A
60100200
USRF-HNJA KNJIŽICA
Primorski c
nevnik
P°S^,na Plačana v gotovini n onrk ..
Abb. postale i gruppo Cena 200 lir
Leto XXXV. Št. 29 (10.248)
TRST, nedelja, 4. februarja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* * Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «SlovenlJa» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PREDSEDNIK REPUBLIKE POVERIL MANDAT ZA SESTAVO NOVE VLADE
Andreotti napoveduje, da bo skušal obnoviti večino narodne enotnosti
Bo zadostovala Andreottijeva spretnost?
Do sedanji predsednik vlade Giu-j Andreotti se je včeraj najbrž tl‘ ene od najtežavnejših nalog jvoji več kot tridesetletni poli-Cni karieri: sestaviti novo vlado.
® Gasperijev učenec je nedvo-.710 eden od najspretnejših itali-j*nskih politikov; v zadnjem letu,
0	Je bil na čelu enobarvne de-krščanske vlade s podporo pe-, strank ustavnega loka, si je
P^pbii veliko izkušenj v posredo-med komunisti, socialisti in ae7n°kristjani ter v iskanju skup-neSa imenovalca; ne bremenijo ga j^eiiJci predsodki (saj je z isto Galantnostjo predsedoval vladi . Sne sredine in vladi, ki je bila raz večine demokratične enotno-'o najbrž mu koristi tudi do-J,. mera političnega cinizma;
, temu pa ostaja veliko vpra-anje; mu (j0 tokrat uspelo?
■Peza«, s katerimi se bo soočil 'Gndatar, se je najbrž dobro ■ za-Gdai tudi predsednik republike ®r*b*i, ki je v petek popoldne
1	pričakovanju sklenil, da od-Jl za pol dneva poveritev man-fla'1 in preuči vse možne rešit-?*• S tem je hotel dati večjo težo 7^nemti sklepu in v mejah svoje Pristojnosti, zgladiti pot Andreot-
To jasno izhaja iz dejstva, ? mu je poveril zelo širok man-Jv* ki ni vezan na nobeno poli-.Po formulo, dasi je znano, da ® ®ečina nacionalne enotnosti po nenju predsednika republike edi-1 ustrezen odgovor na pričako-anio javnosti in na hude proble-
•	ki tarejo državo.
Oblikovanje take večine je tudi I b ki si ga je zastavil manda-, r* vsaj kolikor lahko sklepamo ni,niegovih včerajšnjih izjav čas-. arjem po razgovoru s Pertini-yi- Andreotti je namreč dejal, zaenkrat ne upošteva drugih eliten, ker bi s lem avtomatično JGujšal lastne možnosti uspeha. °daj je tudi. da si bo vzel ne-dni za premislek, da nadrob-č? razčleni položaj in stališča ranfc, fja fjj tako lahko izluščil ^ uPne imenovalce, ki še vedno J«So nekdanje zaveznike. »Izku-uči — je poudaril — da mo-J*rn° delati na osnovi tistega, kar ^s druži ter vsaj delno prezreti
•	kar nas ločuje.»
*•"**. resnici na ljubo, v sta-c'b KD in KPI ni videti mno-skupnih imenovalcev. Če naj l^er sklepamo po uvodnem član-l ‘ ki ga je za včerajšnjo števil-0 strankinega glasila til Popolo» Izpisa; Giovanni Galloni, je kr-C*ka demokracija skušala ne-omiliti ton polemike s fco-*” obenem iztrgati na-°tniku glavno orožje. Galloni je j. Wlreč poudaril, da KD ne po-n<r^a v dvom privrženosti KPI e^°m demokracije in, načelno, 6 Gsprotuje vstopu komunistov s( Gado, tudi zato ker nima pri-j °3nos<i, da bi postavljala kakr-koli veto. Kvečjemu iz politič-
Končno, vendar ne nazadnje po pomenu, gre omeniti še stališče socialistov, ki hočejo tvlado, ki naj bo bolj delavna in učinkovita od dosedanje in naj predstavlja pravilno ravnovesje med vsemi zahtevami, tako da bo sprejemljiva za vse.» Dodati je treba tudi, da so socialisti v zadnjem času močno omilili ton polemik s komunisti in da je iz njihovih vrst slišati vse pogostejše pozive k skupnemu nastopanju.
Razkorak v stališčih strank je torej zelo velik in ,edini dejanski skupni imenovalec je odločno zavračanje možnosti predčasnih volitev, ki bi po splošni oceni imele v držam naravnost travmatske posledice. Vendar pa je ta skupni imenovalec le prešibak temelj, da bi na njem Andreotti lahko zgradil vlado.
Kaj torej? Poznavalci navajajo vrsto možnih rešitev, ki naj bi jih mandatar in stranke vzeli v poštev, vendar pa gre za ^rešitve*, so bolj sad politične alhimije in besednih iger, kot pa trdnih in tvornih sporazumov. Take «rešit-ve* bi propadle ob najmanjšem pretresu in z njimi bi v bistvu le za nekaj mesecev odgodili krizo, ki bi bila vsekakor hujša od sedanje, ker bi se medtem nakopičili še drugi nerešeni problemi. Poleg tega bi javno mnenje take rešitve ne razumelo in ne sprejelo, prepad med ljudstvom in politiki bi se še bolj poglobil. Dejanski izhod iz slepe ulice je samo eden; stranke morajo skušati smotrno in tvorno uskladiti različne interese, katerih so nosilke, in odločno stopiti na pot prepotrebnih reform. Poudariti pa je treba, da je doslej ravno krščanska demokracija postavila na tej poti največ zaprek, ki jih je dolžna odstraniti.
VOJMIR TAVČAR
l*ze
°P°rtunosti ter iz trezne ana-j. sedanjega stanja nasprotuje t, °išnjemu vstopu komunistov v ^ed°. Sekretar stranke Zaccagni-je P0 je s svoje strani dodal, da Cpi pripravljena prediskutirati jn °‘en program dosedanje večine Sestan0 vlade.
^Komunisti pa, kot kaže, zaen-pG ne nasedajo lepim besedam. ni Pekovem razgovoru s predsed-zL?711 vlade je Enrico Berlinguer naprtil KD glavno odgovor-^ za to, da so nekatera bistve-tt ,^rGbeno-politična vprašanja o-tud-a nerešena, zaradi česar so jj ! Popustile kohezijske vezi med kr^tarn' večine. Dodal je, da
I0*1nnisti ______r.,_
hočejo biti pravilno in p ra
in	ne trpijo diskriminacij
,a 10 zastopani v vladi, ki pa mo kot ^azati vsekakor veliko več tjj je pokazal dosedanji Andreot ^ v enobarvni ministrski svet vlada demokratične enot jjj * je v tem trenutku edina re tiUtt' 71(1 katero pristajajo komu in edina, ki jo krščanska de fcrQcija odločno zavrača.
Posvetovanja s strankami po torkovi seji vodstva KD Cicchitto (PSI) o vstopu «vidnih osebnosti» v viado
RIM — Predsednik republike Pertini, ki si je vzel vsaj pol dneva za premislek, je včeraj dopoldne poveril mandat za sestavo nove vlade Andreottiju. V uradni izjavi Kvirinala ni navedbe formule vlade, ki naj bd jo Andreotti oblikoval, vendar ni tajnost, da se Pertini zavzema na vlado narodne enotnosti. Andreotti pa je tudi pojasnil, da bo skušal s potrpežljivostjo in dobro voljo obnoviti komaj razpadlo večino. Naloga seveda ni lahka, zato pa si .je poverjeni predsednik vzel nekaj dni časa za premislek. Dejal je, da želi proučiti parlamentarne zapisnike in druge dokumente, ki pričajo o razsulu večine. nato pa bo v torek zvečer ali najkasneje v sredo začel posvetovanja s strankami. V torek se bo vsekakor sestalo vodstvo KD, ki bo moralo določiti Andreottiju »manevrski prostor*.
Časnikarji so vprašali Andreottija, ali misli tudi na drugo formulo vlade, brez sodelovanja komunistov v parlamentarni večini. Odgovoril je. da bi razmišljanje o tem otežkočilo njegove napore, saj bi ošibilo prvotno zamisel.
Vsekakor pa je Andreotti pozval stranke, naj utišajo polemiko in mu gredo vsaj v tem na roko: »Računati moram s tem, da obstajajo razlike, vendar želim poudarili predvsem to, kar nas druži*.
Polemike zadnjih dni se seveda niso polegle. Najhujše razburjenje je izzval načelnik demokr-ščanske skupine v zbornici Giovanni Galloni, ki .je zanikal demokratičnost KPI in naravnost cikal na možnost predčasnih volitev. Sedaj je Galloni nekoliko u-tišal svojo polemiko in celo zapisal, da teoretično ima KPI pravico stopiti v vlado, vendar bi to ne bilo «za sedaj* _ primerno.
Pesimistično razpoloženi glede možnosti uspeha Andreottijevega mandata so komunisti. Gerardo Chiaromonte piše v uvodniku nedeljske izdaje «Unitš», da so »komunisti sedaj spoznali, s kakšnimi težavami se sooča neka delavska in ljudska stranka, ko nastopa kot vladajoča stranka*. To kar največ skrbi KPI je začetek procesa nazadovanja, ki je za Italijo »zelo nevaren*. Chiaromonte jasno zavrača možnost spopada na predčasnih volitvah in pripominja, da se stranke lahko pome-
Deng Xiaoping obiska! Houston
rijo na evropskih volitvah. Tako se bodo preštele, ne da bi bilo potrebno zaustaviti nujnega procesa družbene in gospodarske obnove, predvsem pa zahtevanih reform. Za to pa je KPI pripravljena sodelovati, ne glede na mesto, ki ga bo zavzela v parlamentu.
Druge stranke se medtem ubadajo s problemom, kako rešiti krizo, da bi bila «volk sit in koza cela*.
Za PSI ponuja vmesno rešitev Fabrizio Cicchitto. ki trdi, da bi bilo potrebno obnoviti sedanjo večino in spremeniti strukturo vlade. Te naj bi ne imenovala KD po svojih strujarskih ključih, oač pa «kolegialno* vse večinske stranke. V vladi naj bi bili demokristjani, poleg njih pa «vidne osebnosti s področja kulture in tehnike, ki bi jih izbrali vsi. imenoval pa predsednik vlade*, (sts)
...................................... milili......m..................................................................................................im....■llllllliill
Podpredsednik kitajske vlade Deng Xiaoping je včeraj doživel teksaško gostoljubje. Ob prihodu v Houston so mu darovali ostroge, med rodeom pa klasični klobuk divjega zapada, pogostili so ga z vsemi krajevnimi specialitetami od mesa na žaru do fižola in orehovih potic ob pridnem zalivanju s koruznim pivom. Še najbolj pa se je navduševal v houstonskem vesoljskem centru, kjer je tudi sedel h krmilu »luninega vozila*. Izognil pa se je paviljonu, posvečenemu ameriško - sovjetskemu vesoljskemu sodelovanju
(Telefoto ANSA-UPI)
POMEMBEN RAZPLET PREISKAVE 0 ROVARJENJU TERORISTOV
Domne vni Moro v morilec De Vaone v mreži milanskih preiskovalcev?
Organi javne varnosti so odkrili vsaj eno skrivališče RB in aretirali štiri osumljence - V Turinu karabinjerji odkrili četrto skrivališče?
MILAN — Intenzivno preiskovalno delo v lombardijskem glavnem mestu in v vsej deželi, ki je dobilo novega zagona po umoru sodnika Emilia Alessandrinija, je, kot kaže, dokaj bogato obrodilo: po nekajdnevni obsežni akciji so karabinjerji generala Dalla Chie-se v sodelovanju z agenti milanske Digos odkrili eno skrivališče ter aretirali vsaj štiri domnevne teroriste. Imena aretiranih niso znana, zdi se oa vsekakor, da gre za vplivne člane terorističnih grupacij.
O istovetnosti ujetih zločincev so se v petek zvečer in včeraj širile v Milanu najrazličnejše novice, katerih osnovanosti ni mogoče preveriti. Molk sodnikov in
....................................mm..im
NEVARNE GROŽNJE IRANSKEGA VERSKEGA VODITELJA
Ajtulah Homeini napoveduje «sveto vojno» proti Bahtijaru
Elitni oddelki «cesarske» vojske še vedno podpirajo civilno vlado
TEHERAN - Ajtulah Ruhol Homeini je včeraj zagrozil, da bo pozval milijone uitskih vernikov na »sveto vojno*, če ne bo predsednik vlade Bahtijar nemudoma odstopil in s tem omogočil uresničitev Homeinijeve vizije o «čisti islamski Perziji* brez vmešavanja »nevernikov*.
Šiitski kler se je torej odločil za neposreden spopad z Bahtija-rom in z vojsko. Na včerajšnji tiskovni konferenci i 78-letni verski veljak povedal nič novega, potrdil je le kar so že izjavili njegovi sodelavci. V prihodnjih dneh bodo ustanovili revolucionarni svet (člane so že določili, za sedaj so njihova imena tajna), ki bo imenoval prehodno vlado in pripravil ljudski referendum o bodoči islamski ustavi. Sledile bodo parlamentarne volitve na podlagi islamske ustave. Z dosedanjim parlamentom in z Bahtija-rovo vlado ne bo pogajanj, morata čimprej odstopiti. Poziv je do sedaj naleto. na nepričakovan odziv, saj je že nad polovico par-lamentarcev odstopilo, le Bahti-jar še vedno vztraja, saj mu stojita ob strani najzanesljivejša zaveznika — vojska in ZDA.
«Krizo bomo reševali na miroljuben način - je dejal Homeini — če pa bo vlada ob podpori Velike Britanije in ZDA poklicala v Iran izraelsko vojsko, v takem primeru ne bom ostali križem rok. Navezali siri stike z oboroženimi silami in jih bomo še poglobili, da vojaki ne bodo streljali na ljudstvo. Borimo se za svobodno in neodvisno državo. Vojaki so naši sinovi in jih bomo spre-
jeli odprtih rok, če se nam bodo pridružili.* Ob koncu tiskovne konferenco je ajtulah obljubil svobodo tiska, veroizpovedi in dela tujcem, če ne bodo s svojo dejavnostjo škodili interesom Irana.
Struktura bodoče islamsko republike pa je še vedno meglena. Verski voditelji odlašajo razpravo na zrelejše čase, trenutno jih žuli predvsem problem vojske. Bržkone šiitska duhovščina računa na kakega generala, ki bo vstopil v začasno vlado, a položaj v vojcki je še vedno skrajno nejasen. Letalstvo je že dokazalo, da se je opredelilo za ljudsko gibanje, razslojevanje vojske pa ni obrodilo tistih sadov, ki so jih pričakovali ajtulahi. Lealistični oddelki vojske so v prejšnjih dneh zasedli
vsa pomembnejša letakka ppori-šča in razorožili upornike. Prav tako so razorožili nabornike, ki so najbolj dovzetni za versko propagando.
Teheransko prorežimsko časopisje poudarja zvestobo elitnih oddelkov rangersov in cesarske garde Bahtijarovi vladi. »Journal du Teheran* piše, da je neki general-štabni častnik na skrivaj odpotoval v Marok, kjer je zagotovil šahu privrženost elitnih enot, ki i-majo trdno v rokah položaj v dr žavi. Po Teheranu se tudi širijo govorice o šahovih stikih z maroškim kraljem in egiptovskim predsednikom, da bi ustanovili intervencijske oddelke. Nihče ne mo-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
organov javne varnosti je v tem pogledu neprediren, kljub vsemu pa sta skozi ta zid pronicnili dve imeni: Rocco Micaletto in Giusti-no De Vuono. Prvi. ki velja za enega od najspretnejših »killer-jev* rdečih brigad, je bi! vpleten v številne atentate in je osumljen sodelovanja pri umoru sodnika Coca ter kopice drugih zločinov; drugi, ki je bil v petek v odsotnosti obsojen na 30 let zaporne kazni zaradi ugrabitve in umora inž. Saronia. je osumljen sodelo vanja pri ugrabitvi predsednika KD Alda Mora. Marsikdo meni, da je ravno on izvršil smrtno obsodbo. ki .jo je »ljudsko sodišče* izreklo proti Aldu Moru. Če je državni pravdnik dr. Gresti med razgovorom s časnikarji demantiral aretacijo Micaletta (vendar so njegove besede zvenele neprepričljivo), o drugem sploh ni hotel črhniti besedice. Vse, kar so mu časnikarji dobesedno iztrgali je bilo le priznanje, da je med »aretiranimi vplivna osebnost*. Kljub uradnim demantijem pa kaže, da je domneva o aretaciji De Vuona resnična. Skupaj z njim naj bi aretirali tudi Calogera Diano, ki je bil doslej preiskovalcem sicer neznan, ki pa naj bi vsekakor imel nekaj umorov na vesti.
Širokopotezna akcija se še nadaljuje in, če naj sodimo po besedah dr. Grestija, se bo zaključila drevi ali pa jutri zjutraj. Zaenkrat — če izvzamemo omenjene domneve — so preiskovalci u-radno potrdili aretacijo štirih domnevnih teroristov (med njimi neke ženske), odkritje enega skrivališča in zaplembo propagandnega gradiva ter orožja. Vendar časnikarji, ki neposredno sledijo razpletu preiskave, menijo, da je to kar je pronicnilo skozi zid molčečnosti, le konica ledene gore.
Skoraj vzporedno z milansko preiskavo se nadaljuje tudi preiskava v Turinu, kjer je molčečnost organov javne varnosti, če je mogoče, še bolj nepredirna. Širijo se sicer najrazličnejše govorice tudi o odkritju nekega četrtega skrivališča, vendar pa verodostojnost teh domnev ni mogoče pre-
VČERAJ PRED SAVONSKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM
Znižana kazen Banderi in Baibu
SAVONA — ^ -rolamo Bandera, bivši demokristjanski župan Ma-jana v Furlaniji in Giuseppe Bal-bo, bivši pomočnik vladnega komisarja na potresnem področju Zamberlettija, sta kriva za pripisana jim dejanja: to je potrdilo savonsko prizivno sodišče, ki je sicer nekoliko omililo obsodbo prvostopenjskega sodišča. Bandera in Balbo sta bila pred letom dni obsojena zaradi izsiljevanja podkupnine na 7 in pol oziroma na 7
let zapora, cedaj pa so savonski sodniki prisodili bivšemu županu enega najbolj porušenih mest v Furlaniji in bivšemu komisarjevemu pomočniku po 6 let ječe in 400.000 lir globe.
Sodniki so nadalje- oprostili zaradi pomanjkanja dokazov savon-skega odvetnika Romea Pastren-ga, ki so ga obtoževali poskusa podkupovanja, za kar mu je prvostopenjski sodni zbor prisodil
leto dni in 11 mesecev zapora, medtem ko so proti videmskemu prefektu Domenicu Spazianteju, ki je bil obsojen na 100.000 lir denarne kazni, ker ni Bandere in Balba prijavil sodnim oblastem, zaradi nedavne amnestije prekinili sodni postopek Bandera in Balbo bosta tako še ostala za rešetkami, obsodba pa še ni dokončna, ker imata še možnost priziva na najvišje, to je ka-sacijsko, sodišče.
veriti. Vendarle pa je pričakovati v prihodnjih dneh pomembne razplete, kot naj bi med drugim dokazovalo dejstvo, da general Dalla Chiesa osebno sledi delu svojih mož.
Kljub doseženim uspehom pa se marsikdo vprašuje, ali je res u-mestno, ,da karabinjerji vodijo preiskavo tako kot doslej, saj gre za način, ki vzbuja napetost in preplah. Dovolj je, da se avto ne ustavi pred cestnim blokom, i" policijski stroj z agenti v popolni bojni opremi ste' s‘ polno paro. Teroristov najbrž res ni mogoče loviti golih rok, vendar pa so tudi meje. ki jih ni mogoče prestopiti. (vt)
Enotna slovenska delegacija iz dežele na obisk v Ljubljano
Na povabilo predsednika skupščine SR Slovenije Milana Kučana in predsednika izvršnega sveta SR Slovenije dr. Antona Vratuše, bo jutri dopoldne odpotovala na obisk v Ljubljano enotna slovenska delegacija iz naše dežele, ki jo sestavljajo po dva predstavnika KPI, PSI, SSk, SKGZ in SSO ter trije predstavniki beneških Slovencev.
Predvideno je, da bosta gostitelja delegacijo Slovencev seznanila s splošnim družbenim položajem v SR Sloveniji, pogovor pa bo zajel tudi vprašanja, ki zadevajo našo narodnostno skupnost v tržaški, go-riški in videmski pokrajini, poglobitev sodelovanja med manjšino in matico ter nadaljnji razvoj sodelovanja med sosednimi pokrajinami in državama v duhu osimskega sporazuma.
V programu obiska je tudi ogled nekaterih ustanov in gospodarskih objektov.
PO OBISKU V KUVAJTU
Tito danes v Bagdadu
KUVAJT — Jugoslovanski predsednik Tito in kuvajtski vladar Džaber el Ahmed sta imela včeraj izčrpne pogovore o sedanjih razmerah na Bližnjem vzhodu, o tokovih v neuvrščenem gibanju, položaju v Evropi in nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov.
V	pogovorih je predsednik Tito poudaril, da je tako kot drugi državniki upravičeno zaskrbljen zaradi zelo zapletenega mednarodnega položaja. Sodobni svet je po Titovih besedah postal majhen, tako da : j vsi v takšnem svetu odvisni drug od drugega, pa je povsem naravno, da imata Jugoslavija in Kuvajt marsikaj povedati o vsem tem in izmenjati mnenja.
V	zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu je Tito ponovil znana jugoslovanska stališča in pri tem posebej poudaril nujnost rešitve palestinskega vprašanja in ustanovitve palestinske države, saj brez pravične rešitve palestinskega vprašanja ne more biti trajnega in trdnega miru na Bližnjem vzhodu. Tudi tokrat je Tito opozoril, da je potrebna in pomembna krepitev enotnosti arabskih držav in enotnosti znotraj PLO. Po mnenju jugoslovanskega predsednika je arabski »summit* v Bagdadu bil zelo uspešen, dal pozitivne rezultate in pokazal precej enotna stališča mnogih arabskih držav do ključnih vprašanj. Tito je z zaskrbljenostjo opozoril, da zadnji dogodki kažejo, da I-zrael hoče ostati pri svojih stališčih, saj še naprej naseljuje Cis-jordanijo in celo zida naselja na Sinaju. Ob tem je Tito povedal, da je v svojih stikih s predsednikom Sadatom prek posebnih odposlancev in z izmenjavo poslanic stalno poudarjal, da terja celovito, kompleksno rešitev krize na Bližnjem vzhodu in da bi sleherni poskus delnega reševanja imel zelo neugodne posledice za odnose v arabskem svetu in tudi za celoten položaj v ter predelu, saj takšna pot očitno ne bi privedla do trajne rešitve, ampak bi povzročila nove nesporazume.
