGA TEDNA
ŠPORTNIKI! Vi ste naš
ponos in naše upanje
Zaradi pomanjkanja prostora in .pozne ure, v nedeljo nismo mogli objaviti otvoritvenega gpvora 6. slovenskega športnega tedna, ki ga je imel predsednik prireditvenega odbora O. Kalan. Tega objavljamo danes v celoti.
Spoštovani gostje, športniki, ljubitelji športa!
V imenu pripravljalnega odbora SZ Bor vas najlepše pozdrav-vam zahvaljujem, da ste se v tako velikem številu od-
Ijam in se
zvali našemu vabilu.
Danes otvorjamo 6. športni teden, to je neke vrste male olimpiade, katere se lahko udeležijo vsi slovenski športniki, ki živijo v Italiji. Ne bom vas mučil s stati stičnimi podatki in številkami, ker bi to bilo dolgočasno, pač pa vam z veseljem povem, da bo letošnji športni teden največji od vseh dosedanjih tako po številu udeležencev kot po športnih panogah, ki so v njem zajete.
Poleg atletike, namiznega tenisa, odbojke, gimkane, igre med dvema' ognjema, streljanja, planinsko-orientacijskega pohoda in šaha, smo letos uvedli se telovadbo, košarko in rallye. Mladina je s temi spremembami — posebno z izvedbo košarke — zelo zadovoljna in društva, ki se udeležujejo športnega tedna, so vpisala kar šest košarkarskih ekip. Tekme seveda ne bodo tehnično tako dobre, kakor so lahko n.pr. tekme v odbojki, ker Slovenci v Trstu. nimamo še tradicije v tej igri. Vendar začetek — in sicer dober začetek — je tu in upam, da se bo iz tega sčasoma razvila panoga, ki jo bo naša mladina redno in vestno gojila.
Cernu pravzaprav SZ Bor leto za letom organizira športni teden? Odgovor je zelo enostaven: da bi skupine in posamezniki pokazali svoje sposobnosti in znanje, da bi vsaj enkrat na leto združila slovenske športnike najrazličnejših mnenj in prepričanj, da si bratsko sežejo v roke in športno merijo svojo moč in znanje, da širi in poglablja ljubezen do športa, ter da spodbuja bolj nadarjene mladince in jim kasneje omogoči nadaljnje napredovanje in jim da možnost, da postanejo pokrajinski ali morda celo državni rekorderji.
Med ljudstvom je razširjeno mnenje, da so športniki gluhi in slepi za vse, kar se okoli njih dogaja in ni v tesni zvezi s športom. Da bi dokazali, da je tako mišljenje nepravilno, je SZ Bor letos razpisalo tudi kulturni natečaj. Vedeti morate namreč, da je med nami nekaj dobrih slikarjev, literatov, fotografov, filatelistov in slično.
Pred razpisom natečaja so bile seje upravnega in pripravljalnega odbora zelo žive: odborniki so bili namreč raznih mnenj in strokovnjaki, ki smo jih vprašali za nasvet. so tudi različno mislili. Po dolgih diskusijah smo se pa zedinili in sklenili, da mora biti osnovna misel kulturnega sporeda. ki naj bi spremljal športni teden — športnega značaja. V ta namen smo razpisali: literarni, slikarski, fotografski in filatelistični natečaj.
Datumi nekaterih naših razstav in razstav drugih, organizacij so
Teden v slikah
V soboto je bila otvoritev 6. slovenskega športnega tedna. Na sliki med govorom predsednika prireditvenega odbora pred po-strojeno vrsto tekmovalcev Bora in številnim občinstvom na odru.
•
Istočasno je bila tudi otvoritev fotografske razstave, ki je vzbudila veliko zanimanja in ' radovednosti.
•
Najbolj živo je bilo v dvorani stadiona «Prvi maj» med odbojkarskim turnirjem. Višek pa je navijanje doseglo med dvobojem Dijaški dom - Barkovlje. Ob zaključku tekme so dijaki od navdušenja poskakali z odra in stekli čestitat zmagovalcem.
•
Bolj umirjeno, kot pač zahteva tekmovanje, je bilo med turnirjem v namiznem tenisu. Gledalci so nemo gledali in siedilj skakanju žog iz enega na drugi del mize.