Kuvajtski vladar je v zvezi x Bližnjim vzhodom poudaril, da brez arabske enotnosti in solidarnosti ne more priti do rešitve krize. Popolnoma je podprl sklepe arabskega 'summita’ v Bagdadu in se zavzel za uresničevanje sprejetih dogodkov. Kar zadeva Bližnji vzhod in sedanje razmere v neuvrščenem gibanju, je e-mir el Sabah poudaril, da Kuvajt trdno in dosledno spoštuje načela neuvrščenosti in zlasti načelo ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Kuvajt je tudi pripravljen storiti vse, kar je v nje-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiiiiiiiiiiiMiintiiiiiiimiiimimiiMimmiiimiiimiiiimiiinimiimmiiMmiimiiiimmimiiiimimiimnmimiiiiiiiiiuiimiiuiiiiiiiiiimiiiiiniiMiHiiiHiiiiimiiiii«
LATINSKOAMERIŠKI ŠKOFJE NISO POTRPEŽLJIVI
«Bog je svet ustvarit za ljudi in ne za multinacionalne družbe
Razgovor v Puebli z ekvadorskim škofom Leonidasom Proanom
(Poseben dopis)
PUEBLA — Ko ie zapuščal mehiška tla, je papež pozival latinskoameriška ljudstva k previdnosti. V njihovem imenu sedaj odgovarja brazilski škof Helder Camara: «Zgodovina je neizprosna. Ti reveži so čakali predolgo, štiri stoletja in pol*. Njegove besede ne dopuščajo dvomov; ne glede na diplomacijo rimske kurije in samega papeža dobršen del latinskoameriških škofov ne mara, da bi ta celina ostala samo »jar-din del recuerdo».
Ti škof je, ki se zelo razlikujejo od italijanskih, v izražanju in oblačenju, so se v samem začetku otresli organizacijskega in teološkega balasta, ki jim ga je Rim vsiljeval zadnje mesece. Dvesto tipkanih strani «temeljnega dokumenta» so vrgli v koš in sestavili novo shemo, medtem ko je koordinacijsko komisijo konference izvolila naravnost sama baza. To je mala revolucija, ki zgovorno priča o tem, kako so ti škofje naveličani kulturne, gospodarske in cerkvene kolonizacije, ki prihaja preko oceana, iz Evrope.
Pred desetimi leti je v Medelli-nu nastala nova smer, ki so ga poimenovali <teologija osvobajanja*. Radio in televizija vztrajno govorijo o tem, posebno še zato, ker ga je papež obsodil.
Kdo so, torej, ti uporni škofje, nosilci teologije osvobajanja? Leo-nidas Proano je škof v mestu Rio-bamba (Ekvador) in ne pozna zavitih besed. Spregovoril je pred stotino časnikarjev in poudaril, da se ne boji represije domačih
oblasti. Opisal je, kako živi cerkev v njegovi domovini.
»S skupino drugih škofov smo bili dogovorjeni, da se bomo občasno srečali in izmenjali izkušnje. Bilo je avgusta, bil je vroč popoldan. Igral sem ping-pong z vikarjem, ko je vdrla na vrt policija z brzostrelkami in bombami. Strpali so nas v matice. Kdor ni hotel z njimi, so ga vlekli po tleh. Na marici so nekateri zapeli. Jaz sem raje razmišljal o evangeliju in o moči, ki mi jo daje v takih okoliščinah.*
Škofova pripoved se nadaljuje: «Odpeljali so nas v vladno palačo, kjer smo čakali štiri ure, dokler ni prišel vatikanski nuncij. Začeli so nas obtoževati. Pokazali so mi dokument gibanja za nenasilno akcijo in trdili, da sem ga napisal jaz. V njem omenjam ‘orožje kritike’, zato me obtožujejo, da sem gverilec. Odgovarjam, da je to povsem drugačno orožje, ki ne ubija, kot njihovo. Vpijejo in tudi jaz vpijem. Po nekaj urah zasliševanja me odpeljejo v samico. Vrgel sem svoj 'poncho' na tla in zaspal. Ko so drugi škofje izvedli za to, so zahtevali svobodo zbiranja. Pridružil
se jim je kler. Toda papeški nuncij ni nikoli spregovoril niti besedice.*
Proano odgovarja na vprašanja časnikarjev in pritrjuje papežu, da teologija osvobajanja ni sprava teologija*. »Res je», trdi škol, tsaj ne gre za teologijo, pač pa za osvobajanje človeka. Sveto pismo nas uči o Kristusu, fct u-resničuje Izaijevo napoved, da bo mesija prinesel blagovest vsem
revnim in zatiranim. Mi smo še danes podvrženi tolikim idejnim, gospodarskim in družbenim suženjstvom, ki tlačijo človeško dostojanstvo. Izkoriščanje človeka po človeku je greh. Ne moremo pa govoriti samo o individualnem grehu, temveč o njegovi družbeni razsežnosti. Zato je kapitalizem greh, ker zatira, izkorišča, preganja, tlači. Govoriti torej o teologiji osvobajanja, pomeni, govoriti o osvobajanju človeka gmotne stiske, kakor tudi fatalizma in nezaupanja. To je pot, ki nam jo kaže evangelij in v tem boju smo vsi kompromitirani.*
Opozarjajo ga, da je tako pojmovanje vere zelo politično, škof odgovarja, da je to neizbežno. Cerkev ustanavlja organizirane skupnosti, kjer se razpravlja o politiki. *Kdor trdi, da ni prav, če se kristjan ukvarja s politiko, je kriv za molk in s svojim molkom ne služi evangeliju, pravici in miru*.
Kaj pa sožitje med kristjani in marksisti? uBorimo se za celovito osvoboditev človeka. Marksizem pa išče družbeno in gospodarsko svobodo in je v tem omejen. Poudarja gospodarstvo, ker se v tem svet ločuje. Toda to ga omejuje, kajti gospodarska osvoboditev ni vse, čeprav je zelo važna.*
Kakšne izbire ima, torej, Latinska Amerika?
»Težko odgovarjam, ker nisem izkušen politik. Gotovo je, da sl Latinska Amerika želi socializma,
GRAZIA GASPARI
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Pnmorsfci^nevmfc
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO ODLOČITVAH OBČINE GLEDE PODROČIJ ZA LJUDSKE GRADNJE
v v
POTRJENO STALISCE KMEČKE ZVEZE: NEUTEMELJENE IN ŠKODLJIVE IZBIRE
Po dosedanjih žalostnih izkušnjah resolucija o izključitvi področij na Kolon* kovcu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah ne more predstavljati zadostnega jamstva
Dejstvo, da je tržaški občinski svet odobril nove načrte za ljudske in cenene gradnje v bistvu tako, kot jih je izdelala in predložila prejšnja občinska uprava, je vzbudilo precejšnjo zaskrbljenost predvsem med prebivalstvom, ki bo zaradi izvedbe teh načrtov neposredno prizadeto, obenem pa tudi med širšo slovensko javnostjo. V svojem sklepu tržaški občinski svet ni hotel upoštevati stotin ugovorov, ki so jih prizadeti lastniki zemljišč in kmetje ter druge manjšinske organizacije in društva vložili zoper ta Urbanistični ukrep. Občinska uprava je namreč sprejela le dokument, da bo pri izvedbi načrtov spoštova la ^prednostno lestvico*, ki so jo s tem v zvezi vsilili predstavniki demokratičnih strank (KPI, PSI, KDI, PSDI i PRI). Ta dokument
Novosti na letošnjem novinarskem plesu
Kot smo že napovedali, bomo po enoletni prekinitvi letos obnovili tradicijo novinarskega plesa, ki bo, kot običajno, na pustno soboto, se pravi 24. februarja v vseh prostorih Kulturnega doma. Glavna novost letošnjega plesa bo «disco club», ki ga bomo o-premili v pritličju. Mladina bo tako lahko prišla na svoj račun, saj bo lahko poslušala najnovejše plošče, ki jih bo predstavil priznani «disc jo-ckey». Ker predvidevamo veliko udeležbo mladih, pa tudi, ker moderni plesi zahtevajo več prostora, smo sklenili, da letos v tej dvorani ne bomo namestili miz.
V drugih prostorih Kulturnega doma bosta za glasbo poskrbela «Briški slavček* (v mali dvorani) in priljubljeni Vodopivčev trio, ki je že tradicionalen gost na naših plesih.
Z razliko od drugih let bodo kostumi tokrat dovoljeni, celo zaželeni so: le tisti, ki bodo imeli zamaskiran obraz, se bodo morali pri vhodu legitimirati (varnostni predpisi pač to določajo).
Na koncu naj še povemo, da bomo rezervacije miz začeli sprejemati v uredništvu y drugi:; polovici prihodnjega tedna.
obvezuje občinsko upravo, naj ne izvaja načrtov za ljudske in cenene gradnje na področjih predmestja (kot so Kolonkovec, Ul. Flavia, Sv. Ivan, Timignan) ter na Opčinah med železnico in pokrajinsko cesto, dokler ne bo izdelana in sprejeta varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu tržaške občine, ki naj uskladi ta urbanistični inštrument s smernicami deželnega urbanističnega načrta, predvsem kar se tiče namembnosti posameznih teritorijev.
Vprašanje, ki si ga upravičeno sedaj postavljamo vsi, ki smo na katerikoli način s tem ukrepom priza deti, kot lastniki in kmetje ali kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, ki i a omenjenih področjih živi kot avtohtono prebivalstvo in ki ji grozi uničenje, je sledeče: Ali bo tržaška občinska uprava zares spoštovala sprejete obveze in preverila, katere so dejanske stanovanjske potrebe v tržaški občini, kot se je bila že obvezala prejšnja občinska uprava ob prvem formalnem sprejetju teh načrtov? In še, ali bo upoštevala že sprejete urbanistične smernice, nakazane tako v varianti št. 25 k splošnemu urbanističnemu načrtu občine in v deželnem urbanističnem načrtu glede revitalizacije starih mestnih središč in s tem ohranila mestno periferijo?
Če naj na to vprašanje odgovorimo na podlagi izkušenj iz preteklosti moramo odgovoriti negativno. Jih ne bo upoštevala! Naše mnenje je, da bo občinska uprava že ob prvi priložnosti z na različne načine utemeljenimi ukrepi, zasegla tudi in predvsem tiste površine, za katere se je obvezala, da jih zaščiti. Zato je Kmečka zveza, ki združuje veliko večino kmetov slovenske narodnosti, že izrazila svoje stališče oblastem, političnim in sindikalnim silam ter javnosti in poudarila, da z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila izbira tako lokacije kot razsežnosti področij, namenjenih za ljudske gradnje, opravljena brez vsakega predhodnega posvetovanja z občani, strokovnimi organizacijami in drugimi demokratičnimi organi in silami. Poudarili smo tudi, da je občinska uprava že pri prvem posegu v teritorij po odobritvi variante št. 25 k splošnemu regulacijskemu načrtu hudo prekršila nekatere pozitivne smernice, za katere se je obvezala ob sprejetju omenjene variante (npr. pod. ročje Sv. Sergija prej namenjeno intenzivnim kmetijskim" dejavnostim,
MUiiHiiiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuijM^iiiiniiiiiHiiiiiMuiiiiiiii..
ZA OBNOVITEV ZVEZE MED MILJAMI IN ISTRO
MIMO USADA OBVOZ NA MORSKEM NASIPU
sedaj določeno ljudskim gradnjam IACP).
Posledic, ki bi jih prinesle ponovne razlastitve na področjih Opčin,
Sv. Ivana, Kolonkovca, Ul. Flavia, ni težko predvideti. Po eni strani bo celotna skupnost oškodovana, tako ekološko kot gospodarsko, poleg tega bo največja gospodarska škoda prizadela prav občane, ki živijo na področjih, kjer so predvidene ljudske gradnje in ki se preživljajo z obdelovanjem zemlje.
Poleg gospodarskih posledic bo ta ukrep brez dvoma prispeval k spreminjanju kulturno in etnične podobe občine.
Prepričani smo, da naša predvi- Jutri ob 19- uri se bo na sedežu devanja niso plod abstraktnih raz- v ul- Ermacora 3 sestal rajonski mišljanj, temveč izhajajo iz tride-1 ®yet za R°ian- Greto in Barkovlje. ------------------------------------ Govorili bodo med drugim o slo-
(Nadaljevanje na zadnji strani) | venski šoli.
Obnovljena uprava luške ustanove
Po preteku štiriletne mandatne dobe je minister za promet in trgovinsko mornarico imenoval s svojim odlokom novi upravni svet Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče, ki šteje 36 članov. Obnovljenemu svetu predseduje še dalje dr. Michele Zanetti, podpredsednik je pa luški poveljnik kap. Billeri. Svoje zastopnike imajo ministrstva za zaklad, za javna dela, za trgovinsko mornarico, za proračun in načrtovanje, carinsko okrožje, državne železnice, državni urad za javna dela, vladni komisariat. Deželno upravo predstavljajo De Colle, Angeli in Canciani, tržaško občino Gambassini, miljsko župan Bordon, zastopane so tržaška, goriška in videmska pokrajina s predsedniki ali pooblaščenci in prav tako tri trgovinske zbornice. Svoje zastopstvo imajo tudi združenja industrij-cev, ladjarjev, špediterjev, pomorskih agentov in trgovcev ter pristaniški delavci in krajevni sindikati CGIL, CISL in UIL.
DR. ROMANO BOTTEGHELLI IZ PROTESTA ODSTOPIL
Ni posluha za zdravljenje narkomanov
Včeraj je odstopil koordinator tržaškega centra za zdravljenje oseb ki so podvržene mamilom in alkoholu, dr. Romano Botteghelli. Do godek je zaskrbi ji v, saj pomeni ohromitev edinega organizma v na ši pokrajini, kamor so se lahko zatekali ljudje, da bi se pravočasno odvadili uživanja običajno smrtonosnih drog, in to v času, ko se narkomanija pri nas, kot drugje Italiji, neprestano širi; zlasti med mladino, seveda, tudi našo, slovensko.
Dr. Botteghelli se je odločil za ta korak s težkim srcem in upamo, da gre zgolj za protestno potezo: odstop je utemeljil z okoliščino, da niso pristojne oblasti spoštovale prvotno sprejetih obvez o financiranju centra, kar je močno zaviralo njegovo delovanje.
Poleg tržaškega imamo v deželi Furlaniji - Julijski krajini le še en takšen organizem, in sicer v prostorih videmske splošne bolnišnice. Oba sta nastala pred slabimi tremi leti v smislu državnega zakona iz decembra 1975, ki urejuje razpečevanje ter uporabo mamilnih
(iiiiiiimiiiminiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMmiiiimiiiiiHiiiiimiMiiiriifimtimiimiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiui
S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Morda že v tem letu pričetek gradnje občinske hiše pri Domju
Občinski svet obsodil terorizem - Župan Švab poročal o raznih pobudah uprave - Novi stiki s pobrateno občino Kočevje
V petek zvečer je bilo na seji dolinskega občinskega sveta tudi nekaj občinstva, ki ga običajno ni. Na sejo so namreč prišli prebivalci Krmenke, Lakotišča in Domja. Njihovo pozornost je pritegnila točka dnevnega reda v zvezi z izbiro prostora za gradnjo nove občinske stavbe, ki bo služila za vse družbene potrebe teh krajanov. Po ugotovitvi, da ni pri Domju primernih prostorov (PD Venturini, šport, ambulanta, razni javni sestanki), j« občinski svet soglasno sklenil na meniti približno 700 do 800 kvadrat nih metrov trenutno privatne parcele za izgradnjo krajevnega centra, ki bi imel približno 1500 kubi-kov, kot n.pr. občinska hiša v Ric-manjih. Za uresničitev tega je predviden odkup zemljišča, najem dolgoročnega posojila za nekaj sto milijonov lir„.ip izdelava primernih načrtov, ki .jih bo uprava dokončno izdelala po posvetu z občani. Le v primeru, dg.jie bo nepredvidenih ovir, bi že letos morali za četi z delom.
Na samem začetku seje je več svetovalcev postavilo vprašanja in priporočila županu, in sicer Gombač o ropotu tovarne GMT, vodovodnih terjatvah, zaposlitvi mladi: ne in hitri cesti, Pavlič in L. Tul v zvezi s stanjem vrtca v Dolini, R. Kuret, Petaros in Bandi v zvezi s slabim stanjem pokrajinskih cest, kanalizacijo in razsvetljavo na glavni cesti pri Domju, Bevilacqua v zvezi z avtobusnim postajališčem pri Domju.
Pb odgovorih župana Švaba in podžupana Pečenika, kj sta sporočila, da bo letos pokrajina obnovila ceste Križpot - Mačkolje, Pesek Gročana, Ključ - Prebeneg, Domjo Ricmanje; občina pa prekrila streho dolinskega vrtca, ko bo vreme ugodno za to delo, so na predlog župana načelniki skupin z odločnimi in prizadetimi besedami obsodili terorizem in počastili njegove nedolžne žrtve tako, da je lahko župan Švab v povzetku podčrtal, naj ta demokratična zavest in solidarnost utrjuje enotnost občinskega sveta, prosvetnih in drugih društev in vseh občanov občine Do lina.
Po obravnavi še nekaterih točk zgolj upravnega značaja je župan zaradi pozne ure telegrafsko poro-
Kava, ki diši po nekdanjih časih
Veliki usad, ki ga je povzročilo na obalni cesti, med Miljami in Lazaretom, močno deževje zadnjih dni, se še premika. Utrgal se je praktično del griča od vrhnje razpoke s širino okrog 18 metrov in je zemeljska gmota, pomešana s skalami in rastlinjem, pobrala na svoji poti k morju tudi nekaj desetin metrov dolg odsek ceste. Tehnični izvidi, ki so jih opravili strokovnjaki pokrajinske uprave, dežele, miljske občine, luškega poveljstva in državne uprave za pomorska dela, izključujejo možnost takojšnjih popravil. Zato je pokrajina sklenila odrediti za nedoločen čas prekinitev prometa na odseku obalne ceste med križiščem s pokrajinsko cesto proti Čamporam iri križiščem proti Lazaretu (dostop bo dovoljen le ljudem, ki prebivajo v bližini usada).
Ni si pa mogoče zamisliti, da bi *e mogli odpovedati neposredni zvezi med Miljami in Istro, kateri je
ta cesta služila če upoštevamo bli-žanje turistične sezone, ko se čez mejni prehod prve kategorije pri Lazaretu vozi 'na tisoče domačih in tujih kopalcev, Zato so se izvedenci vseh pristojnih javnih uprav o-dločili za poseg «kirurške arhitekture*, namreč za gradnjo obvoza, ki bo povezal nepoškodovane cestne krake ob obeh straneh usada. Raztrgano cestno žilo bodo povezali s približno 260 metri nove ceste, ki jo bo treba zgraditi v morju.
Izdelavo načrta so poverili tehničnemu uradu pokrajine, ki naj bi ga že v prihodnjem tednu oddal deželni upravi, da izda odlok o finansiranju, in luškemu poveljstvu za potrebna dovoljenja. Če jim bo u-spelo izvršiti vse akte po nujnost-nem postopku, je še upanje, da bodo mogli vzpostaviti promet pred turistično sezono. Dotlej morajo avtomobilisti, ki peljejo iz Milj v I-stro (ali v nasprotno smer) obvoziti usad prek čampor.
V Trstu so še kavarne, kjer ljudje berejo časopise, kvartajo, šahirar jo in seveda klepetajo. Najznamenitejše so stare kavarne kot cTomma-seo», cAgli Specchh, «S. Marco», *Tergesteo» in druge. Omenjene povejo marsikaj o Trstu, zato sem jih obiskal, seveda je bil to cdelo-ven» obisk; v žepu sem tiščal notes in svinčnik, opazoval sem ljudi in prisluškoval pogovorom (seveda povsem diskretno).
Najprej sem sedel za mizico v kavami Tommaseo. Prostor govori o spominih, ki so nekoliko zbledeli. Stiliziranemu pohištvu in okrasom se poznajo leta, tudi obiskovalci kavarne živijo jesen svojega življenja. Njihovi pogovori se prepletajo v mreži spominov in med vsakdanjimi skrbmi. Starejši gospod pripoveduje gospe o svojih izkušnjah z zdravniki, potem govori o tem, kar je bilo. U-jamem stavek: «Moj oče je imel pri Trevisu posest, vse je izgubil. To je bilo v nekdanjih časih...»
Gospod in gospa govorita o nekdanjem pustu: cNa pustni dan smo hodili po kavarnah, nekatere so zaslužile veliko kron.t Gospa se vname, ko govori o polknih; nekoč so bila polkna odprta, mati je ob oknu gledala, kdaj pride mož, otroci so rogovilili po sobi.» K mizi prisede druga gospa, bere časopis in pogovor se za hip preusmeri na misel, da danes nisi več varen, terorizem, umori itd. Spomini kmalu premagajo sedanje stiske. Gospa s časopisom potegne iz torbice zbledele fotografije: poroka, mlada ženska v sramežljivi kopalni obleki, nasmejana
druščina. Ob meni sedita starejša gospoda, govorita tiho in resno. Beležim njune besede: «Težko je biti sam, žena mi je umrla pred tremi leti». «Meni je žena umrla pred 40 leti. Bila je stara 27 let, hudo je trpela.* Oba gospoda živita sama, ni čudno, da se pričneta pogovarjati o stvarnem problemu, kot so domovi za onemogle. Pritožujeta se nad cenami in nad oskrbo. Oba pravita, da bosta morala nekoč tja, po tonu njihovega govora ne veš, če mislita resno, ali če upata, da v dom ne bosta nikoli stopila. Ostali gostje negibno berejo časopise in srebajo kavo. Skoraj vsi pijejo kavo, natakar uslužno in nevsiljivo prinaša in odnaša na pladnju bele skodelice.
Kavarna «Agli Specchh je po videzu bolj bleščeča. V veliki sobi, levo od svetlega šanka sedijo starejše gospe. Vse imajo na glavi klobučke. Na obešalnikih visijo ne preveč novi plašči s krznenim ovratnikom. Gospe živahno klepetajo, govorijo o vsakdanjih problemih: «še moram delati, hčerka in njen mož sta v službi, pomagali moram.» «Tudi jaz doma pomagam, pa me hčerka vseeno grdo gleda.» «Mladi so mladi, veliko si želijo, kupujejo drage avtomobile, potem si nakopljejo toliko skrbi.. .* K mizi ob oknu sede mlad par. Ona je blondinka, vitka in z zanimivim obrazom, oblečena je e-legantno. On je tudi postaven fant, oblečen je športno in izbrano. Mimo klobučkov starejših žensk ju opazujem. On se zdi nekoliko odmaknjen od časa do časa se zazre v strop, redko se nasmehne. Nje-
gove kretnje so preračunane, tudi dekle se je kaj naučilo iz filmov. Kadi s premišljenimi gibi, nasmehne se, skloni se k fantu, ga rahlo poljubi na lice. Gospe, klepetajo 'in se ne zmenijo za par, gledam in se mi zazdi, da sem v kinu. . .
V kavarni «S. Marco» so izrazi gostov neprodorni, vsak se skriva za svojimi kartami in gleda, kaj bo na mizo vrgel sosed. V sobanah visijo na stenah ogledala, za zelenimi mizami ljudje kvartajo, nekateri tudi šahirajo. Ne mislim se vmešavati v njihove strastne posle in grem.
Da vi prekinil Straussov valček, grem v kavarno «.Tergesteoi>. Tu se zbira več mladih. Pol ure sediš za mizo, spiješ čaj in vidiš, če slediš toku časa ali pa, če samevaš na sipini, skratka vidiš, če si «in» ali muh. Mlada dekleta sem razdelil v dve skupini. Ene nosijo ozke, žametne hlače, daljšo srajco s tenkim pa-sopi in krznen jopič. Čevlji so z visokimi petami in ozkimi špicami. Dekleta druge zvrsti nosijo dolge obleke s širokim krilom, dolg plašč (ne sme povsem pokriti krila), usnjene škornje in torbice. Fantje si lahko dovolijo kavbojke, vendar morata biti pulover ali dežni plašč pravilno izbrana. Čevlji so ; j navadi «špičasti«. Pogledam sebe in neusmiljeno spoznam, da sem muh. Moje hlače nočejo sicer , biti zastava proti potrošniški družbi, ampak le modra misel za domačo blagajno (med sprehodom sem si ogledal tudi cene «pravih« oblek). Ko potem vidim, kako se živi, plačam čaj in grem.	A. M.
čal o nekaterih važnejših pobudah uprave: v teku je zasebno pogajanje za izgradnjo občinske hiše v Mačkoljah in Prebenegu (132 milijonov), v teku so dela za izgradnjo športnih tribun ob nogometnem igrišču (24 nul.), odobren je načrt za novo telovadnico pri Domjo (150 mil.), kjer bodo stekla dela, ko bodo v celoti zagotovljena finančna sredstva: v kratkem bodo stekla dela na vodovodu za 150 mil., v teku je iskanje finančnih sredstev v višini 360 mil. za preostala dela na vodovodu; v teku so nekatera javna in notranja dela kot kanalizacija v Zabrežcu (6 mil.), streha vrtca v Dolini (nad 5 mil.), insta liranje naprav v občinskem gledališču za predvajanje filmov (7 mil.), mehanizacija anagrafskega in volilnega urada (10 mil.); moderniza-cjja uradov (10 mil.); cesta, vodo vod in električna kabina na Dolgi kxj)ni) (27 mil.).
Ob letošnji 30-letnici prvih demokratičnih volitev bo uprava pri redila 24.4.1979 v občinski hiši v Ricmanjih srečanje vseh dosedanjih svetovalcev.
Prejšnjo sredo je bil na županstvu sestanek med delegacijo občine Dolina in delegacijo pobratene občine Kočevje. Okvirni dogovor za sodelovanje v tekočem letu predvideva vrsto izmenjav med upravitelji, šolami, kulturnimi in športnimi društvi ter mladino in borčevskimi organizacijami.
Sinoči je v Riomanjih potekal redni občni zbor prosvetnega društva Slavec. Vaški kulturni delavci in gostje so se zbrali v komaj obnovljenih in prijetnih prostorih Babne hiše. Iz poročil predsednika in tajnice ter iz pozdravov, ki so bili izrečeni, je vela enotna želja, naj bi novi okvir omogočil in spodbudil bogatejšo in
sredstev, kakor tudi preventivno službo, oziroma zdravniško odvajanje od sistematičnega uživanja pripravkov
Tržaški center, ki ima svoj sedež v pokrajinskem nevrološkem sanatoriju v Ul. Cilino 14, bi moral skrbeti po. zakonskih predpisih tako za takojšnje neposredne zdravniške posege kakor za preusmerjanje bolnikov k drugim sorodnim zdravstvenim zavodom. Pomanjkanje finančnih sredstev je prišlo do izraza v prvi vrsti ravno na področju skladne povezave centra z drugimi podobnimi središči; na problem je dr. Botteghelli opozarjal pristojne -dejavnike že dve leti, vendar zaman.
Center je imel opraviti predvsem z «neprostovoljnimi* pacienti, tak: šnimi, na katere so ga opozarjale sodne oblasti in sodna policija. Prostovoljcev je bilo iz bolj ali manj razumljivih razlogov razmeroma malo, vendar je v zadnjem času njihovo število naraščalo, saj iim je osebje centra zagotavljalo po po trebi tudi anonimnost. Pogosto je bilo treba bolnike tudi sprejeti v sanatorij; v ta namen je bilo na voljo šest manjših sob. Poleg na področju mamil je center žel precejšnji uspeh tudi pri zdravljenju alkoholiziranih, kolikor je pač to balo mogoče zgoli s požrtvovalnostjo in prizadevnostjo osebja — psihologa, socialne asistentke, izvedenca za mamila ter vzgojitelja poleg seveda samega koordinatorja.
Hkrati s tržaškim in videmskim centrom je bil ustanovljen tudi deželni odbor za vprašanja narkomanije, vendar se je doslej le nekajkrat sestal. Pravijo, da je v teku proces za njegovo preustrojitev, o-ziroma obnovo. Upati je, da je res tako in da bo delo v centru čim-prej zopet redno steklo. Kakšne so bile do sedaj razmere v njem, dokazuje že dejstvo, da si osebje zaradi pomanjkanja finančnih prispevkov ni moglo oskrbeti niti u-strezne specializirane literature, kaj šele, da bi se tudi praktično seznanjalo z najsodobnejšimi metodami zdravljenja, (dg)
V KULTURNEM DOMU
Tudi sinoči velik uspeh opere «Evgenij Onjegin»
Opera Slovenskega narodnega gle- j dališča iz Ljubljane je sinoči v Kulturnem domu ponovila predstavo j opere Petra lljiča Čajkovskega «Ev- \ genij Onjegin» in pritegnila občinstvo, ki je do poslednjega kotička napolnilo dvorano, če je že prva predstava zapustila pri gledalcih dober vtis, je sinočnja ta vtis samo še potrdila. Opazno je bilo, da so se | živahnejšo delovanje.	tako solisti kot zbor jn orkester pri-
NA PODLAGI PRIJAVE TRŽAŠKEGA TRGOVCA
Aretirana zaradi ponarejenih slik
Za zapahi sla Claudio Passagnoli iz Trsta ter Luigi Pasquim iz Firenc
Previdnost in nezaupljivost nekega tržaškega trgovca, čigar imena preiskovalci iz razumljivih razlogov niso izdali, je privedla na sled prekupčevanju s ponarejenimi umetniškimi slikami, ki naj bi imelo celo mednarodne razsežnosti. Preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika dr. Staffa, je še v teku, zato ne izključujejo novih odkritij. Do sedaj pa je privedla do aretacije 48-letnega Claudia Passagnolija iz Ul. Rossetti 23 ter prav toliko starega Luigija Pasquinija iz Firenc. Aretirali so ju agenti letečega oddelka tržaške kvesture ter ju pod obtožbo goljufije, odvedli v koro-nejske zapore. Nadalje sta obtožena kršitve zakona, ki zavaruje avtentičnost umetniških del.
Pred nedavnim sta namreč Passagnoli in Pasquini prodala omenjenemu trgovcu sliko umetnika Ca-glija. Ob natančnem pregledu pa se je izkazalo, da ne gre za original, ampak za dobro ponarejeno delo. Nato sta mu za milijon lir skušala prodati še neko sliko, saj nista vedela, da je medtem trgovec zasumil resnico ter ju prijavil policiji.
Namestnik državnega pravdnika Staffa, ki je včeraj v zaporu zaslišal Claudia Passagnolija, je nemudoma odredil nekaj hišnih preiskav. Tako so na ..ssagnolijevem domu Trstu zaplenili 2 deli slikarja Tamburija in eno delo Trecanija. Obenem pa je leteči oddelek kvesture iz Firenc preiskal stanovanje drugega obtoženca, Pasquinija, bivšega lastnika neke umetnostne galerije. Pri njem so zaplenili več kot 30 umetniških del. Mnoga nosijo podpis Guttusa, Turcata ter drugih sodobnih uveljavljenih umetnikov. O avtentičnosti teh zadnjih del pa se za sedaj še ne morejo izreči, saj jih morajo še pregledati izvedenci. Na vsak način preiskovalci domnevajo, glede na Pasquinijevo osebnost, da gre za ponaredbe, kot bi morale biti ponarejene tudi slike, ki so jih zaplenili v Trstu. Vsaj tako kažejo prvi izsledki preiskave.
Prav v zvezi s temi sklepi je pri-, zavrnjena z večino glasov v občin-
šlo v petek v Gorici do informativnega srečanja med člani odbora in predstavniki goriške ANPI, da bi se pomenili o nekaterih perečih vprašanjih, 'ki tarejo bivše borce v tej pokrajini.
R. Pečar
Delo odbora za socialna vprašanja pri SKGZ
Pred dnevi se je sestal odbor za socialna vprašanja pri SKGZ. V u-vodnem poročilu, ki ga je podal novi predsednik odbora Boris Simone-ta, so bile podane smernice, po katerih bo potekalo delo odbora. Predvsem je bilo poudarjeno, da bi moralo biti delovanje elastično, in bi bilo treba vzpostaviti stike z raznimi organizacijami, kot sindikati, borčevske organizacije, tako na Tržaškem kot na Goriškem in predvsem v Benečiji.
Vcslnik občine ali Lisic za Trst?
V teh dneh je izšla nova številka «Vestnika mesta Trst*, ki ga občinska uprava brezplačno pošilja meščanom in ki se seveda tiska na občinske stroške. Zadnja številka je tudi prva, ki jo je objavil novi odbor, ter ima nekatere «zanimive» posebnosti. Na primer to, da v celoti objavlja programske izjave župana Cecovinija, a niti z besedico ne omenja, da je bila izjava
skem svetu, kjer je bila izglasova- j na skupna resolucija strank ustav- j nega loka. Prav tako dela bilten propagando akciji za pometanje mesta, ki pa ni pobuda občinske u-prave, pač pa Liste za Trst.
Tovrstni «spodrsljaji» v publikaciji, ki je tiskana in razposlana z javnim denarjem, so — milo rečeno — izredno nekorektni. Prav zaradi tega je komunistični občinski svetovalec Monfalcon naslovil na župana Cecovinija svetovalsko vprašanje, v katerem ga kliče na odgovor za tako pristransko in nedopustno početje.
V torek ob 18, uri bo v Ul. Ron-cheto 77 javno zborovanje, ki ga prireja rajonski svet za Skedenj in Čarbolo in na katerem bodo proučili zaključke raziskave, ki so jo izvedli na škedenjskih šolah o nekaterih vrstah alergije.
iiiiiiiimiiitimiiiiiMimiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiHiiiiiiiiiijiiiii
Danes bi se morala dobava vode docela normalizirati
Vode v našem mestu ne primanjkuje samo poleti, ko je poraba večja in ko je manj padavin, zmanjkuje je tudi pozimi, in sicer ravno v dneh, ko je dežja očitno še preveč. To se je ponovilo tudi zadnje noči, ko so se pipe v zgornjih nadstropjih ter v višjih predelih docela osušile. Zakaj se to dogaja? Občinsko podjetje pojasnjuje, da je vsega kriva onesnaženost Timave. Zaradi tega ni moglo dobavljati zadostnih količin, ki se v poprečju sučejo okrog 210.000 kubičnih metrov vode na dan. K temu pa jo silijo tudi tehnični razlogi, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do okvar na črpalkah in po ceveh, ki bi se napolnile z zrakom in zaradi pritiska popokale. V nočnih urah pa ponovno napolnejo rezervoarje, da je dobava podnevi normalna.
Zaradi zadnjega deževja je namreč Timava izredno kalna, skozi podzemlje pa je prodrla tudi do izvirov Sardos. Vodo za naše mesto v glavnem dobavljajo iz Timave in Sardo-sa, manjše količine pa črpajo tudi
Ulo in Franka je razveselil prvorojencek
JANKO
Srečnima staršema čestitamo, malemu Janku pa želimo obilo sreče in zdravja, nona Zora, teta Lili z družino in drugo sorodstvo.
pri Brojnici pod Nabrežino. Čistilne naprave so pri Randaču; v treh velikih bazenih z zmogljivostjo 13 tisoč kubinčnih metrov izvedejo prvo čiščenje s koloidi, ki omogočajo sesedanje težkih snovi. Nato jo dokončno očistijo v 36 ločenih filtrih ter spustijo vanjo še klor, približno 0,3 grame na kubični meter. Vse to poteka tudi pod nadzorstvom sanitarnega inšpektorja ter osebja pokrajinskega kemijskega urada.
Od Randača vodo dvignejo v vodna stolpa nad štivanom in Seslja-nom, od koder teče po starem in novem podmorskem vodovodu do železniškega nadvoza pri Barkovljah. Tu se vodovoda združita. Celotno o-mrežje pa je v glavnem razdeljeno v štiri predele: nižji, višji, predmestni in krašlri. Vsak ima svoje rezervoarje. Kraški vodovod, ki oskrbuje občine Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor in kupuje vodo od ACE GA, ima tudi vrsto svojih rezervoarjev, in sicer na Lakotišču, v Trnovci, v Zgoniku, Zagraju, na Colu ter vrh Sesljanskega zaliva. Zanimivi in obenem zaskrbljujoči pa so podatki o izgubah zaradi zastarelih in dotrajanih naprav. V nekaterih primerih te izgube dosežejo in presežejo petdeset odstotkov celotne količine vode.
Kako bo v prihodnjih dneh? U-prava mestnega podjetja zagotavlja, da bi se moral položaj še danes normalizirati. Onesnaženost namreč popušča m ni več take bojazni, da bi prečiščevalne naprave ne zmogle običajnega dela.	D. B.
lagodili akustičnim posebnostim dvorane in da je predstava bila v vseh ozirih še bolj ubrana in učinkovita v intimni čustvenosti nastopajočih oseb. Posebno prisrčen aplavz je tudi tokrat požel ' zlasti naš Ivan Sancin za svojo mojstrsko zapelo arijo Gremina v zadnjem dejanju.
K predsinočnji predstavi moramo povedati še, da jo je v neposrednem prenosu prenašala tržaška radijska postaja Trst A, kar je zelo lepa pobuda, ki bi jo kazalo večkrat ponoviti.
4. februarja 1979
Colajaimi v torek o Pandolfijcvcm načrtu
Sen. Napoleone Colajanni, sednik senatne komisije za pro®" čun in eden najbolj uglednih ko®11' nističnih ekonomistov, bo v to®* gost krožka «Che Guevara*, kier bo govoril o Pandolfijevem trilet' nem načrtu za poživitev italijan' skega gospodarstva. Sledila bo ®z' prava. Predavanje bo ob 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina 19. -
• Seizmološke aparature tržaške!* observatorija so včeraj zjutraj **' beležile močan potresni sunek z picentrom severno od Trevisa. J*' kost sunka so uvrstili na 3,5 stop' nje Richterjeve lestvice.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in svak
ALBERT MARC
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
žalujoči: žena Gizela, hči Dida, zet Mario, svakinja Valerija in drugi sorodniki
Trst, 4. februarja 1979
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ELZE UPANJE vd. PERTOT
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala dr. Vinku Miliču, bolničarki Aurelii Cossi, pevskemu zboru s Proseka - Kontovela, darovalcem cvetja in prispevkov v dobrodelne namene ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči svojci
Trst, 4. februarja 1979
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše predrage mame
PEPKE GERD0L
Za pozorno skrb v času njene bolezni smo še na poseben način hvaležni zdravniku dr. Cvetu Ukmarju, kakor tudi vsem i.uhovnikom, ki so sodelovali pri žalnem obredu.
■ rmW'.0(,v/->j..j
Otroci: Marija, Jožko, Gušto z družinami in Marij duhovnik

i r*XK',

ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin naše drage
MARIE PAOLE GR0PPAZZI
(MERI)
Žalujoči svojci
Dolina, Domjo, Hrušica, Zagreb, 4. februarja 1979
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta in nonota
PAVLA SULČIČA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena in sinova z družinama
Križ, 4. februarja 1979
4. 2. 1978
4. 2. 1979
Ob prvi obletnici smrti našega dragega moža, očeta, nonota in brata
MILČKA ŠKRAPA
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Nada, sinova Miran in Igor z družino ter sestri Francka in Slavica.
Trst, 4. februarja 1979
1. 2. 1978
1. 2. 1979
Ob prvi obletnici smrti
ANGELA MILIČA
se ga z žalostjo spominjata mama Popka in brat Boris.
Repnič, 4. februarja 1979
OKROGLA MIZA PRED VOLITVAMI NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Za uspeh napredne liste in slovenskih kandidatov je potrebna visoka udeležba študentov na volitvah
.j dneh od 13. do 15. februarja	'JhHHnUBISI	Hi "	*
študentje tržaške univerze vo-n novo študentsko predstavništvo univerzitetni upravni svet, v svet •‘"Uporne ustanove in v svet posa-tt^nlh fakultet.
^Upravni svet univerze je najvišji 8®n. In prav zaradi njegove važ-sm» povabili na razgovor oba »venska študenta, ki kandidirata r enotni napredni listi. To sta Go-j.n. “ustja iz Gorice, študent mc-jt®*J* in Branko Jazbec, Tržačan, , (k‘nt ekonomije. Okrogli mizi se bil ** Združila Marta Ivašič, ki je a v prejšnji mandatni dobi v u-' »vnem svetu univerze, izvoljena ®notni napredni listi, le h* v.°*'*-va'1 se bosta predstavili Uve listi: naša, imenovana «Enot-.ni borba za demokratično uni-L^'tetno reformo* in lista mladih ihanskih demokratov*, je pričel ^»“»0 Jazbec. «Kot znano «Listi za Jr" ni uspelo zbrati niti zadostne-ka 5^'la podpisov za predstavitev tJrtidatne liste. In to dejstvo je v Vaji b°btičnem trenutku posebno 7« in pomembno.* n, »"šna je razlika med tema dve-** tortama?
^ ^-BEC: Bistvena razlika je prav kr’ | se naša lista bori prav kon-tem° za reformo univerze, med-ko se krščanskodemokratska v 'fKuje samo z besedami, saj je fa*nih vrstah veliko takih, ki re-n?},, nasprotujejo, tisi j/\; Giec]e teh dveh list bi ka t a' dodal. Že od vsega začet-pj ’ »o smo šele začeli zbirati podli^ za predstavitev kandidatnih aj.’ bil prepričan, da so naši dJ e®ji nasprotniki «melonarji». Seski’ *° i® ta njihova lista propadla, tiek^m’ da bi morala naša lista »■, »ko uspeti. Mislim, da somišlje-*Liste za Trst* zaradi svoje
kv , *£>ste za
ialj U| vistične narave ne bodo da-pgasov krščanskim demokratom.
81ov ^ se je zgodilo, da so se vsi ko -enc' vključili v enotno listo. Ka-
RUSTjA‘Cga PriŠ,°?
P fajarno,' smo reč tp da smo tudi v jykupaj zastopani.
Prpa * '^e na prvih volitvah za ...tnstavništvo študentov je bil iz-
Stvar je, da Slovenci smo realnost, zato je upravnem sve-
Voli """‘“sivo siuoeniov je un izr jotjjb Slovenec. V prvi mandatni izvoiJe v upravni svet univerze laz £n ^Uaan Udovič, v drugi pa v0t. Sedaj so tu pred nami že tretje na in tudi tokrat je zagotovlje-ra(bnsotnost Slovenca, saj kandidi-i? kar dva.
?jnii
Upravni svet je skupaj
)eP^ejm„ malo v preteklost. Kako »■- 0 v zadnji mandatni dobi?
Udeleženci okrogle mize o volitvah na univerzi. Z leve Goran Rustja, Marta Ivašič, Branko Jazbec naša sodelavka Katjuša Tretjak, ki je razgovor vodila
i .	~ • kJjJiaviu o vet je
imenovanim univerzitetnim
t>aivažne^i
pravni organ. Odloč~*a'sa s finančnimi sredstvi in “^a* kako se bodo ta sredstva
porazdelila. To pomeni, da vse pobude, seminarje, predavanja, srečanja, raziskave, mora odobriti upravni svet. Ko je šlo za to. ali se financirajo srečanja z ljubljansko in zagrebško univerzo, je prisotnost slovenskega študenta bistveno pripomogla k temu. Delo v upravnem svetu je težko. Študentje morajo prebirati proračun ali komplicirane tehnične osnutke, morajo racionalno pretehtati, katere raziskave je bolje izpeljati in katere opustiti.
Ključno delo zadnjih let je bilo prav v zvezi z odnosom, ki ga je univerza zavzemala do osimskih sporazumov. V času ratifikacije so bile znotraj univerze zelo močne tiste sile, ki so podpirale znano kampanjo za zbiranje podpisov. Takrat je upravni svet odločno nastopil. Razprava je bila sicer napeta, na koncu pa upravni svet ni le podprl osimskih sporazumov na splošno, temveč je tudi izrazil potrebo po zaščiti slovenske manjšine. In to je v tistem času imelo poseben prizvok, če pomislimo, kaj je predstavljala univerza še pred nekaj leti.
Kakšna je povezava med fakultetnim in upravnim svetom?
IVAŠIČ: Na fakultetah mora priti do pobude in šele nato jo upravni svet podpre. In v zadnjih letih prihaja iz posameznih fakultetnih svetov resnično do vedno bolj številnih pobud. Ni pa dovolj le dobra volja posameznega študenta na fakulteti, ampak predlog mora v fakultetni svet, od tu pa v upravni.
JAZBEC: Naša univerza mora o-vrednotiti svoj specifični značaj. Dovolj je, da pomislimo na kulturni, gospodarski in vsesplošni razvoj v naši deželi, na sodelovanje z Jugo-
""'•••'Mi,,,ni,,m,,,,,1,1,11,11,m,,,,,,,,i,,niillliiiiiiliiiiilMiinniinliiiiiiiiiiimiiimiiiii
°B UDELEŽBI ČLANOV IN GOSPODARSTVENIKOV
Uspel posvet SBEZ v Nabrežini o blagovni spremni listini
uc'e'e*'3a članov in drugih bi| "Varstvenikov je dokazala, da je (bol|°SVe,t 0 blagovni spremni listini je » d’accompagnamento), ki ga zVr\fv'0Vensk° deželno gospodarsko PtitlTnie priredilo v Nabrežini, zelo ™ eb®n in občuten.
so segale od problemov trgovca na drobno, ki pelje blago svojemu klientu, pa do gostinca, ki odkupi vino pri kmetu, do trgovca na debelo, zlasti pa za vse vrste obrtništva: servisnega, proizvodnega, do mešanih podjetij polkmetov — polobrtni-kov.
Prisotni so tako ob praktičnih primerih, na katere sta odgovarjala izvedenca Združenja Prašelj in Kocjančič, dobila jasnejšo sliko o obveznostih, ki jih morajo vpeljati v vsakodnevno delo, kajti večina gospodarstvenikov prevaža skoraj vsak dan sredstva, ki jih potrebuje v poklicu. Večina teh prevozov pa se mora prilagoditi novim normam.
Prihodnja posveta združenja bosta jutri v Boljuncu in v sredo na Opčinah
slavijo in podobne probleme. Važno je tudi, da to sodelovanje ne o-staja zgolj na osebni ravni, ampak da pride do uradnih srečanj. V zadnjih letih smo slovenski študentje sicer že navezali stike s študenti ZSMS nekaterih fakultet iz matične domovine (predvsem ekonomske in pravne fakultete). Nadaljnji korak bi moral biti sedaj ta, da bi italijanske študente seznanili tudi z jugoslovansko in slovensko stvarnostjo. In obratno.
RUSTJA: Kar se tiče moje fakultete, medicinske, lahko rečem, da vsaj skuša biti povezana s tržaško stvarnostjo. Z nekaterimi profesorji smo lani ugotavljali znake onesnaženja pri Sv. Soboti in bili na procesu zaradi upepeljevalnika. Lahko bi študentje drugih fakultet raziskali vse ostale plati, kot na primer pravno ali kemijsko.
JAZBEC: Po mojem mnenju bi morala univerza nuditi večjo informiranost, po drugi strani pa je že sr.ma struktura univerze pomanjkljiva. Sedanji ustroj ne ustreza ne stvarnosti, ne potrebam.
Govori se, da je v zadnjem času nu splošno na vseh univerzah zelo nizka politična angažiranost.
RUSTJA: Sklepam, da je to značilnost našega časa, saj je kvalun-kvizem tako razširjen.
IVAŠIČ: To je očiten dokaz sedanje splošne krize in posledica še neurejene reforme. Delna neangg-žiranost v upravnem in fakultetnem svetu pa se zato pojavlja, ker sta preveč oddaljena od življenja na univerzi. * "V
Tržaška univerza in sodelovanje z Jugoslavijo na eni strani in EGS na drugi: kaj-bi o tem lahko rekli?
IVAŠIČ: V trenutku, ko stopata Jugoslavija in EGS na pot čimveč-jega medsebojnega sodelovanja, je tržaška univerza pravo središče. In tu je važno, da univerza daje študentom tako pripravo, ki jo konkretno potrebujejo.
JAZBEC: Na ekonomski fakulteti take priprave, kot že rečeno, ni. Če jo primerjamo z drugimi italijanskimi fakultetami, na primer s sosednjo v Benetkah, je program zelo pomanjkljiv in zastarel. Če hočemo poglobiti to ali ono vprašanje, ki je povezano s trenutnim političnim ali gospodarskim položajem, moramo to storiti na lastno pobudo ali preko seminarjev.
IVAŠIČ: Seveda tudi to je vzrok, da postanejo študentje pasivni in obiskujejo univerzo le zato, ker se pač želijo priboriti do diplome.
RUSTJA: Rad bi se povezal še na problem sodelovanja med našo univerzo in drugimi fakultetami. Tako sodelovanje pomeni pridobitev za vse fakultete prav zaradi izmenja ve izkušenj in to posebno z onimi z onstran meje.
IVAŠIČ: Kot znano, ima naša filozofska fakulteta redne stike ljubljansko. V zadnjem času se že l govori o tem, da bi se naša uni
verza lahko rizposodila* za leto ali dve profesorja iz matične domovine, ki bi začasno predaval na naši univerzi. Pomembno bi bilo predvsem za poglabljanje slovenske literature, zgodovine in jezika.
Kaj bi radi še povedali za zaključek?
JAZBEC: Bistvena naloga novega upravnega sveta bi morala biti ta, da zavzame napredna stališča glede globalne zaščite. Do sedaj smo ta problem le okvirno obravnavali. RUSTJA: Popolnoma se strinjam tem. Upam, da bo res naša napredna lista prejela več glasov od krščanskodemokratske, predvsem zaradi posledic, ki bi jih to imelo glede na reformo univerze.
IVAŠIČ: Upajmo, da volilna udeležba ne bo tako nizka, kot na zadnjem glasovanju. Omogočiti moramo, da bosta izvoljena oba slovenska kandidata.
KATJUŠA TRETJAK
NA KATINARI SO POKOPALI PEPKO GERDOLOVO IZ ROCOLA
Številni znanci in prijatelji so poleg sorodnikov pospremili v sredo na zadnji poti Pepko Gerdol, ki je umrla na domu v Boljuncu v ponedeljek zvečer. Pred hišo žalosti je boljun-ski zbor pod vodstvom Draga Žerjala zapel žalostinko, nato je žalni sprevod krenil proti župni cerkvi, kjer je bil žalni obred. Po tem so svojci in večina pogrebcev odšli ria Katinaro, kjer je pred cerkvijo čakalo veliko ljudi. Pokojnica je spadala pod katinarsko faro in so jo po maši zadušnici pokopali na katinar-skem pokopališču.
Pokojna Pepka se je rodila leta 1898 v Rocolu v zavedni slovenski družini. Že kot otrok je vsako jutro pešačila iz Rocola na Katinaro v slovensko ljudsko šolo. Po končanem šolanju se je takoj oprijela dela in pomagala družini na domači vrtnariji ter prodajala zelenjavo v mestu. Za časa prve svetovne vojne je delala na železniški postaji v Rocolu. Leta 1919 se je poročila z domačinom Mariom Gerdolom, po domače «pri Pinci*, kateremu je v zakonu povila 8 otrok, od katerih so še štirje živi. Tudi po poroki je Pepka vedno delala za številno družino, kajti plača moža, ki je bil zidarski mojster, ni zadostovala in je zato kot pridna in skrbna gospodinja obdelovala košček zemlje, prodajala zelenjavo ter dolgo let kot perica prala v potoku perilo številnim tržaškim družinam. V Boljunec se je preselila, ko je bil sin Marjo imenovan v tej vasi za župnika in tako je mati Pepka skrbela za sina. za župnišče in za cerkev.
•titiiiiiiimiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiimiiiiuiMiuiuuiHiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiKoiuiiMtiiiiiiiiHMiiiiiiiiM
Elze Pertotove ni več
Vedeli smo, da je bila zaradi bolezni že več mesecev priklenjena na posteljo. Ko nam je med pripravami za poimenovanje osnovne šole v Rojanu s svojo značilno življenjsko e-nergijo posredovala spomine iz mladih let, smo še vedno upali, da ji bo šlo na bolje. Pokojna Elza je namreč teden pred proslavo napisala članek spominov na sprejem prvih partizanskih borcev 1. maja 1945 v Ul. Commerciale. Preden je morala v bolnišnico je še z velikim zadoščenjem sledila po radiu kulturnemu sporedu ob" poimenovanju šole.
Po približno enem mesecu je v prvih jutranjih urah v nedeljo 28. januarja po hudem trpljenju nehalo biti njeno izmučeno srce.
Elza se je rodila v Trstu v Ul. Gaspare Gozzi 7. 12. 1911. Kot hči zavednih staršev, ki so imeli nekaj časa gostilno «Pri stari breskvi* v Ul. Udine, je Elza naprej obiskovala osnovno šolo v Rojanu, kasneje pa Ciril-Metodovo šolo pri Sv. Jakobu.
O ju oucuien. via^novna izhodišča, ki so prisilila in da je izdala tozadeven odlok oi>Sto'1S-ri' s katerim se uokvirja v davčno zakonodajo, je pri-obrazložil direktor združenja 'jeva? KccJanaič, ki je nato nada-na z.raz*a8° Klavnih značilnosti obfa^bil novega zakona. Po osnovni kat*,,. °z"vi je sledila diskusija, v kajti 0 ,s° Posegli skoraj vsi prisotni, bavnrt-i °mov> slabe interpretacije veri a» P® zapletenih je bilo ze-li DJ1"0 in ker je vsako podjetje a-K1*c problem zase. Intervencije
.....muli,,...................................................................................
ft»nes. NEDELJA, 4. februarja
$onc.	BOJANA
'7.14 Vzide ob 7.23 in zatone ob »a v P U°lžina dneva 9.51 — Lu-Jut ?Ifie ob 11.29 in zatone, ob 0.52
n* PONEDELJEK, 5. februarja ,	AGATA
Vtem
7 p včeraj: najvišja temperatura 13. »lnL najnižja 6.9 stopinje, ob r' 7 stopinj, zračni tlak 1007,3 r»hlo pada, vlaga 96-odstotna,
Včeraj - danes
sek: tel. 225-141 • Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596:	Nabrežina:	tel
200-121; Sesljam tel. 209-197: Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
»ib
IjftL
dl0 °. °blačno s slabo vidljivostjo, pa-)e	mm dežja, brezvetrje, mor-
lrn°- temperatura morja 8,5 stop.
S)jstva,
Ce 3-
SMRTI IN POROKE
rstl. — februarja 1979 se je v '5 ,r°dilo 6 otrok, umrlo pa je
R°seb.
li»?DlUl SO SE: Paola Franzutti, Meula, Patrik Planiscig p • Francesco Zoroni, Gian-.^anciani, Matteo Comisso.
Sac°m0
UMrnl'
®8-let^	. ^U: 33-letni Marino Duic,
«i,.,„.na Annita Agelis por. Perrucci, IH-wa Rosa Renna vd. Chiareili, da rin' Luigi Gaiardo, 76-letna El-letni n Bresciani vd. D’Errico,
Vh'Rodolfo Su
'aim n k letna Ermenegilda Gae-
ahor*0^-1?0 buardi, 81-letna Maria Comer vd. Višin, 66-letni Mar-
S Š5Ž'
-m ko	■ 53-letni Daniele Ka-
'eC »“ letna Anita Massimin, 78-^letn' aria Bregant vd. Tamaro, strjjjj Cesare Scarpa, 77-letna O-n k-aurencich por. Millo, 56-OKttJ?'0 Uiraldi.
Mear,,K	Roberto Solari in Rita
trg /*ai. natakar Mario Alzetta in kljčn Prednica Maria Piscanc, po-Sporti, P°lničar Maurizio Forti in go-

>valte'JU Anna Potocco, elektrikar »'sia e ^er>turin in uradnica Dio-cijo p?'aris, tehnik za rehabilita-Htlna , ? Špehar in uradnica Ro-Visentin, delavec Maurizio zia p in trg. pomočnica Patri-ig ul .'n, zdravnik Fabio Schillani nruk Donata D’Orta, uradnik
Luciano Polli in uradnica Dorina Granbassi, pomorščak Lino Bossi in kuharica Angiolina Duma, uradnik Erno Nemeskeri in šolnica Agnes Pressburger, mehanik Dario Zerial in trg. pomočnica Marina Anna Contento, uradnik Giovanni Bac-chetti in uradnica Guia Valentinuz, pomorščak Giuseppe Lo Guarro in gospodinja Margherita Tedisco, u-radnik Francesco Motka in univer. študentka Giovanna Vidorno, upokojenec Fioreligio Martinuzzi in gospodinja Fiorella De Cesco, pod-časnik JV Pier Luigi Maliverni in študentka Maria Matessi, finančni podčastnik Renzo Cavazzini in
ZA VAŠO POROKO...
«F0T0GRAFIA» EE0N
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, Ul. Orlanl 2 (Barriera)
gospodinja Vincenza Maržo, mehanik Paolo Buzzai in gospodinja Maria Emili, fotograf Maurizio Celic in študentka Marina Hvastia, u-radnik Aldo Franzese in uradnica Laura Bordato, delavec Bruno Lo-bascio in kmečka delavka Giada Passalacqua, pristan, delavec Ser-gio Tadina in gospodinja Aida Pal-mucci, tehniški uradnik Paolo Su-lich in uradnica Daniela Biasiol, mehanik	Nevio Vecchiet	in uradnica
Patrizia Cossi, klepar Roberto Cre-vatin in uradnica Maura Caccia-paglia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg	Oberdan	2;	Ul.	Vecellio	24;
Ul. Zorutti 19; Ul. Bohomea 93.
(od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Trg	Cavana	1;	Trg Giotti	(sv.
Frančišek) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg	Cavana	l;	Trg Giotti	(sv.
Frančišek) 1.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Pro-
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM tn ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627
V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazni ku. To velja za zavarovance INAM LNADEL. ENPAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	44	50	8	21	13
CAGLIARI	89	51	6	H	8«
FIRENCE	8	90	80	72	39
GENOVA	10	90	42	13	52
MILAN	83	50	73	68	31
NEAPELJ	4	29	63	83	73
PALERMO	69	7	63	35	26
RIM	5	46	35	72	9
TURIN	46	45	75	11	4
BENETKE	14	59	79	26	78
ENALOTTO					
X 2 1	12 1	2 1 X			1 1 X	
KVOTE: 12 točk - 14.768.000; 11 točk — 344.700; 10 točk — 31.600 lir.
Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti.
Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah!
Viale XX Settembre 16 - TRSI
Okrog leta 1922 je Elzin oče prevzel gostilno v Ul Geppa, kjer je sedaj hotel Columbia. Tu je bilo pravo zbirališče tržaških Slovencev po prvi vojni in v dobi fašizma, in v tej gostolni se je tudi pogosto razlegalo slovensko petje, tako da so i; meli večkrat sitnosti s fašističnimi oblastmi.
Leta 1937 se je poročila z zavednim Barkovljanom Josipom Pertotom, s katerim sta upravljala slaščičarno v bližini Trga Hortis. V zakonu sta se jima rodila sin Sergij in hčerka Majda. Ko ji je pred 21 leti' nwž umri je morala sama skrbeti za o-troka, kljub temu pa je vedno našla čas za kulturno udejstvovanje. Aktivno je bila vključena tudi v OF. Velike zasluge ima tudi za razvoj slovenske šole v rojanskem predelu. Bila je med ustanovitelji tam-buraškega zbora Tamburica in društva «Rade Pregare*.
V sredo so Elzo položili v grobnico na barkovljanskem pokopališču. Številna množica, ki jo je pospremila na zadnji poti, je izpričala, kako je bila poznana in cenjena daleč na okrog. V slovo so ji zapeli proseški in kontovelski pevci.
Vsi, ki smo Elzo Pertotovo poznali, jo bomo ohranili v lepem spominu.
I. N.
Čeprav je dalj časa bolehala, je do zadnjega delala.
Domača katinarska gruda je v sredo za vedno zakrila zavedno in pošteno Slovenko. Svojcem naše iskreno sožalje.	M. M.
Tečaji slovenščine
Italijanska ustanova za poznavanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da se je ponovno začelo vpisovanje v štirimesečne tečaje slovenščine. Pouk za otroke je v popoldanskih, za odrasle v večernih urah. Interesenti se lahko vpišejo v začetni, nadaljevalni ali izpopolnjevalni tečaj. Poseben tečaj za tiste, ki jezik že kolikor toliko obvladajo.
Informacije in vpisovanje v tajništvu družbe v Ul. Valdirivo 30, II. nadstr, vsak delavnik (razen ob sobo tali) od 17.30 do 19.30. Telefon 64459.
Natečaj za tezo o zadružništvu
odbora je raz-najbolj-
Predsedstvo deželnega Furlanije - Julijske krajine pisalo nagradni natečaj za šo tezo o zadružništvu. K natečaju so pripuščeni obiskovalci tržaške u-niverze, teza se nanaša na akademsko leto 1977 - 78, zmagovalec natečaja pa bo prejel nagrado v višini 750.000 lir.
Teza mora obravnavati problematiko zadružništva iz pravnega, ekonomskega, zgodovinskega, statističnega in drugih vidikov.
Prošnje za udeležbo pri natečaju morajo interesenti predložiti oddelku za razvijanje zadružništva ter nadzorstvo nad zadrugami pri predsedstvu deželnega odbora v Ul. sv. Frančiška 37 v Trstu najpozneje do 15. maja letos.
• V Križu bo danes zjntraj ob 10. uri kongres krajevne sekcije KPI, ki bo v Ljudskem domu. Popoldne ob 14.30 pa bo na vrsti kongres rajonske sekcije KPI.
V Slovensko deželno gospodarsko združenje, Kmečka zveza Trst in Gorica, Sindikat slovenske šole Trst in Gorica ter Slovenski raziskovalni inštitut prireia-jo v petek. 9. februarja 1979, v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4 JAVNI POSVET O SLOVENSKI VIŠJI SREDNJI ŠOU TER O POKLICNEM IN STROKOVNEM ŠOLSTVU IN IZOBRAŽEVANJU.
Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 1978-79 Šesti abonmajski koncert
V petek, 9, februarja 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
D U O
PAHOR - SLAMA
Na
zetti.
sporedu:
Danieli,
Beethoven, Doni-Merku, Pauer.
Prodaja vstopnic od torka, 6. februarja, dalje od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
SPD TABOR - OPČINE Prosvetni dom
Danes, 4. t.m., ob 18. url-
PREŠERNOVA
PROSLAVA
—	Koncert altistke MARTE VA-LETIČ, pri klavirju prof. Anna Luci Sanvitale. Na sporedu bodo samospevi na besedilo Prešernovih poezij in Dvofa-kove ciganske melodije v češkem izvirniku.
—	nastop ženskega in moškega zbora Tabor.
—	odprtje razstave akvarelov
ROBERTA HLAVATYJA
PD SLOVENEC
vabi na kulturno prireditev, ki bo v občinskem gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu danes, 4. t.m., ob 17. uri.
PROGRAM:
—	pevski zbor Slovenec:
—	mladinska godba na pihala:
—	veseloigra - Dogodivščine družine Smola.
Vljudno vabljeni!
POTOVALNI URAD AUR0RA
Priredi naslednje izlete:
24. in 25. februarja izlet v Opatijo s pustnim plesom. Cena
35.000	lir.
Od 21. do 29. marca z letalom v Egipt. Cena 485.000 Ur.
Od 13. do 20. aprila z letalom v Palma di MaUorca. Cena
225.000	Ur.
Od 22. do 27. aprila z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale in v črno goro. Cena
149.000	lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261
AMATERSKI ODER PROSEK -KONTOVEL
priredi danes, 4. t.m., ob 17. uri v novem Kulturne.n domu na Proseku veseloigro Marjana Marinca
KOMEDIJA
V KOMEDIJI
Gostovala bo dramska skupina prosvetnega društva iz Standreža
Vabljeni!
GALERIJA
«TEATRO ROMANO))
Ul. Donota 20 - Trst
ima na razpolago dela: DEMETRIJA CEJA ROBERTA HLAVATYJA GRUPE
ATILIJA KR Al J A RENZA POSSINELLIJA DEZJDERIJA ŠVARE FRANKA VECCHIETA BORISA ZUUANA EDIJA GANDRUSIJA MARJANA KRAVOSA
URNIK:
ob delavnikih od 18. do 21. ure ob praznikih od 10. do 13. ure
ŠPORTNO DRUŠTVO «POLET»
vabi na
PUSTNI PLES
v torek. 27. februarja 1979 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Vstop samo z vabiU. ki so na razpolago v trgovini KERAMIKE in SANITARIJ v Narodni uh-ci 160.
Obvestilo izletnikom PD
Vplačevanje drugega obroka za vse letošnje izleL Primorskega dnevnika bo jutri od 9. do 13. ure v našem uredništvu v Ul. Montecchi 6, drugo nadstropje, ..oba 22.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
PREŠERNOVA PROSLAVA
SODELUJEJO:
—	pisatelj CIRIL KOSMAČ
—	pesniki BRUNA PERTOT, MIROSLAV KOŠUTA, ZORA TAVČAR. MARKO KRAVOS
—	interpretirajo člani Stalnega slovenskega gledališča
—	Baletna skupina LIDIJE SOTLAR iz Ljubljane
—	dekliški in moški zbor IGO GRUDEN
REŽIJA MARIJ URŠIČ
Scena KLAVDIJ PALČIČ
V	nedeljo, 11. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
V	foyerju bo na ogled razstava o Černigojevem konstruktivizmu.
PROSVETNA DRUŠTVA IZ DOLINSKE OBČINE
vabijo na
PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo v soboto, 10. februarja, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob imenu Franceta Prešerna ob dnevu slovenske kulture
RAZSTAVA
O ČERNIGOJEVEM KONSTRUKTIVIZMU
ki je ob slikarjevi 80-letnici že bila v Idriji, Ljubljani, Kopru, Beogradu in Zagrebu.
Odprtje razstave bo v četrtek, 8. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Vabljeni!
V ZNAMENJU PREŠERNA IN DNEVA SLOVENSKE KULTURE
V Slovenskem klubu v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, v torek, 6. februarja
ob 20.15 bo odprl razstavo svojih najnovejših del
RUDOLF SAKSIDA Predstavil ga bo Milko Rener.
Ob 20.30:
STIK SLOVENSKE IN HRVAŠKE POEZIJE
Slavko Mihalič in Ciril Zlobec
bosta predstavila svoje pesniško delo ter kot prevajalca govorila o zanimivosti sodobne slovenske lirike za Hrvate in hrvaške lirike za Slovence.
SPD IGO GRUDEN li> ŠD SOKOL - NABREŽINA
vabita na
OBČNI ZBOR ČLANOV danes, 4. februarja, ob 9.30 v prvem sklicanju ter ob 10.30 v drugem sklicanju.
Občni zbor bo v društveni dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
Vljudno vabljeni člani in prijatelji!
Prosveta
Društvo naravoslovcev in tehnikov
priredi v sredo, 7. februarja, ob 20. uri predavanje z naslovom alzvenze-meljske civilizacije in neznani leteči predmeti*. Predaval bo inž. Zdenko Hvala v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Ul. sv. Frančiška 20.
Izleti
PD Rdeča zvezda in ŠK Kras občine Zgonik organizirata v nedeljo, .11. februarja, smučarski izlet na Zon-colan - Ravascletto. Cena izleta je 6.000 lir. Vpisovanje pri Jošku Miliču št. 51/A. tel. 229239 in v Bri-ščikih pri Nadji Škabar št. 39, tel. 227359. Vabljeni.
Razna obvestila
Slovensko deželno gospodarsko združenje prireja jutri, 5. februarja, v gledališču France Prešeren v Boljuncu in v sredo, 7. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah obakrat s pričetkom ob 20.30 javni posvet o blagovni spremni listini — Bolla ac-compagnamento in o drugih davčnih ter upravnih novostih za podjetja.
Smučarski klub Union priredi v nedeljah. 11., 18. in 25. februarja t.l„ smučarski lečaj za otroke in o-drasle na Zoncolanu Ravasclettu. Informacije in vpisovanje v Ul. Valdirivo 30/11. vsak dan od 17. do 19. ure razen ob sobotah.
Gledališča
VERDI
Danes ob 16. uri četrta uprizoritev Verdijeve Aide v izvedbi Orianne Santunione, Brune Baglioni. Giorgia Casellata Lambertija in drugih. A-bonma reda G.
ROSSETT!
Danes, 4. t.m., ob 16. uri in ob 20.30 recital Fabrizia De Andreja. Rezervacije pri osrednji blagajni.
AVDITORIJ
Danes ob 16. url Leopardijevo delo «11 galantuomo e il mondo* z Renzom Giovampietrom. Kupon št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V okviru »nedeljskih koncertov* bodo danes, 4. februarja, ob 11. uri izvajali Ramuza in Stravinskega suito <La storia del soldato*. Vodil bo Severino Zannerini.
Koncerti
Jutri, 5. t.m., bo v gledališču Kos-setti koncert kvarteta Amadeus za abonma tržaškega koncertnega društva.
Kino
La Cappella Underground 16.00 «An-che gli uccelli uccidono*.
18.00 «Gang».
20.30 «11 lungo addio*. Filme je zrežiral Robert Altman.
Ariston 15.30 «Un mercoledi da leo-ni». Jan Michael Vincent, \ViUiam Katt, Graw Busevv. Barvni film.
Ritz 16.00 - 18.00 - 20.00 - 22.15 «Amo-ri miei*. Monica Vitti, Johnny Do-relli. E. M. Salerno. Barvni film.
Edcu 16.00 «Un matrimonio*. Vitto-rio Gassman. Luigi Proietti, Mia Farrovv, Geraldine Chaplin. Barvni film.
Grattaeielo 15.00—22.15 «La piu hel-la avventura di Lassie*. Mike Curb, James Stevvart, Pemell Roberts.
Excelsior 16.00 «Occhi di 1-aura Mars*. Faye Dunaway. Barvni film.
Eenlce 16.00 «Come perdere una mo-glie e trovare un amante*. Johnny Dorelli, Barbara Bouchet. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Questa č 1'America*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 14.30 «Gli zingari del mare*.
Crlstallo 15.00 - 17.20 - 19.40 - 22 00 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Mia Farrow. Barvni film.
Eilodrammatico Zaprto.
Moderno 14.00 «Convoy». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Aurora 15.30 «Geppo il folle*. A. Ce-lentano.
Capital 15.45—21.30 «Dove val in va-canza?* Alberto Sordi. Ugo Tognaz-zi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Venelo 15.00 »Driver*. Barvni film za vsakogar.
Volta Milje 15.00 «Scherzi da prete*. Pippo Franco, Lino Toffolo, Cocchj. Barvni film.
TRŽAŠKA POKRAJINA
Prot. št. 5/66-79
Popravil potrebna zgradba s terenom v skupni površini 1240 kv. m v Ul. Flavia št. 59 se daje v najem z devetletno pogodbo za letno najemnino 4 000.000 lir. Ponudbe s predvidenim povišanjem ter s predhodnim ogledom realitete nasloviti v priporočenem pismu na Tržaško pokrajino, Trst, Ul. Geppa št. 21 do 17. marca 1979. Za ogled realitete in morebitne informacije naj se interesenti obrnejo na pogodbeni urad v Ul. Geppa 21, II. nadstropje, ob delavnikih od 10. do 12. ure.
PREDSEDNIK (dr. Lucio GhersiJ
TimorsKi dne
GORIŠKI DNEVNIK
4. februarja 1971
GRE ZA OBJtKT, AT/ NI NUJNO POTREBEN
Prebivalci Pevme, Štmavra in Oslavja nasprotujejo gradnji jezu na Soči
Kaj mislgo, so povedali že prejšnji teden na skupščini, v četrtek pa je odklonilno stališče zavzela rajonska konzulta
zvečer
Komulta za Pevmo, Oslavje in Štmaver se je na zadnji seji, ki je bila v četrtek zvečer na sedežu PD Naš prapor v Pevmi, skoraj soglasno izrekla proti gradnji jezu na Soči za potrebe namakanja krminsko -gradiščanskega in tržiškega polja Od prisotnih članov konzulte, pri tem velja opozoriti, da se je seje udeležila le dobra polovica, se je pri glasovanju namreč vzdržal le en predstavnik KPI, medtem ko so bili vsi drugi odločno proti gradnji objekta.
Tako stališče člani pevmske konzulte, ki je neposredni predstavnik prebivalstva na ožjem področju specifično sociogospodarsko strukturo, utemeljujejo z vrsto razlogov. Navsezadnje pa so se proti gradnji jezu skoraj v celoti izrekli tudi prebivalci omenjenih treh krajev na skupščini pred tednom dni.
Predvsem je treba računati z ne posredno gospodarsko škodo, ki bi jo utrpeli lastniki zemljišč v nižjih legah ob Pevmici, ki bi jih zalila voda in bi bila tako za zmeraj izgubljena za kmetijstvo. Kako pa je z odškodninami za javne posege, je vsem dobro znano. Po drugi strani, tako pravijo krajani, ni mogoče podcenjevati nevarnosti spremembe mikroklime. Z nastankom akumulacijskega jezera 'i se, hočeš nočeš, povečal odstotek vlage v zraku, znižala pa bi se tudi temperatura zraka v neposredni bližini jezera. Nihče od strokovnjakov pa v tem trenutku ne more z gotovostjo napovedati, kakšne posledice bi utegnilo to povzročiti na vinogradih. Prav vinogradništvo in to visoko specializirano, je ena od bistvenih, če ne glavna postavka gospodarstva na tem področju.
Obljube o nekakšni turistični dejavnosti, ki naj bi se razvila ob o-balah bodočega jjzera, so člani konzulte ocenili dokaj skeptično. Menda tisti, ki si tak načrt zamišlja sploh ne ve, kaj pomeni kopanje v ledeno mrzli Soči. Navsezadnje pa je primer Mosta na Soči dokaj zgovoren. Tamkaj si že tridesetletja prizadevajo, da bi razvili najrazličnejše rekreativne dejavnosti, vendar je bil ves trud skoraj zaman, kajti o kakršnem koli razcvetu športnih dejavnosti ni mogoče govoriti, razen morda nekaj malo športnega ribolova.
člani konzulte so pri utemeljitvi odklonilnega stališča opozorili tudi na možnost, da bi nekaj dese milijard lir javnega denarja porabili za objekt, ki pravzaprav ne bo služil predvidenemu namenu, saj je bilo do zdaj že nekajkrat slišati govorice, da cel strokovnjaki, ki so zadolženi za izdelavo načrta, ni-sj prepričani v koristnost takega objekta.
V poglobljeni diskusiji, v katero je poleg nekaterih domačinov posegel tudi kmetijski strokovnjak Mirko Primožič, je bilo slišati nekaj kritičnih mnenj o gospodarski (ne)-upravičenosti sedanjega (zastarelega) namakalnega sistema, za napajanje katerega so potrebne velike količine vode, ker drugače sploh ne deluje. Gre torej za razsipava nje z elementom, ki postaja iz leta v leto bolj dragocen. Prav zato bi bilo najbrž bolj upravičeno, če bi del ali celoten znesek denarja, ki je bil nakazan za jez, namenili za zgraditev drugačnega namakalnega sistema. Predvsem bi se občutno znižala poraba vode. za napajanje
omrežja pa bi se lahko poslužili bogatih in razmeroma lahko dosegljivih virov podtalnice. Odpadlo bi torej vprašanje zagotovitve minimalne količine pretoka vode, ki je nujno potrebna ,da obstoječi način namakanja sploh lahko deluje. In ne nazadnje bi veljalo upoštevati tudi dejstvo, da je kmetijskih površin, takih, ki prihajajo v poštev za namakanje, iz leta v leto manj, kot posledica skrajno kratkoviane politike posegov na teritoriju, če pa je kmetijskih površin manj, bo tudi poraba vode manjša.
, Gradnja jeza je torej predvsem politična izbira, saj je s tehničnega vidika jasno, da obstajajo tudi druge, najbrž celo bolj poceni rešitve namakanja kmetijskih površin.
Pri tem pa velja opozoriti še na nekaj. Člani konzulte so pri formulaciji svojega odklonilnega stališča, ki pa na žalost najbrž ne bo veliko vplivalo na dokončne odločitve, jasno povedali, da ni to izraz določene nerazpoloženosti do mednarodnega sodelovanja, še zlasti pa ne do duha osimskega sporazuma. So pa proti zapravljanju javnega de-
narja (pri tem je treba upoštevati, da gre za težke milijarde) za objekt, ki najbrž ni nujno potreben in od katerega, kolikor ga bodo zgradili, bo imela njihova skupnost v glavnem škodo.
Pred zaključkon. seje so se člani konzulte pomenili še o nekaterih najbolj nujnih posegih na komunalnem področju, ki bi jih kazalo vnesti v občinski proračun za tekoče leto, (v.k.)
Zavrnjen sklep o razdelitvi mesta za pravične stanarine
Pokrajinski nadzorni odbor ni o-dobril sklepa goriškega občinskega sveta iz prvih novembrskih dni o razdelitvi mesta v področja za izvajanje zakona o pravičnih stanarinah. Kot smo izvedeli, so nekateri posamezniki vložili priziv pokrajinskemu nadzornemu odboru. Ta je sklep občinskega sveta poslal v dodatno preučitev na občino.
DVA MESECA PO SPORAZUMU V MANIFATTURI GORIZIANI
Sprejete obveznosti se izpolnjujejo le delno
Zaposlovanje v drugih dejavnostih s posredovanjem zveze industrij-cev se najbrž ni obneslo - V ponedeljek spet sestanek s s ndikati
Ne bi radi pogrevali polemike v zvezi z oktobrskimi in novembrskimi dogodki v sovodenjski tovarni Manifattura Goriziana, ki jo je itak že bilo preveč, predvsem pa so bile odvečne določene politične mahinacije.
V današnjem članku bi radi ocenili, kaj in v kolikšni meri je bilo uresničeno iz sporazuma, ki je bil dosežen 30. novembra lani med lastniki tovarne in pokrajinskim vodstvom sindikata tekstilcev ter člani tovarniškega sveta ob sodelovanju deželnega odbornika za industrijo Daria Rinaldija, goriškega župana De Simoneja ter ravnatelja združenja industrijcev goriške pokrajine, Armanda Zandomenija.
Gre za dogovor, ki so ga sindikati v tiskovnem poročilu, nekaj dni kasneje, prikazali kot pomemben dosežek večtedenskega ostrega sindikalnega boja, kot sad splošne mobilizacije vseh delavcev na Goriškem.
Od osmih točk omenjenega sporazuma, na podlagi katerega so se delavci tudi takoj vrnili na delo, so sindikati posebej ugodno ocenili obvezo lastnikov tovarne, da bodo za vse odpuščene delavce zagotovili za obdobje šestih mesecev posebno odškodnino za brezposelnost in ob-
.........................m.......
Koncert gojencev Glasbene matice
vezo za nadaljevanje proizvodnje v sovodenjskem obratu.
V petem členu sporazuma so točna določila in obveze glede zaposlitve 47 delavcev. Za 37 naj bi poiskali mesto (in to s posredovanjem združenja industrijcev) v drugih podjetjih na ožjem področju, do 31. januarja letos, medtem ko naj bi ostalih 10 našlo zaposlitev s posredovanjem deželnega odborništva za trgovino in industrijo, odbora predstavnikov krajevnih ustanov za o-hranitev zaposlenosti ter združenja industrijcev.
To naj bi se zgodilo najkasneje v šestih mesecih od odpušta. No, prvi rok (31. januar) je že mimo, po informacijah, ki smo jih uspeli zbrati, pa se zdi, da so zelo redki tisti, ki so stopili na novo delovno mesto v smislu doseženega sporazuma, kljub temu, da je bilo in je še zmeraj (vsaj po nekaterih izjavah sodeč) dovolj razpoložljivih delovnih mest. Menda se je razpoložljivost v prejšnjem mesecu še po večala.
Kje je torej vzrok, zaradi katerega obstaja nevarnost, da bo sicer ugoden sporazum, ostal neizpolnjen, podobno kakor tisti glede podgorske predilnice.
Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko odslovljenih delavcev je dejansko še brez zaposlitve, kajti marsikdo si je poiskal delo neposredno sam, ne da bi čakal na posredovanje zveze industrijcev, oziroma sindikatov. Je pa še tudi precej takih, 'ki so še zmeraj brez stalne zaposlitve.
Odgovor bodo skušali poiskati na ponedeljkovem sestanku med sindikati in združenjem goriških industrijcev.
V PRIREDBI SPI ,N 5 SODELOVMjEM MLADINSKEGA KROŽKA
Letošnji praznik slovenske kulture bo posvečen predvsem Damiru Feiglfl
JUTRI ZVEČER V AVDITORIJU
Dve ženski s podeželja
V deželnem avditoriju v Gorici se jutri zvečer obeta zanimiva in svojevrstna predstava pod naslo-
0 tem goriškem pisatelju bo govoril pesnik Miroslav Košuta, dijaki pa brali nekatera njegova dela - Po nagraditvi zaslužnih prosvetnih delavcev h9
nastopil dekliški zbor iz Črnega vrha
Kot smo že napovedali bo v soboto, 10. februarja, ob 30.30 v avditoriju v Ulici Roma tradicionalna Prešernova proslava, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza ob sodelovanju Mladinskega centra. Letošnji praznik slovenske kulture bo posvečen predvsem goriškemu pisatelju, humoristu, novinarju Damiru Feiglu, kajti letos mineva sto let od njegovega rojstva in dvajset let od njegove smrti. Zato bo njemu, kot enemu^ najmarkantnej-ših slovenskih osebnosti v Gorici v več desetletjih, posvečen priložnostni govor, ki ga bo imel tržaški pesnik Miroslav Košuta. Ta je tudi uredil zbirko Feiglovih črtic, ki so pred kratkim izšle v založbi ZTT. Goriški srednješolci bodo brali nekaj odlomkov iz Feiglovih del.
Sledilo bo nagrajevanje zaslužnih prosvetnih delavcev. Tudi letos bo SPZ z umetniško sliko enega izmed goriških slikarjev nagradila tri starejše ljudi, ki so veliko prispevali v naši kulturni in prosvetni dejavnosti.
V drugem delu proslave pa bo
nastopil dekliški pevski zbor KUD «Sloga» iz Črnega vrha nad Idrijo. Zbor vodi prizadevni pevovodja I-van Rijavec. Osnovan je bil v letu 1975 in po prvih nastopih doma je že naslednje leto nastopil na reviji «Primorska poje*. Kasneje je nastopal ob raznih prilikah, Goričani zbor poznamo ker je nastopil v avditoriju lani na reviji «Primorska poje*. Takrat je na vse poslušalce napravil prijeten vtis. V soboto bo ta zbor nastopil z desetimi pesmimi avtorjev Gobca, Fabianija, „Hayet-na, Tomca, Beethovna, Gregorca, Mokranjca, Osterca, Vrabca in Cle-mensa.
ODPRTA BO ŠE DO SREDE
V Idriji razstava slovenskih likovnih umetnikov
V idrijski galeriji je od 25. januarja do 7. jebruarja razstava petnajstih članov društva sloven-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiliiiiiilfiiiil,,,,,,ill,,,ninilll|lll|P|||
SEKCIJSKI KONGRESI KPI
V sedanjost in prihodnost uprt pogled komunistov
S sodelovanjem odprtih sil reševati družbene in narodnostne probleme
V okviru priprav na pokrajinski in vsedržavni kongres KPI prirejajo na Goriškem kongrese slovenskih sekcij, na katerih poleg vprašanj, vom «Due“ (M 'n7dT provinci '“(Dve j ki zadevaJ° italijansko družbo raz-ienski s podeželja). Gre za teatr- P^jaJ0 tudi o specifično slovensko delo v izključni realizaciji in sklh vprasanJlh stikih med ko-
interpretaciji žensk. Tekst je napisala Dacia Marami, medtem ko so za postavitev poskrbela članice rimskega Teatro delle donne, do gostovanja v Gorici pa je prišlo po zaslugi pokrajinskega ženskega koordinacijskega odbora. Vstopnice so na razpolago na sedežih Združenja žensk, v knjižni zadrugi Srečanje ter pri agenciji Appiani.
V PRIREDBI ŽIO
V	prostorih v Ulici Malta v Gorici je bila v četrtek, 1. t.m., nekoliko svojstvena kulturna prireditev, namenjena ožjemu krogu poslušalcev, zato pa toliko bolj prisrčna. Pripravili so jo gojenci šole Glasbene matice, od tistih najmlajših. ki so glasbo začeli spoznavati šele pred kratkim, do tistih, ki o-biskujejo višje razrede. Poslušalci pa so bili v glavnem starši. V skladu s starostnim razponom je bil tudi izbor predstavljenih skladb, od tistih lahkih za otroke, kamor bi lahko uvrstili Schubertov valček, do zahtevnejših kompozicij Chopina in drugih avtorjev.
V	interni produkciji, prvi v letošnjem šolskem letu, je nastopilo kar 19 gojencev, ki sledijo glasbenemu pouku v Gorici, oziroma v sovodenjski podružnici Glasbene ma-
•IIIIIMinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiitlUllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiMIlllIlIlIMMliillllllIlillliiliililllllliifiii
SPODBUDNI PODATKI ZA TRŽIŠK0 PRISTANIŠČE
V JANUARJU PRETOVORILI OKROG 138 TISOČ TON BLAGA
Ugoden obračun kljub sila neugodnim vremenskim razmeram • Na prvem mestu premog (75 tisoč ton)
V	tržiškem pristanišču so januarja letos zabeležili nenavadno živahen promet. Izkrcali so okrog 138 tisoč ton različnega blaga, kar je znatno več od lanskoletnega mesečnega poprečja.
Po količini je na prvem mestu premog (75 tisoč ton), sledi gorilno olje (18 tisoč ton), les (16 tisoč ton), žitarice (7 tisoč ton), ka-olin (7 tisoč ton), celuloza (7 tisoč ton), staro železo (nad 5 tisoč ton), kava (6120 ton) itd.
V	pristanišče Portorosega je priplulo 38 ladij, izplulo pa 40, Pri tem velja posebej opozoriti, da so bale vremenske razmere v prejšnjem mesecu kar precej dni sila neugodne in je bila vsakršna dejavnost povsem paralizirana. Pristaniški delavci pa so uspeli kasneje nadoknaditi zamudo.
STALIŠČE POSOŠKE KPI
Poleg italijanskega tudi slovenski napis na spomenik
Posoška federacija komunistične partije je v pismu, ki ga je 30. januarja naslovila pokrajinskemu odboru VZPI - ANPI ter v vednost protifašističnemu odboru v ladjedelnici, tovarniškemu svetu, pokra-, jinski sindikalni federaciji ter tajništvom strank KD, PSI, PSDI, SSk in PRI vnovič potrdila stališče, da mora biti na spomeniku, ki ga bodo postavili padlim delavcem ladjedelnice, poleg italijanskega tudi slovenski napis. To predvsem zaradi
spoštovanja zgodovinskih dejstev, ki jih ni mogoče potvarjati, saj se je odporniška misel širila tako med slovenskimi, kakor med italijanskimi delavci v ladjedelnici, skupno pa so sodelovali v številnih bojih proti skupnemu sovražniku.
Pismo zaključuje z ugotovitvijo, ti je bila do sedaj že nič kolikokrat poudarjena, da so zgodovino tržiške ladjedelnice poleg italijanskih ustvarjali tudi slovenski delavci.
V Sovodnjah je v tem tednu u-spešno stekel tečaj prve pomoči v priredbi društva krvodajalcev in domačega prosvetnega društva. V ponedeljek je dr. Rafko Dolhar govoril o krvnem obtoku, medtem ko je bilo drugo predavanje, v četrtek zvečer, namenjeno higieni. Predaval je Karlo Brešan, ki bo vodil tudi jutrišnji sestanek. Za tečaj vlada med krajani veliko zanimanje. Nekaj slušateljev pa je celo iz drugih krajev Goriške.
tiče, medtem, ko je vseh vpisanih gojencev nad 70.
Na četrtkovi produkciji so nastopili Svetlana Primožič, Silvana Brandolin, Dušan Košuta, Mirijam Koncut, Sonja Nanut, Fiorenza Ož-bot, Igor Primožič, Bruna Fajt, Ma-nuela Mažgon, Magda Prinčič. Samuel Cotič, Erika Zavadlav. Katja Baucon, Tatjana Cotič, Vera Ger-golet, Majda m Sonja Pelicon, Silvija Zazzaro, Ivo Cotič. Pri izvajanju posameznih skladb — pri tem naj omenimo, da so nekateri igrali klavir, drugi violino, nekaj pa je bilo harmonikarjev — so mladi muzikanta dokazali, da dobro obvladajo posamezne instrumente, kar je nedvomno uspeh vztrajnega študija, pa tudi prizadevnosti učiteljev Helene Plesničar, Silvana Križmanči-ča, Klavdije Jamšek, Anice Furlan in Dorine Kante.
Za spomin na uspelo prireditev so se kajpak tudi slikali in tako je nastal tudi gornji posnetek.
datne pogodbe za uslužbence podjetja in to zaradi nepopustljivosti lastnikov, kakor izhaja iz tiskovnega poročila sindikata Filia. Delavci so na tako zadržanje že odgovorili z vrsto protestnih akcij in razčlenjeno stavko v posameznih oddelkih tovarne. Za jutri je napovedan sestanek med lastniki in sindikalnimi predstavniki na sedežu združenja industrijcev, med katerim naj bi našli sprejemljivo rešitev. Sindikati so za jutri oklicali tudi dveurno stavko v vsaki izmeni, delavci pa se bodo zbrali pred sedežem združenja industrijcev, kjer bodo v teku pogajanja. Za torek je napovedana v tovarni skupščina, na kateri bodo ocenili dogovor, če bo do sklenitve prišlo, drugače pa se bodo pomenili o zaostritvi sindikalnega boja.
Tečaj ikebane za vsakogar
Ženski iniciativni odbor za Gori-
munisti, ki živijo v obmejnem področju. Doslej so priredili kongresa v Doberdobu in v Sovodnjah, na sporedu pa so še kongresi v Pod-gori, Pevmi, severnem predelu Gorice, števerjanu, štandrežu itd.
Kongresoma v Doberdobu in v Sovodnjah sta prisostvovala tudi župana Andrej Jarc in Jože češčut. Pozdravila sta zbor komunistov ter spregovorila o nekaterih važnejših zadevah, ki se tičejb občinskih skupnosti. Opozorila sta tudi na težave, s katerimi se srečujejo izvoljene krajevne uprave, ter poudarila veljavnost političnih dogovorov. Na kongresu v Doberdobu je bila navzoča tudi delegacija krajevne organizacije Zveze komunistov iz Pr-
ško bo v začetku marca priredil , vačine, torej iz pobratenega kraja dvodnevni tečaj ikebane — umet-1 z Doberdobom. Pozdravila je kon-niškega načina razporejanja cvet- j greš ter izrekla željo, da bi med ja -r pod vodstvom priznane stro- obema krajema prišlo do še te-kovnjakinje Klare Kosove iz Ljub- ( snejših stikih, kar je v obojestran-ljane. Tečaj bo 1. in 2. marca v sko korist in služi miru v tem delu večernih urah, v prostorih kluba j sveta.
v	*n se bo j Kongresa v Doberdobu sta se u-
zaključil z razstavo izdelkov. Pri-1 deležila deželni svetovalec Nereo reditev pomeni tudi uvod v teden Battello in član pokrajinskega taj-praznovanja dneva žena, ki bo le-; ništva KPI Ivan Bratina. Politično tos potekal v znamenju boja za glo- j poročilo na kongresu v Doberdobu balno zakonsko zaščito naše narod- j je imel Jože Jarc, ki je obširno nostne skupnosti.	govoril o tezah KPI za kongres. Po-
Pnjave za tečaj bodo sprejemali drobno je analiziral krajevno poli-od jutri, 5. t.m., do petka, 9. t.m., ■ tično situacijo ter se še posebej za-v Ulici Malta 2, ali po telefonu 2644. I držal pri vprašanjih slovenske na-Podrobnejša pojasnila nudijo ob ! rodnostne skupnosti ter posegih, ki vPIsu-	I jih stranka opravlja v njen prid.
Kako bo s popravilom šol« v Pevmi?
Kako bo s popravilom poslopja slovenske osnovne šole v Pevmi? Vprašanje o tem je pred nekaj dnevi pismeno postavil goriškemu županu socialistični občinski svetovalec Marko Waltritsch, ki je želel vedeti, ali bodo končno našli v letošnjem občinskem proračunu denar za popravilo te šolske stavbe. Da bo stvar urejena, je bilo obljubljeno že pred nekaj leti, potem ko so popravili šolsko stavbo v Podgori. Denar je že bil nakazan, načrt je bil tudi že izdelan, potem pa je bil denar uporabljen drugje. V pevmsko osnovno šolo hodijo sedaj tudi otroci iz Štmavra. Temeljito popravilo stavbe v Pevmi bi potrebovalo leto dni časa, zato bi morali, v času popravil, voziti vse otroke iz Pevme in Oslavja v šolo v štmaver.
Zaostritev položaja v tovarni La Giulia
Odnosi med delavci in lastniki tovarne La Giulia so se zadnje dni vnovič zaostrili. Prekinila so se namreč pogajanja za sklenitev do-
Ln
—i GORICA, Korzo ltali|a 76 tel. «1 032
EKNOMEC
S
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
................I.i...................„„„„„„„„„„„„„„......
OB PROSLAVI OBČINSKEGA PRAZNIKA KOMNA
Preživeli borci se spominjajo bitke pred 35 leti pri Davčah na Krasu
Uničili so blindirano kolono okupatorjev ter pobili 86 visokih oficirjev SS, fašistov in predstavnikov fašistične oblasti
Pri Davčah na spodnjei' Krasu stoji spomenik posvečen tretji četi južnoprimorskega odreda, morda e-dini spomenik, ki daje priznanje najmanjši partizanski enoti ter devetim članom te čete, ki so padli 2. februarja 1944. leta v spopadu z okupatorji. V tej četi je bilo tudi veliko borcev z naše strani Zveza borcev in občina Komen, ki je dogajanje okoli '. «a dneva izbrala za svoj občinski praznik in ga bo slavila 15. februarja, vsako leto vabi preživele borce druge in tretje čete južnoprimorskega odreda na srečanje ob praznovanju občinskega praznika. Skupina p oživelih borcev bo odšla že danes v Davče ter bo položila venec k spomeniku, ki so ga postavili na čast devetim partizanom, padlin v titki pri Davčah. Na spomenku je zapisano, da je padlo tudi 86 fašističnih okupatorjev.
V pogovoru z udeleženci te bitke smo izvedeli za nekatere podrobnosti, ki pojasnjujejo izreden obseg operacije ter tudi njen velik po men za uspešno nadaljnje vodenje partizanskih akcij ter za samo osvoboditev Primorske.
«Gre za največjo partizansko akci jo na Primorskem in za bitko, ki bo ostala s svetlimi črkami zapisana v zgodovini KPJ ter slovenskega in jugoslovanskih narodov. Tistega dne, 2. februarja 1944. leta je sku pina 70 kraških borcev južnopri morskega odreda pri Davčah bila v zasedi eied dvema velikima fa šističnima postojankama, kakšne 3 kilometre zračne črte odaljenima od
kraja napada. Namesto nekaj kamionov, katere so pričakovali, se je pred njimi znašla blindirana kolona. Po peturnem boju je tretja četa, kateri je priskočila na pomoč tudi druga četa, uničila kolono in pobila 86 fašistov in nacistov. Na tleh je, poleg drugih obležalo 36 oficirjev in podoficirjev SS, 23 fašistov ir, visokih fašističnih oficirjev ter pripadnikov visokih fašističnih civilnih oblasti,* nam je pripovedoval eden izmed udeležencev.
Nemški nacistični okupatorji so se ob pomoči italijanskih fašistov maščevali za hud poraz s tem, da so se znesli nad civilno prebivalstvo. 15. februarja je kakšnih 5.000 okupatorjev obkolilo del Krasa in Vipavske doline ter začelo z aretacijo prebivalstva, tudi starčkov in otrok. Zažgali so Komen, Rihenberk, Tomačevico, Mali dol in druge manjše vasi. Občina Komen je ta dan proglasila za svoj občinski praznik in vsako leto ob tej priložnosti po vabi preživele borce na srečanje, da bi se spomnili velike bitke. Na Tržaškem in Goriškem je še živih sedem udeležencev r bitke.
V pismu, ki so nam ga poslali, se ti borci zahvaljujejo Zvezi bor cev ter občinski skupščini Komen za vsakoletno povabilo ter izražajo zadovoljstvo, da bodo letos lahko proslavili 35-letnic,, zmage nad ti stim najhujšim sovražnikom sloven skega naroda, ki je divjal, ropal in pobijal po kraških vaseh.
«Mi, preživeli borci 2. in 3. čete južnoprimorskega odreda, želimo,
da 15. februar 1944 predstavlja za nas in tiste i. naše generacije — spomin, za mladino in nove generacije pa — opomin,* zaključuje svojo pripoved eden izmed tistih, ki je pred 35 leti pisal tako slavno stran zgodovine Primorske.
Na srečanju komunistov v Sovodnjah so predvsem poudarili pomembnost sporazuma med KPI in PSI za nadaljnje vodenje občine v korist občanov, potem pa so izrazili potrebo, da se sovodenjski komunisti tesneje povežejo s komunisti občine Škofja Loka, s katero je občina Sovodnje pobratena.
Na vseh dosedanjih kongresih in tudi na tistih, ki jih bodo priredili, izpostavljajo nujnost enotnega nastopanja vseh slovenskih političnih dejavnikov v boju za globalno zakonsko zaščito, pa čeprav nastajajo v odnosih med strankami težave in protislovja. Visoko so postavili sodelovanje med KPI in PSI pri vodenju krajevnih uprav in tudi na vsedržavni ravni.
Zelo ugodno so ocenili politiko sodelovanja med komunisti iz Goriške in komunisti iz Nove Gorice. Na dveh dosedanjih srečanjih so evidentirali celo vrsto možnosti za popestritev dejavnosti na gospodarskem in kulturnem področju.
Sekcijski kongresi so nakazali jasno usmeritev tudi kar zadeva odstranjevanje gospodarske krize in terorizma v italijanski družbi. Za izhod iz sedanjega kritičnega stanja so nakazali sodelovanje vseh i-talijanskih demokratičnih sil.
Slovenske sekcije so podrobneje opredelile stališče do globalne zakonske zaščite. Le to bo našlo svojo dokončno izoblikovano podobo na pokrajinskem kongresu. Osnutek dokumenta ugotavlja, da so Francozi v Dolini Aosta in Nemci v Južnem Tirolu dobili ustrezno zaščito Slovenci v deželi Furlanji - Julijski krajini pa še ne. KPI ima narodne pravice Slovencev za sestavni del svojega zgodovinskega poslanstva ter jih je uvaljavljala v boju proti fašizmu ter pri razvoju demokracije. V tem smislu je KPI predstavila zakonski osnutek za globalno zaščito, ki naj manjšino kot kolektivni subjekt uveljavi v sodelovanju h odločanju z večinskim narodom. Obenem postavlja manjšino kot tvorca dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Iz goriške bolnišnice
Nekaj po 19. uri sinoči se je na Tržaški cesti, blizu mejnega prehoda pri Mirnu, huje poškodoval 56-letni Izidor Kovic iz Rupe. V gorički bolnišnici bo moral zdraviti 35 dni zaradi možganskega pretresa, številnih poškodb po obrazu ter zloma desne oke. Zaenkrat niso znane podrobnosti nesreče. Menda se je Kovic peljal z mopedom, ni pa izključeno, da je nesre botrovala gosta megla.
skih likovnih umetnikov, ki so 1 lanskem letu v okviru kulturni sodelovanja treh dežel — Koroški' Furlanije - Julijske krajine in Sjj venije razstavljali v Celovcu. E'“| mu in Ljubljani. Umetniki, kat#1 so s svojimi deli zastopali Sloj1' nijo na lanskoletni bienalni pnidj ditvi INTART. sodijo kljub manjšim starostnim razlikam v sred®!® generacijo. To je rod, ki zastor prehod iz tradicionalne meščansW predmetne umetnosti v sodobno™ smer.
Akademski slikarji: Bogdan B»r' čič, Jože Ciuha, Vladimir Mak“c: Bojan Golja, Leon Koporc, Avgu!l Lavrenčič. France Peršin, Mik®1. Rijavec, Evgen Sajovic, France SIG' na. Viktor Snoj, Izidor Urbančič * akademski kiparji: Marjan Ker$> Slavko Krajnc in Janez Lenost; so se obiskovalcem razstave v hj\ ji predstavili s po tremi svojinv deli.
Razstava, ki jo je pripravil Mesf' ni muzej v Idriji, je v okviru Pjt reditev ob letošnjem slovensko1,1 kulturnem prazniku.
Silvo Kova«
Predavanja
Ženski iniciativni odbor za Goriš* ko priredi v sredo, 7. februarja, ®“ 20. uri v klubu «Simon Gregor#«’ na Verdijevem korzu 13 predavaWe ginekologa dr. Pušnarja iz Nove G®" rice. Predaval bo o «Anatomiji ®e®‘ skega telesa, kontracepciji in splav° ter o ginekoloških obolenjih*.
Razna obvestila
Danes, 4. februarja 1979, ob 16-bo v Katoliškem domu v Gorici Pf novitev kantate «Slovenski božic* skladatelja Matije Tomca, ki jo J® pripravila Zveza cerkvenih pevski!1 zborov. V drugem delu bo zbor ®ve' ze izvajal 7 skladb tržaških avto1" jev. Odhod avtobusa za pevce iz ^r’ sta v Gorico: ob 13.30 izpred P0!®’ če Sip na Trgu Oberdan; ob 1&“® izpred cerkve na Opčinah; ob 1* uri izpred društvene gostilne na Pr(r seku in ob 14.10 izpred gostilne V* rena v Križu.
Kino

GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča — blizu mirenskega mejnega prehoda) — Tel. 30-910
OD 1. FEBRUARJA 1979 DALJE BO
VELIKA PRODAJA
s posebnimi popusti pri
-	ŠPORTNI KONFEKCIJI
-	SMUČEH IN OKOVJU ZA SMUČI
-	ČEVLJIH ZA SMUČANJE IN PO SMUČANJU
OBIŠČITE NAS! PRILIKA ZA UGODEN NAKUP
Gorica
CORSO 15.00-22.00 «Heidi torna h« i monti*.
VERDI 15.30—22.00 »Andremo tutti i" paradiso*. V. Lanoux in C. Bras' seur.
VITTORIA 15.30-22.00 »Grease*. Jl Travolta in O. Nevvton.
Tržič
EXCELSIOR 14.00-22.00 «Dove vfU in vacanza?*
PRINCIPE 14.00-22.00 »Lo saua!« n. 2».
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 »Izganjal«® hudiča*. Ameriški film.
SVOBODA 16.00-18.00—20.00 »Črni P>’ rat». Italijanski film.
DESKLE 17.00—19.30 «Beštje*. Ju£® slovanski film.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Manuel Sponto®' Michel Torrisi, Daniel Lutman, E' lisa Fava, Francesca Crassini, Ste' fania Gri, Loris Mania, Elisabett® DelTAngela, Ruena Girelli Flavi® Cristin, Anna Bressan, Elis’a Luis®' Clara Durbino, Patrizia Mariotti-
UMRLI SO; 70-letni upokojen«® Alberto Culot, 78-letna upokojenk® Elisabetta Petterin vd. Furlan, ^ letna upokojenka Marija Prinčič vd. Rutar, 71-letna upokojenka Silvij® Kogoj por. Ferlat, 89-letna upokn* jenka Giuseppina Bresca vd. M0®' zolini, 73-letna gospodinja Štefanij® Bavcon, 81-letna upokojenka Elis®' betta Pagnut, 84-letna upokojenk® Amalia Gigiio vd. Carbone, 66-letn® gospodinja Ludovica Di Virgilio por’ De Matteo, 83-letna upokojenka Ka' rolina Markočič vd. Zotti, 81-letn® Angela Markočič vd. Tunini, 78-letm upokojenec Eugenio Piva, 65-letn® Bernarda Grilj, 82-letna Augus1® Marghetti, 68-letna upokojenka *' vanka Prinčič vd. Bigotte, 76-letn® upokojenka Marija Devetak vd. Se* molič.
OKLICI: pek Nevio Dona ti in p«0' dajalka Iviatia Pasculin, delave® Roberto Trobim in gospodinja En®® Bajc, orožnik Gerardo Cucciniell0 in gospodinja Silvana Fabris, del®' vec Enzo Mauri in gospodinja D®' niča Galo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v žiču dežurna lekarna bolnišnice, Ek Terenziana 26, tel. 44-387,
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, CarduC' cijeva ulica 38, tel. 22-68.
Pris
immmM
V spomin na sestro Kristo Cotar iz Rupe daruje brat Jožef iz Gorice 50 tisoč lir za Društvo ki-vodajalc«v v Sovodnjah.
KULTURA
4. februarja 1979
PRED NOVIM ABONMAJSKIM KONCERTOM GM
Duo Miloš Pahor -Dina Slama ta teden v Kulturnem domu
Na sporedu tudi skladbi tržaških avtorjev Pavleta Merkuja in Alda Danielija poleg del Beethovna, Donizettija in Pauerja
p° prodornem uspehu in laskavih priznanjih, ki sta jih flavtist Miloš Pahor in čembalistka Dina Mama dosegla na pomembnem fe-Mivalu baročne glasbe v Brescii tonskega septembra, bosta trža-ska umetnika tokrat nastopila v jtoturnem domu, 9. februarja i9'® v okviru koncertne sezone Glasbene matice.
Mislim, da je malokdo od na-‘ih bralcev in koncertnih obisko-teuceu, ki ne bi poznal tega odtočnega dua, ki nam že vrsto let Posreduje svoj kakovosten glas-0eni medium.
Duo Pahor - Slama se je ustanovil leta 1964 in od takrat ža-ye vedno večje uspehe v Italiji, u9oslaviji in drugod. Kritika o-enfuje danes ta duo kot enega nojooljših izvajalcev baročne glas-e>' sicer pa sta naša umetnika ‘f nastopila za italijanski, jugo-tovanski in avstrijski radio in Revizijo. Poleg tega sta posnela to *Pioneer Records» šest sonat a flavto in čembalo W. A. Mo-*arta, štiri sonate F. M. Veraci-. w in skupno z violinistom Igor-icm Ozimom Trio - sonate G. Sam-ftortinija; štiri sonate Veracinija v: duo posnel tudi za plošče »M. '•0.» jz Nel« Yorka, pred krat-in pa je izšla plošča 'Flavta v hroku* pri videmski »S.R.M.*. toj dodam, da so za ta izvrstni top pisali skladatelji kot Vladi-Ptof Lovec, Pavle Merku, Aldo ftochelini, Primož Ramovš, Milan topilj, Danilo Švara ter Aldo Danieli.
Na sporedu tržaškega koncerta to poleg drugih tudi dve deli . toskih skladateljev Alda Danie-to In Pavla Merkuja.
PESEM IN PLES za flavto solo <* najnovejša skladba PAVLETA /"'•RKOJA, ki jo je napisal prav a flavtista Miloša Pahorja. Zna-;°i obeh skladb je kontrasten, Ptovzaprav bi lahko rekli, da gre lej skladbi, ki jo bomo poslu-toi, za kontrastni diptih, pisan ekspresionistično. PESEM je ob-®‘ana virtuozistično in je varira-"a Pesemska oblika, medtem ko Pft PLESU ne gre za točen, pra-} Ples, ampak za ritmični značaj Vadbe na prosto, suvereno inter-ptocijo. Prav ta ritmika plesno-■lt Pa je v kontrastu s spevnost-10 Prvega dela (pesem).
Mogoče je naši publiki manj ‘n«n ALDO DANIELI, katerega je l? sporedu SUITE za flavto in *totor. Tržaški skladatelj,. .ki je 2? konservatoriju «G. Tartini* di-Ptomiral iz klavirja in kompozi-'le< deluje kot zborovski dirigent opernem gledališču La Fenice
v Benetkah; še prej je bil korepetitor v tržaškem Verdiju, v beneški La Fenice, v turinskem Re-giu, v palermskem Massimu in v veronski Areni; kot zborovski dirigent se je uveljavil v tržaškem Verdiju, v San Franciscu in Los Angelesu v ZDA; delal je tudi v raznih nemških teatrih, v Parizu, Kairu, Rio de Janeiru, nekaj časa, ko se je bavil tudi s pedagoškim delom, je bil podravnatelj na tržaškem konservatoriju 'Tartini*. Aldo Danieli se žal bolj malo ukvarja s kompozicijo. Žal pa zaradi tega, ker poznamo nekatere njegove odlične skladbe, ki jih je napisal za glas — tako samospeve kot zborovske kompozicije. Kot skladatelju se mu pozna, da se je veliko ukvarjal s folkloro in dodekafonijo; naj pa dodamo, da ga eksperimentiranje in avantgarda ne zanima. SUITE, ki jo bomo poslušali na tržaškem koncertu, predstavlja paradigmatično formo suite s stavki: Preludij, Sarabanda, Aria in Finale; pisana je sicer atonalno, je pa po vsebini strogo in hote klasična.
Duo Pahor - Slama bo na koncertu izvedel še Sonato v B-duru L. van Beethovna, Sonato Gaetana Donizettija ter Capriccio manj znanega Jifi Pauerja.
Češki skladatelj Jifi Pauer se je rodil v Libušinu pri Kladnem leta 1919. Doštudiral je na konservatoriju in Glasbeni akademiji v Pragi, kjer je študiral z učitelji, kot so A. Baba in P. Bofko-vec. Od leta 1945 deluje kot glasbeni pedagog in od leta 1953 je eden od najvažnejših sodelavcev praškega radia. Poleg tega je bil tudi ravnatelj Opere Narodnega gledališča v Pragi in umetniški direktor Češke filharmonije. V njegovem obširnem opusu so dela kot Simfonija za veliki orkester, Sonata za klavir, operi Zuzana Vojirova in Červena Karakala, med komornimi deli bi pa omenil Klavirski trio, Divertimento za tri klarinete ter divertimento za nonet. Capriccio za oboo ali flavto, klarinet ali fagot in klavir je bil napisan leta 1953.
Ludvig van Beethoven (1770 -1827) je napisal Sonato v B-duru (ki jo je Georg Kinskp oštevilčil z A4) okrog leta 1970. Gre torej za delo mladega Beethovna, ki pa je bilo izdano, z rpznijni, modifikacijami, leta 1906; komaj leta 1951 je skladba izšla v originalni verziji prizfllažbi Peter sv Leipzigu.
Na koncertu bo še na sporedu SONATA italijanskega, sicer slovitega kot opernega (Elisir d’amo-
re, Lucia di Lammermoor) skladatelja GAETANA DONIZETTIJA 1797 - 1848). Donizetti se je šolal pri izbornih učiteljih, kot sta bila Mayr in učeni pater Mattei; pridobil si je tako ne samo korenito znanje, ampak tudi izobrazbo, ki je temeljila na dunajskih klasikih. Pomembno je dodati, da je, ob prvih teatrskih poskusih, Donizetti napisal tudi nekaj simfonij, kantat, kvartetov in kvintetov, kjer se krepko čuje Hayd-nov in Mozartov vpliv; v tem smislu je tudi grajena Sonata, ki bo na sporedu vrihodnjega koncerta.
ALEKSANDER ROJC
Duo Miloš Pahor (flavta) - Dina Slama (čembalo)
PRED NOVO PREMIERO V STALNEM SLOVENSKEM GLEDALIŠČU
Bertolt Brecht - dramski glasnik malega človeka in družbenih krivic
Za petek, 16. t. m., je najavljena premiera njegove drame «Mati Korajža in njeni otroci
V petek, 16. februarja, bo v Kulturnem domu v Trstu, četrta premiera Stalnega slovenskega gledališča. Na vrsti je Brechtova igra MATI KORAJŽA IN NJENI O-TROCI.
Slovenski obiskovalci gledaliških predstav so se z Brechtom srečali v zadnjem času že trikrat. Prvič ob gostovanju MGL z «GOSPO-DOM PUNTILO* v sezoni 1965, drugič v sezoni 1971-72, ko je naše gledališče uprizorilo BOBNE V NOČI in tretjič, ko je v okviru kulturnih izmenjav z italijanskim gledališčem v Trstu gostovala ljubljanska Drama SNG z BERAŠKO OPERO.
Kljub tem uprizoritvam sem prepričan, da ni nepotrebno, da pred novo premiero vsaj v glavnih obrisih spregovorimo o njegovem življenju in delu.
Bertolt Brecht se je rodil 10. februarja 1898 v Augsburgu. Njegov oče je bil direktor tamkajšnje papirnice. Kaj kmalu je mladi Bertolt prišel v stik z vsakodnevnimi sindikalnimi zahtevami delavcev. Oče ga je namreč večkrat peljal s sabo, ko je moral na se Stankih razpravljati s svojimi delavci o mezdah in umikih. Teme
socialnih krivic, izžemanja, zasuž-njevanja človeka po človeku so se vtisnile v mlade možgane.
Študij medicine in prirodoslovnih ved mu je prekinila prva svetovna vojna. Ko so ga vpoklicali k vojakom je služil vojsko kot pripadnik sanitetne službe. Doživetja v vojni, v kateri je moral gledati nečloveško trpljenje in umiranje ljudi, ne da bi jim mogel pomagati, so prekalila Brechta v doslednega borca proti nasilju in vojni ter ga vzpodbudila k največjim in najlepšim poznejšim stvaritvam.
Po vojni Brecht ni več nadaljeval študija. V razbitem, zmede in bede polnem življenju povojne Nemčije ga je klicalo preveč neposrednih nalog. Prva leta po vojni je pisal in nastopal po miin-chenskih lokalih, kjer je pel svojo protimilitaristično »Legendo o vojaku®. Militaristični fanatiki, ki so spoznali v njem nevarnega nasprotnika, so ga obmetavali s steklenicami in ga izganjali iz lokalov. V terčMdbdobju, ki ga je prebil med ljudmi na dnu tedanje družbe, se je dokončno izoblikoval njegov svetovni nazor: po-
"""•»nim .n,n.m     mi,    »•»•• mm    
slovenske založbe v letošnjem letu
SKORAJ TRISTO KNJIG
pri mladinski založbi <2>
^ zbirki Nova slovenska knjiga je predvidenih 13 knjig proze, poezije, dra-^utike in esejistike - Zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev itd.
Če 6 0 Pomembn,, panorama teko-slovenske ustvarjalnosti je za-6a\V 7'k*rki Nova slovenska knji-l 'A' za letos predvideva trinajst ha ri ^ teJ zbirki izhajajo literar-. dela (proza, poezija, dramatika-a?e''*sti*ca} ž uveljavljenih do-har ustvarjalcev in je izbor del ®Vnan tako, da predstavlja s&v a 'z leta v leto resničen od-kov na-irazličnejših literarnih to-Vph i11? Prizadevanj v sodobni slo-di ?. , književnosti. Tako bodo tu-
preI,letošnjem
“redstavljenj
letu v avtorji,
tej zbirki pripadniki
stJ‘fnih generacij, idejnih in e-ohliL 1 usmeritev, slogovnih in t*k°vnih prijemov. Avtorji le-janu8a le,-n>ka ta zbirke so Mar-len i',0zanc (Ljubezen), Mate Do-hezCi/VarnP'r z Gorjancev), Jato Kajzer (Prava moška družba), Uj^.^abič (Ljubavne povesti), hipw!-i Rupel (Prijazno življe-ho 7 Pave' Zidar (Metajezik), Be-tin >>nčič (Rdeče jadro), Valenta , hbrič (Vrči, zajetje luči in 4n.eb. France Pibernik (Odzvok), pl, Oj Brvar (Osemnajst pesmi gov . dstek), Miian Dekleva (Načenja), Tone Kuntner (V leeu V L.’n Veno Taufer (Sonetje). ea zuirki Kultura, ki jo založnike ■ j-^ča med svoje elitne zbir-
Ved 1Zhaiai0 tista domača in pre-r0^eila .dela, ki imajo za naš na-tpe, Vežii kulturni pomen. Posa-kajo*1-- ^.e'a v tej zbirki se doti-
hirria različnih področij, prav tako aJo enakega .orniata oziroma
gre t^e’ skupno pa jim je to, da stmu orna*a v vseb prime Zna\T°vna de'a naših najvidnejših
^anstvenikov
,	..... in publicistov. Le-
dom -°.sta v tej zbirki izšli dve fetAci deli in sicer Milka Mati-dre.Va i virih bajanja* in An-braJnae Inkreta «Novi spomini na
Ve^L^kor sodi med zelo zanimi-ka ZS,lrke naše založnice tudi zbir-Pom °kovi' ki prinaša nekatera ha iernbnejš& c' a. in prevede-im ®0retska dele. s področja tako io?nf°Van'h humanističnih ved (fi-tera 1Ja’ s°ciologija, psihologija, li-eer rna teorija Itn.) Zbirka jr si-tom narhenjena prc Ivsem študen-• hkrati a J u i vsem drugim
bralcem, ki se poglobljeno ukvarjajo z vprašanji, ki jih obravnavajo humanistične vede. Letos bo. v tej zbirki izš'o pet knjig in sicer Predraga Vranickega »Zgodovina marksizma*, zbornik pod naslovom «Filozofija in sodobna biologija* v uredništvu I. T. Frolova, Valentina Kalana »Aristotel*, A. Čarnija «Teorija formacij družbe* in zbornik avtorjev frankfurtske šole pod naslovom «Kritična teorija družbe*.
Most med književnostmi jugoslovanskih narodov in narodnosti je vsekakor zbirka 3e„eda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, v kateri je v štirih letih izšlo že več kot 40 knjig z deli pisateljev, pesnikov in dramatikov, ki so vsak zase pojem v sodobnih jugoslovanskih književnostih. Letos bo i tej zbirki izšlo šest knjig in sicer: Peter Šegedin «Otroci božji*, Aleksander Tišma «Uporaba človel ■>, »Pesmi* Maka Dizdarja, Izeta Sa-rajčiča, Nenada Fatlanoviča i An-djelka Vuletiča. Tudi četrta knjiga je zbornik e .ni naših albanskih pesniko” k .t so to Enver Gjerqeku, Azem Shkreli, Rrahman Dedaj in Ali Podrimja. Peta tinji-ga je delo Andreja Hienga «Človek na meji*, medtem ko bo zadnja knjiga letešnjeg. letnik.' obsegala izbor iz sodob:.'h jugoslovanskih esejev.
Zbirka Levstikov hram je dovolj znana in že priljubljena med bralci, saj prinaša vsako leto dober izbor iz domačih in tujih del, starih in novih. Pet knjig bo lc' izšlo v Levstikovem hramu in sicer Ivana Tavčarju «Izza kongresa*, Ernesta Sabati «Nad grobovi in junaki*, Johnu Fowlesa »Ženska francoskega joročnika*, Dina Buzzatija »Tatarska puščava* in Nemetha Laszla »Pregreha*.
Naslednja zbirka Krog pa v primerjavi z Levstikovim hramom prinaša lažja dela, tako rekoč za «široko potrošnjo*, vendar kvalitetno, ustrezno poslanstvu ilož be same. Zato je zbirka pisana in ne samo čisto leposlovna, v do ločenih stvareh > sodobna, vendar tudi odnrta tradiciji. Šest knjig bo izšlo v tej zbirki in sicer
»Spreminjanja, Liv Ullmann, »Pokopljite moje srce pri Ranjenem kolenu* Lee Brovvna, »Koncert v črnem* Dina Nogara, «Družinske zgodbe* Ephraima Kishona, »Generalske afere* Hellmuta Kirsta in «Smrt v Rimu* Wolfganga Koep-pena.
Tudi letos bo izšla v zbirki Lirika vrsta pesniških imen, ki bodo lepo dopolnila že doslej zelo bogat slovenski izbor vrhunske poezije v enotni knjil.i opremi, ki do zdaj obsega že šestintrideset knjig. Letos bodo izšli v tej zbirki Pindar, Victor Hugo, W. B. Yeats in Wordsworth, medtem ko se uredniški odbor zbirke še ni odločil za nadaljnji dve deli.
Med svojovrstne zbirke Mladinske knjige sodi tudi zbirka Petdeset najlepših r > i boru bralcev.
V	zadnjih letih je namreč založ-
ba anketirala veliko odraslih bralcev po vsej Sloveniji, obenem pa je tudi na podlagi ankete zvedela za mnenje k.i,"	ar je v, ki so u-
rednikom povedali, kakšne knjige ljudje najrajši t. . Tako so v založbi oblikovali novo zbirko Petdeset najlepših — po izboru bralcev. Zbirka naj bi v celoti izšla v treh letih, 1978, 1979 in 1980. leta.
V	prvih dveh letih naj bi izšlo po petnajst knjig, v tretjem letu, to je 1980, pa dvajset naslovov, skupaj torej petdeset naslovov. V letošnjem, drugem letniku te zbirke bo izšlo naslednjih petnajst knjig po izboru bralcev: Josip Jurčič «DeSeti ’'rat», Josip Jurčič «Domen*, Josip Jurčič «Sosedov sin*, Ivan Tavčar «Cvetje v jeseni*, Prežihov Voranz »Doberdob*, Miško Kranjec «Povest o dobrih ljudeh*, Beno Zupančič »Sedmina*. Ivan Potrč «Na kmetih*, Anton Ingolič «Gimnazijka», Ivo An-drič »Travniška kronika*. Lev Tolstoj «Vojna in mir*, Jack London «Dolina meseca*, Honore Balzac «Teta Liza*, Archibald Cronin «španski vrtnar* in Mario Puzo »Boter*.
Potrebno bi bi. govoriti še o drugih zbirkah kot Žepna knjiga, Vezi, Potopisi, o faksimil i rokopisa Prežiho>'egf Voranra Ljubezen na odoru v zbirki Monumenta
litterarum slovenicarum, do zbirke Narava.
Tu so potem še mali priročniki kot Slovenski ptiči, Fotografirajmo, snemajmo, Paket gospodinjskih priročnikov (gimnastika, dietna kuhinja, ekspresna kuhinja), pa zdravstvene knjige in priročniki kot Išias in bolečine, Infarkt, Migrena in bolečine v glavi, Kvantitativni aspekti delovanja zdravil na organizem pa mladinske enciklopedije kot Knjiga o življenju pa spet zbirka Okno v svet, kjer so predvidena tri dela in sicer Čudovita Jugoslavija, Lipica in Planica do Sveta tehnike in številnih učbenikom, delovnih zvezkov in priročnikov za osnovne, srednje, poklicne, tehnične in druge šole tja o učbenikov za naše otroke v tujini.
Zelo obsežen seznam za leto 1979, skoraj tristo knjig!
DUŠAN ŽELJEZNOV
stal je socialist in borbeni humanist.
Leta 1920 je prevzel mesto dramaturga v gledališču «Miinchener Kammerspiele*. Dve leti pozneje so v tem gledališču uprizorili njegovo prvo dramsko delo «Trom-meln in der Naeht* — Bobni v noči — za katero je prejel Kleisfo-vo nagrado. Isto leto mu je ponudil mesto dramaturga v Deutsches Theatru veliki Maks Reinhardt. To je bilo odločilno za njegovo nadaljnje delo. Berlin je tedaj najbolj razgibano gledališko mesto v Evropi in eden najvidnejših centrov gledališke kulture. Tu so delovali najbolj znani režiserji: Reinhardt. Piscator in Engel. Srečanje s temi ljudmi je bila zanj prava visoka šola umetnosti. Leta 1923 je bila uprizorjena v Miinchnu njegova drama »Im Dickicht der Stadte* — V džungli mest, kjer opisuje misteriozno u-sodo dveh ljudi v velemestu. Leta' 1924 je na istem odtou up^zM*-jeno novo Brechtovo delo »Življenje Edvarda II. angleškega* (delo je'povzeto po Marlow»)?*Y'~rft#ii «Mož je mož* iz leta 1926 obsoja kolonializem. Leta 1926 je na glasbenem festivalu v Baden Badnu u-prizoril svojo prvo spevoigro «Ma-hagonny» z glasbo Kurta VVeilla, režijo Ericha Engela ter scenografijo Gaspara Nehera. Uprizoritev je imela prodoren usper. Od tedaj je ta četverica umetnikov večkrat sodelovala pri važnejših u-prizoritvah. V tem času je izšla tudi pesniška zbirka «Hauspos-tille*, ki vsebuje čudovite socialne balade. Piscator je povabil Brechta, da bi z njim dramatiziral «Dobrega vojaka Švejka*. Piscatorjevo eksperimentiranje je odločilno vplivalo na Brechtovo nadaljnje delo in mu dalo osnovo za njegovo teorijo o »epskem gledališču*. Prva drama v tej smeri je bila «Opera za tri groše* (1928). Motiv je Brecht našel v angleški igri Johna Gaya Beraška opera. Značilnost Brechtove predelave je satira na zločinsko grabežljivost kapitalističnega reda. V glavnem junaku pa je Brecht pokazal zločinske nagone porajajočega se nacizma, ki je tedaj koval zarote v družbenem podzemlju.
Nadaljnja dela tega časa so: »Pritrjevala in Zanikovalci* (1929), «Ukrep» (1930), »Izjema in pravilo* (1930), »Sveta Ivana v klavnici* (1932), »Navodilo* ter prosta dramatizacija romana Gorkega «Mati». Glavno vlogo je v tem delu igrala Helena VVeigel, s katero se je kmalu zatem Brecht poročil.
Po Hitlerjevem nastopu je moral Brecht zbežati iz domovine. Preko Danske, Švedske, Finske in Sovjetske zveze je leta 1941 prišel v ZDA in se nastanil v kalifornijskem mestu Santa Monica.
V izgnanstvu so nastala nasled-
»
nja dela: »Beraški roman* (1934), »Puške gospe Carrar* (1937), napisana ob izbruhu španske državljanske vojne. «Okrogle in koničaste glave* (1938), »Strah in beda tretjega rajha* (1938), »Mati Courage in njeni otroci* - (Kronika iz tridesetletne vojne v dvanajstih slikah. Krstna uprizoritev 19. aprila 1941 v ziiriški Drami) — napisana leta 1937, »Zasliševanje Lukulla* (1939 — radijska igra, ki je bila leta 1950 predelana v libreto, po katerem je skomponiral opero Paul Dessau), «Dobri človek iz Sečuana« (1940), «Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti* (1940), «Nenadni vzpon* (1943) Arturja Ula (1942), «Galileo Galilei* (1942) in «Kavkaški Krog s kredo* (1947).
Leta 1947 je Brechta začela zasliševati zloglasna komisija za preiskovanje protiamoriške dejavnosti, ki je preganjala vse napredne ljudi v Ameriki; tako je moral Brecht drugič Ue4ati. Iz SfRefikt: se je umaknil v Švico, nato pa preko Prage jp Dunaja odpotoval
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Književna razgibanost
Aforizmi humorista in satirika D. Mevlje - Srimp-fov prevod indijskega romana iz hindi jezika Sestanek pododbora Društva slovenskih pisateljev
(Nadaljevanje na 8. strani)
Literarno življenje v Mariboru je v zadnjem času izredno razgibano. Skoraj ne mine dan, ki ne bi bil s književnostjo povezan; najsi bo z literarnimi srečanji s pisatelji, z raznimi zapisi v časnikih o literarnem strujanju, zlasti okoli e-dine štajerske literarne revije Dialogi, ali, da ne bi izšlo v knjižni obliki delo kakega štajerskega avtorja.
Med knjigami, ki jih je v zadnjem času izdala tudi v širšem slovenskem prostoru znana mariborska založba Obzorja, vzbujajo posebno pozornost aforizmi znanega slovenskega književnika, humorista in satirika Dušana Mevlje »Kdor se zadnji smeje, ima zamudo*.
Dušan Mevlja sodi mca tisto redke a priljubljene slovenske humoriste in satirike, ki so mu izdali že več humorističnih i njig. Sedanja knjiga aforizmov je že sedma z Mevljinega humorističnega r-d-ročja. Razen teh je izšlo že več pesniških zbirk, tako, da se danes pesnik, humorist, prozaist, gledališki esejist in publicist Dušan Mevlja L.hko ponaša že s kar osemnajstimi knjigami.
V sedanji knjigi aforizmov se nam bistroumno predstavlja z domislicami, reki in antire1’ o življenju in družbenih tokovih z duhovnimi prispodobami slabosti, ki jih spremljajo. Ni vselej blag, prej oster, vendar jc njegov humor iskriv in hudomušen. Aforizmi, prikazani z njemu lastnimi pronicljivimi mislimi in besedami, imajo določer ' nalogo in pomen: bičati slabosti in jih smešiti.
Knjiga aforizmov Dušana Mevlje doprinaša v vsakdanjo sivino zdolgočasenih Slovencev zares zvrhano mero senčnih in iskrenih duhovitosti, iskrice se krešejo s tolikšno duhovitostjo, da se jim človek zares lahko spontano nasmeji.
Srečanja s pisatelji postajajo vse bolj priljubljena pri beročem občinstvu. Nadvse prizadevna za popularizacijo knjige je Mariborska knjižnica, ki organizira srečanja v svojih knjižničnih prostorih. Prijetni in lepi so večeri V ambientu, ki ga obdajajo police prepolnih knjig; zlasti, če nastopi pisatelj, ki je hkrati tudi-prijeten sogovornik.
Večer s pisateljem Francem Šrimpfom, je bil zanimiv toliko bolj..ker se nam. je predstavil kot redek slovenski prevajalec iz indijskega hindi jezika. Pomurska |ožba je^pamreč izdala v dveh sežnih knjigah roman Rangab-humi, ki ga je napisal indijski pisec Dhanpatraj Premčand.
ŽE OKROG 500 ČLANOV KLUBA «SVET KNJIGE»
Pravkar je izšel novi katalog za izbiro knjig, ki so na ogled v Tržaški knjigarni
S prvim novembrom v lanskem letu je začel tudi v zamejstvu delovati prvi slovenski knjižni klub Svet knjige. Pobuda, ki je v Sloveniji doživela velik uspeh, se je uveljavila tudi pri nas, pa čeprav obstaja Svet knjige komaj tri mesece.
Za kaj pravzaprav gre? O tem smo že pisali, vendar ne bo napak, da še enkrat spomnimo na pogoje, ki so potrebni, da lahko postanemo člani tega slovenskega knjižnega kluba. V bistvu je stvar zelo enostavna, dovolj je, da se ljubitelj dobre knjige predstavi v Tržaški knjigarni, kjer ima Svet knjige svoj sedež, in že bo dobil člansko izkaznico, pri čemer ne bo plačal nobene članarine.
Kot član kluba Svet knjige kupujete ceneje. Pri nakupu knjig potrošnik prihrani do 30 odst. Knjige pa izbira kar iz kataloga, ki ga vsak član Sveta knjige dobiva domov trikrat letno.
Prvi slovenski knjižni klub Svet knjige je bil ustanovljen zato, da bi založba Mladinska knjiga približala svoje izdaje bralcu in to po vseh ugodnostih, ki smo jih navedli. S tem se seveda knjižna kultura na Slovenskem dviga, človek raje sega po duhovnih dobri-
nah in vrednotah, ki so danes nekoliko ob strani, oziroma potisnjene v ozadje.
Na Tržaškem in Goriškem je zaenkrat okrog 500 članov Sveta knjige. Članstvo sestavljajo pretežno mlade družine iz vseh slojev.
Z januarjem se je torej končala prva faza v življenju tega knjižnega kluba pri nas. Začenja se novo obdobje, ko bodo člani najbolje propagandirali Svet knjige, oziroma, skušali bodo pridobiti nove člane. Za to delo bodo tudi nagrajeni: dobili bodo lepo usnjeno torbico, ali pa znamenito knjigo.
Stare in nove člane pa naj na tem mestu še obvestimo, da je pravkar izšel novi katalog, po katerem bodo lahko izbirali knjige, ki jih zanimajo. Sicer pa so te knjige na ogled tudi v klubskih prostorih v Tržaški knjigami.
Tokrat so članom na razpolago knjige za vse okuse in vse starosti. Bistveno je vsekakor, da ne gre za izgubljene in obrabljene naslove, ampak za najnovejše publikacije Mladinske knjige. Knjiga četrtletja pa je, starejši člani bodo že vedeli, kaj je to, »Danes grofje Celjski in nikdar več* izpod peresa Anne Wambrecht-samer.
Primorske bibliografske vesti
Franco Flrmiiml je v razpravi (v italijanščini) Giuseppe Tominz e H Ritratto di Pctar II. Petrovič Njegoš del Njegošev muzej di Cetinje
Naše bralce bo zanimal tudi članek Gorizia e 1'Isontino sono Friuli, ki ga je v La Vita Cattolica, 16 dicembre 1978, na strani 18, napisal -j----------------------------------- —= —- ^ podal zuan Nazzi Ma-
(Tominčev portret Petra II. Petroviča Njegoša iz Njegoševega muzeja Camillo Medeot kratek odgovor nanj pa je v Cetinju) pp. 205-208 dokazal, da je Josip Tominc v resnici portretiral talon, ki Medeottovo trditev povsem zanika.
slavnega črnogorskega vladiko in sicer poleti 1837, ko je Njegoš daljši čas bival v Trstu.
KNJIGA '78, 11.
V Reflektorju je na strani 473 objavljen referat prof. Jana Zoltana,
LEOPOLD JURCA, MOJA LETA V ISTRI POD FAŠIZMOM, spomini, Ljubljana 1978
Leopold Jurca opisuje huda istrska leta, ki jih je kot zaveden slovenski duhovnik preživel pod fašizmom. Dr. p. Metod Benedik v uvodni besedi piše: »...bil je eden tistih slovenskih duhovnikov, ki se niso ki ga je imel kot predstavnik Slovenije v Zrenjaninu: Vloga knjige srčno borili samo za svoj lastni narod in njegove pravice, ampak so
na zahodnem narodnostno mešanem ozemlju SR Slovenije. »Slovenska knjiga na narodnostno mešanem ozemlju je dejansko dosegla stopnjo, ki omogoča zbliževanje dveh nacionalnih kultur*, pravi med drugim
JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS, 3-4, 1977
se z enako širokosrčnostjo zavzeli za zatirani hrvatski živelj v Istri ter ga z vso odločnostjo branili pred zasužnjevanjem in odnarodo-vanjem.* Knjiga obsega 101 stran in je opremljena s fotografijami.
NAŠA OBRAMBA, april 4. '78 do december 12. '78, 1978
UiiS S jSSSK efgsaštr^ Se^K	usti
študija Italijansko - jugoslovanske teze za istorijske tekstove (Izvod Qorj<$kcga vojnega področja, naj s svojimi bogatimi izkušnjami pri iz »Cultura e scuola* Br. 37, januar - mart 1971), ki je bila najprej organiziranju partizanske baze seznanita tudi vse bralce revije, ki se
objavljena v Italiji v reviji «Cultura e scuola* No. 37, gennaio 1971 pod naslovom U teši italo-jugoslave per i testi di storia. Vse teze so bile obdelane na zborovanjih italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev od leta 1960 do 1964. leta, v zadnjih letih pa so bile ponovno predelane in pripravljene za objavo. Študija zajema obdobje od Prevozi, preporoda do rapalske pogodbe (str. 85-124).
organiziranju partizanske baze seznanita tudi vse bralce revije, maržo zanimajo za bogato zgodovino NOB. V sedmih nadaljevanjih so se zvrstili ti naslovi: Vodnjak, ki niti ni vodnjak; Partizanski ranjenci v domači oskrbi; Kovači, urarji in avtopark na paro; Tesarji, žagarji, mizarji; Krojači in šivilje; Čevljarji, sedlarji, usnjarji ter zadnji
N. S.
V prevodu se roman imenuje Arena, saj živahna pripoved na sugestiven literarni način prikazuje moderno obdobje Indije tridesetih let tega stoletja. Priznani pisatelj, prevajalec in orien a-list Franc šrimpf je znan slovenski indolog, ki se ukvarja z najbolj razširjenim indijskim jezikom hindi. Toliko bolj je za slovensko prevajalstvo pomemben prevod romana Arena, ker je preveden v slovenščino neposredno iz hindi jezika, torej ne, kot je zaradi redkega znanja indijskih jezikov v navadi prevajanje iz angleškega, nemškega ali kakega drugega svetovnega jezika.
Obširni roman je iz hindi jezika prevedel s sodelovanjem Indijca Sheorajema Sigha Jainema, ki deloma obvlada hrvaščino. S počasnim sporazumevanjem sta se pregrizla skozi dolgi roman, ki je s hindi jezika zadobil adekvanfc-no slovensko književno podobo.
Ni namen našega zapisa ovrednotiti prevod, ki je v slovenski kulturni javnosti že požel svoje priznanje. Želim le opozoriti na izredno pomembno kulturno poslanstvo, ki ga je opravil Franc Šrimpf kot književnik in ket indolog za spoznavanje indijskega književnega bogastva mod Slovenci. Književniški večer je potekel v prijetnem razgovoru med prevajalcem in prisotnimi, na katerem so bile pojasnjene mnoge duhovne in življenjske vrednote nam še vedno skrivnostne, a ne več tako odmaknjene indijske vsakdanjosti.
Sestanek mariborskega pododbora Društva slovenskih pisateljev, ki se ga je udeležilo veliko članov in tudi nečlanov, je bil priča zavzetosti pišočih ljudi, da bi se pogosteje sestajali in razpravljali o problematiki društvene dejavnosti in o pomenu pisatelja v družbi nasploh. Po poročilu predsednice, znane pisateljice Nade Gaborovičeve, ki je nazorno prikazala uspehe in tudi probleme društva v zadnjem obdobju, se je razvil koristen tovariški razgovor. Kljub temu, da mariborski pododbor pisateljev živahno deluje ne samo na štajerskem področju, ampak vključuje tudi pi-
DUSAN MEVLJA
«Darvinizmi»
Vsaka podobnost med opico in človekom je lahko zgolj slučajna, pravijo ljudje.
Da so ljudje podobni opicam? Čisto lahko, vsaka živalska vrsta doživi svojo degeneracijo, pravijo opice.
Kaj bi si metali polena pod noge, končno smo le sorodniki.
Bolje bistra opica, kot zabit človek.
Opica je znana po izrednem daru posnemanja. Še bolj darovit je človek, ki posnema opico.
To o posnemanju je zelo relativno: nikdar se ne ve, kdo koga posnema: ali človek opico, ali o-pica človeka. Kadar posnema človek opico, je to lahko prav žalostno, kadar pa posnema opica človeka, je to lahko zelo smešno...
Da smo podobni opicam, ni kriv Darivin, temveč sami.
Pot od opice do človeka je neprimerno daljša, kot pot od človeka do opice ...
(Iz pravkar izšle knjige «Kdor se zadnji smeje, ima zamudo» pri mariborski založbi 'Obzorja*).
satelje iz zamejske Koroške, še nima urejenih več stvari, sem sodijo tudi stalni prostori, kjer bi se odbor in članstvo lahko pogosteje sestajala.
Delovanje društva je kljub temu bogato razvejano. Kot je znano, vsako leto iniciativni odbor v sestavi pisateljev Nade Gaborovičeve, Janeza Švajncerja in pesnika Slavka Juga, organizira vsakoletno že tradicionalno največje slovensko srečanje pisateljev na Štatenbergu, člani sodelujejo na prireditvah krajevnih skupnostih, nastopajo po šolah, prirejajo literarne večere po Šimih krajih Štajerske in Koroške. Izražena je bila želja sodelovanja z mladimi pisci v Slovenj Gradcu, kar je tamkajšnji, na sestanku prisotni kulturni delavec Niko Kolar izrecno pozdravil in obljubil polno pomoč. Tudi stiki s kulturnimi delavci na Gradiščanskem se bodo poživili. Skratka, bila je izrečena želja po še bolj živahnem delovanju, H se naj. kolikor se še ni, razširi čimbolj izven štajerske regije. Nadalje se je govorilo o tesnejšem sodelovanju s slovenskimi založbami, zlasti z založbo Obzorja v Mariboru in Pomursko založbo v Murski Soboti. Razpravljalo se je tudi o literarnih nagradah, ki jih pogrešajo v Maribora in o večji uveljavitvi pisatelja pri raznih proslavah in jubilejih.
Zadnji čas se je v časnikih razvnela polemika o slovenskih kulturnih revijah. Časnik Večer je celo odprl posebno rubriko o vprašanju preosnove mariborskih Dialogov, ki se je poslužuje presenetljivo število udeležencev s konstruktivnimi, včasih tudi žal, neumestnimi predlogi. Prevladuje mnenje, da je treba reviji pomagati, da bi se dvignila na še višj raven, kar je vsekakor cilj revije uredništva vselej bil.
EMIL FRELIH
Z NEDAVNEGA OBČNEGA ZBORA
Opensko prosvetno društvo «Tabor» krepka postojanka našega življenja
V prosvetnem delu je stalno angažiranih okrog 100 ljudi brez številne mladinske folklorne skupine - Potrjevanje starih in uvajanje novih pobud
♦Prosvetno društvo 'Tabor’ je med redkimi društvi, ki ne more tarnati, da nima aktivnih članov, ki ne more govoriti o pomanjkanju delavnosti. V prosvetnem delu je stalno angažiranih okrog 100 ljudi (in pri tem ni vštetih nekaj nad 70 članov mladinske folklorne skupine), ki posvečajo vsaj dva večera v tednu rednemu delovanju društva «Tabor». Morda se celo sami ne zavedamo, da je takšno stanje pravo razkošje, s katerim se lahko ponašamo vsi Openci.*
S temi uvodnimi besedami je predsednica openskega prosvetnega društva «Tabor» Stanka Hrovatinova na zadnjem občnem zboru, ki je bil prejšnji petek, zelo nazorno prikazala vzdušje, ki preveva kulturno - prosvetno udejstvovanje na Opčinah
Da so openski prosvetni delavci lahko upravičeu zadovoljni s svojo žetvijo, je razvidno tudi iz dolgih sezname najrazličnejših prireditev, V' so v zadnjem letu poživile in razgibale kulturno življenje v tem predelu Krasa, ki se vedno bolj spreminja v mesto in zadobiva v st značilnosti jezikovno in narodnostno mešanega
niškega poročila: «Glasbena dejavnost na Opčinah je bila doslej zelo priložnostna. Potrebna bi bila manjša dvorana, dober klavir pa še kaj. Kljub temu pa bo društvo letos priredilo nekaj takih nastopov z naslovom: Openski glasbeni večeri v februarju in marcu. Prvi bo na sporedu že danes, ob Prešernovi proslavi s koncertom altistke Marte Valetič, ki se bo predstavila s samospevi na besedilo Prešernovih pesmi in z Dvorakovimi ciganskimi melodijami v češkem izvirniku. Naslednjo nedeljo bo gost društva zbor, ki ga vodi Janko Ban. V okviru teh glasbenih večerov bo društvo priredilo še koncert jazz glasbe ter dva koncerta v sodelovanju z Glasbeno matico*.
Če ostanemo pri izvajanjih predsednice, moramo posebej o-meniti njen polemičen in oster nastop proti «duhovni lenobi* nekaterih domačinov, ki kulturno vegetirajo, čeprav so sposobni, ki govorijo in mislijo slovensko, a jim je slovenstvo le okras, ki ne čutijo nobene odgovornosti, bežijo pred njo, podpirajo komformi-zem in se ne zavedajo, da je naša kulturna zavest odvisna od nas
Dolinsko prosvetno društvo deluje v skladu z novim ritmom življenja
Pomembne kulturno-prosvetne manifestacije so poživile zadnje razdobje delovanja in spodbudile nove ideje
REDNI OBČNI ZBOR PD ♦VALENTIN VODNIK*

ročal slikar in edei glavnih akterjev razstavne dejavnost' na Opčinah Edvard Zajec.
Opensko društvo je torej opravilo doslej bogato in pomembno delo in veliko od njega lahko še pričakujemo. Pred novim vodstvom in vsem članstvom so še velike in zahtevne naloge. Glavno odgovornost za te naloge pa so na zadnjem občnem zboru še enkrat poverili skoraj vsem tistim, ki so jih nosili že doslej To so
Stanka Hrovatin, ki je bila potrjena na predsedniško mesto, Viktor Sosič, ki so ga ponovno izvolili za tajnika in dalje Lucija Hrovatin, Lidija Sosič, Kostanca Filipovič. Mirela Zgonc, Drago Vremec, Vinko Kalin, Drago Gorup, Rinaldo Vremec, Ivan Gulič, Ar-mando Škerlavaj in Edvard Zajec. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Rudi Vremec, Anton Kalc in Robert Hlavaty.
D. K.
Številna udeležba na občnem zboru PD »Tabor* na Opčinah
predela. Društvo p,. ni le utrdilo tistih kulturnih dejavnosti, ki jim pravimo tradicionalne in med katere naj bi sodila, recimo, zborovska ali dramsk.. dejavnost, temveč je šlo konkretno tudi v iskanje tako imenovanih novih blik kulturno - umetniškega izražanja, ki naj z novimi prijemi učinkoviteje osveščajo i„ duhovno bogatijo našega človek in ki naj predvsem senzibilizirajo in angažirajo mlajše ljudi Pri tem mislimo zlasti na pobude, ki naj bi približale likovno ali fotografsko u-metnost čim širši javnosti in ki so se odražale v nadvse bogati galerijski dejavno.. , okrog katere so se začeli razvijati neki povsem novi načini kulturne družabnosti. In končno ne gre prezreti še e-ne bistvenih usmeritev openskega prosvetnega društva. To je velike občutljivosti za vse, kar se dogaja tako v ožjih vaških mejah, kot v širšem sklopu našega manjšinskega življenja in družbenega življenja sploh. Tankočutnost za usodo slovenske šole, ki se zlasti v tem predelu Krasa srečuje s številnimi nelahkimi problemi (problemi prostorov, odnosov z italijansko šolska stvarnostjo, če naj navedemo le najopaznejša), živo spremljanje važnih dogodkov, pa naj bodo to komemoracije pred raznimi spomeniki, ali srečanja o problemih urbanističnega ali gospodarskega značaja; živa antifašistična budnost, ki se odraža s takojšnjim odgovorom na vsakršna provokacijo, so glavne značilnost, te usmerjenosti.
Iz vsega tegr se o openskem društvu ponuja dokaj pozitivna slika in zato tudi zadovoljstvo in optimizem, ki sta prevevala zadnji občni zbor, nista bila odveč, nista bil? nekaj prisiljenega. Seveda si članstvo, ki se je občnega zbora udeležilo v velikem številu, saj je bil. samo volilnih u-pravičencev nad devetdeset (kot je preverila verifikacijsk • komisija), ni prikrh alo tudi določenih problemov. »Razvejanost, v kakršno je šlo naše društvo,* je med drugim dejala \ svojem predsedniškem poročilu Stanka Hrovatinova, »terja od posameznika in od celotnega odbora več dela in tudi sposobnosti terja iskanje novih načinov dela. To bo prišlo še bolj do izraza ob novih pobudah, ki jih načrtujemo za prihodnjo sezono, in ob željah po izboljšanju stikov in sodelovanja z drugimi prosvetnimi društvi tostran in onstran meje, kakor tudi z naprednimi organizacijami, skratka ob naporih, da na eni strani razširimo delovanje, na drugi pa, da ga vsestransko izboljšamo. Ob tako široko zastavljenem delu trčimo seveda ob pomanjkljivosti in ovire*.
Pri tem je predsednica sama navedla nekaj primerov. »Že lani smo nameravli odpreti knjižnico. Vse je kazalo, da bo dozidava Prosvetriega doma dokončana in da bo mogoče pričeti z dejavnostjo. Pa ni šlo vse tako gladko. Zdaj se je odbor odločil, da ne bo več čakal in bo zato ravno ta dejavnost, za katero se je že angažiralo nekaj ljudi, ena izmed glavnih letošnjih pobud. Obračamo se na vse Opence s prošnjo, da obogatijo knjižnico Tabora tudi s svojimi knjigami. Ure in dnevi sprejemanja knjig bodo objavljeni v časopisu.*
Vse to zveni nekako tako: težave so, vendar da vse premostiti. In dejanske kaže, da se o-penski prosvetno - kulturni delavci ne ustavijo pred prvo oviro. V podkrepitev te igotovitve še en primer, ki tudi izhaja iz predsed-
vseh. Pri tem je Stanka Hrovatin posebej poudarila: »Vemo, da nam ni bilo nikoli nič darovano, da smo si morali vse, kar imamo, priboriti in da si moramo zato priboriti tudi tisto, česar še nimamo.* Potem ko je omenila nekatere najbolj zgovorne primere terorizma in ustrahovanja tako pri nas kot drugod po Italiji, je nadaljevala:	»Sedanji družbeni
razkroj, pomanjkanje vrednot, ki jih potrebujemo kot posamezniki in kot skupnost, bomo premagali, če bomo znali prevzemati svoje odgovornosti, če bomo pripravili tudi druge, dn jo prevzamejo, da bo postalo naše kulturno delo še bolj izrazito, bolj enotno, bolj povezano z delom vse) demokratičnih organizacij in sil, M se borijo za vrednote, kot so svoboda,- enakost, strpnost in mir.*
Krajši sprehod po bogati in razvejani dejavnosti prosvetnega društva Tabor jt nato opravil njegov tajnik Viktor Sosič, ki je po značilnem pravilu «malo besed, o-bilo dejanj* še enkrat dokazal, da se da tudi v par besedah prikazati zelo bogata dejavnost. Posebej pa so o opravljenem delu ter bodočih načrtih po nosameznih odsekih društva poročali njih odgovorni. Tako j o moškem pevskem zboru »Tabor*, ki že deset let redno in uspešno deluje pod vodstvom Sveta Grgiča, poročal dr. Seraf Hrovatin. V zadnjem letu je imel nešteto nastopov. Naštevanje bi bilo predolgo. Naj o-menimo le njegovo gostovanje v Makedoniji, kjer je bil gost društva »Kočo Racin*. O ženskem zboru je poročala Kostanca Filipovič. Z razliko od moškega, obstaja ta ' or le slabo leto in se o njem ne da 'e veliko povedati, če ne to, da se je dela lotil z neverjetno vnemo in ljubeznijo.
Velika pridobitev za opensko kulturno življenje je otroško folklorno delovanje. O tem je poročala Lucija Hrovatin, ki ima poleg vaditeljev Arke Kocjančičeve in Stojana Petarosa največje zasluge za to dejavnost. Ob tem je mogoče dovolj podatek, dr je letos vpisanih v folklorne skupine na Opčinah kar 72 otrok. Pa še dejstvo, da se je openska srednja otroška folklorn skupina uspešno udeležila srečanj; otroških folklornih skupin, ki je bilo v Kranju ob mednarodnem letu otroka na pobudo ZKO Slovenije in ZKO iz Kranja. Posebej je Hrovatinova omenila mladega harmonikarja Aleksandra Ipavca, ki je nekakšen steber skupine,
Nadalje je o dramski dejavnosti, ki zavzema v okviru openskega društva posebno mesto, poročala Lidija Sosič. Poudarila je zlasti pomen recitala Župančičevih poezij ob stoletnici pesnikovega rojstva, ki p je pripravila mladinska skupina, med uspehi članske dramske skupine pa je zlasti omeniia uprizoritev Brechtove enodejanke »Puške gospe Carrar* v režiji Draga Gorupa, s katero je veliko nastopala in še nastopa. Tudi na tem področju je morda zelo zgovoren podatek, da aktivno deluje v skupini okoli 30 članov. Kar zadeva prihodnost pa skupina, kakor celotno društvo, pozorno zre na trenutek poimenovanja openske osnovne šole po Francetu Bevku.
In končno naj omenimo še galerijsko ali razstavno dejavnost, ki je imela med vsemi največjo odmevnost v širši javnosti ter bila dejansko pomemben in pomenljiv dokaz, kako n -ko društvo lahko pristopi h kakovostnejšemu in učinkovitejšemu posredovanju kulture in umetnosti. O tem je po-
V sredo, 31. januarja, je stari odbor p.d. Valentin Vodnik podal obračun svojega štiriletnega delovanja, obenem pa začrtal novo pot, ki jo bo moralo dolinsko prosvetno društvo vzeti pod noge v najkrajšem času.
Občni zbor je vselej čas žetve in čas premisleka, pa tudi čas, ko nekateri odhajajo in drugi prihajajo. Občni zbor naj bi bil tudi posebna, svečana priložnost, ko se vodstvo predstavi iz oči v oči vaški skupnosti, ta pa terja odgovor in pretehtava preteklo delo. V sredo zvečer se nam je izluščilo nekaj misli, ki 'ui jih radi podali kar uvodoma.
Kot prvo bi rekli, da je bila u-deležba na zboru zelo skromna. Menimo, da se je v štirih letih nabralo mnogo snovi, ki bi jo kazalo skupaj prediskutirati, marsi-kak'bkoblem žge' vas in tudi lepih trenutkov je bilo veliko in bi jih kazalo z besedo obuditi, kajti lepi Spomini Vžigajo korajžo za prihodnost. Vas se ni odzvala, kot je bilo pričakovati. Jasno naj bo, da tu ne iščemo krivca, vsiljuje se nam le grenak občutek, da smo kljub vsemu le nekoliko osamljeni, da najbrž vrzeli, ki so med nami, ne bomo nikoli zapolnili pa naj se društveni delavci še tako pretegnejo z delom. Res je, da so koncerti zbora in ostale prireditve dobro obiskani, toda občni zbor ima vendarle svoj čar in pomen in vsakega posameznika bi morala požgečkati radovednost, kaj se odigrava za vsem tistim, preden zbor stopi pred občinstvo, preden se odprejo vrata Torkle, preden se Tabor pojavi v nabiralniku za pošto in tako naprej
Druga ugotovitev je bolj razveseljiva. Kljub vsem težavam, društvo natanko izpolnjuje svojo mnogotero vlogo v vasi in zunaj nje. Mnenja in ocenr 0 njegovem delovanju so laskave, vsi se pač zavedamo v kakšni težavni dobi živimo. Kriza ni sam v Dolini, kriza oklepa ves svet. Toda dolinski odborniki ne tarnajo in obupavajo, temveč se trudijo biti živi, sodobni in skušajo reagirati. Človeški značaj je toliko močnejši, kolikor bolj uspe nadkriliti in premagati negativne pojave v okolju, v katerega je m stavljen. In ker je društvo sestavljam iz ljudi (mladih in zagnanih), se njihove značajske lastnosti renašajo na njegovo delovanje.
Tretjič: p.d. Valetin Vodnik se ne zapira pred stvarnostjo, temveč se v stvarnem vsakdanjem žitju skuša znajti in plavati s tokom ali proti toku, tako pač kot narekujejo spoštovanje in navezanost na tradicijo, korist vasi ali pa izgledi za prihodnost. P.d. V. Vodnik je verno svoji usmeritvi, katero začrtuje na potrebah naše slovenske skupnosti in kar gradi, si prizadeva, da bi ostalo, kot je
ostalo tisto, kar so pred sto leti začeli graditi in zgradili naši predniki.
Toliko za uvod
Večer je odprl predsednik Vojko Lovriha, ki je po izvolitvi delovnega predsedstva podal poročilo, s katerim je tehtno premeril opravljeno delo. «Občni zbor, je dejal Lovriha, smo načrtovali že pred dvema letoma, toda zaradi priprav na proslavo stoletnice je bilo treba ta datum preložiti. Proslava stoletnice je zahtevala veliko dela, veliko napora je bilo vloženega predvsem z željo, da bi ta jubilej čimbolj dostojno praznovali. Zato pa je današnji občni zbor zelo pomemben, saj prihaja takoj po končanem letu jubileja. Preteklo obdobje pa je zajelo še drugo, zelo važno obletnico: 30-letniv.. zmage nad' na-cifašizmom, v katere proslavljanje, smo se angažirali z vsemi našimi., močmi. V vseh sto-letih obstoja našega društva se niso spremenili končni cilji, pač pa se neprestano spreminjajo sredstva in načini društvenega delovanja. Končni cilj je še vedno osveščenost naših ljudi slovenske narodnostne skuphosti v boju za dosego globalne zaščite in za narodnostni obstoj. Kot sem poudaril pa sta se spremenila način in sredstva, zato da bi to dosegli. Spremenili so se časi, politična vodstva, ureditev meddržavne meje v Osimu pa predstavlja izhodišče za prijateljske odnbse in mirno sožitje tu živečih narodov; obenem pa je to jamstvo, da se čimprej dosežejo cilji naše narodnostne skupnosti. Seveda je treba o ter. osveščati demokrate večinskega naroda in s tem izolirati tiste reakcionarne sile našega mestu, ki so prav v teh dneh zač J j strupeno gonjo proti zakonu o globalni zaščiti Slovencev. V to nalogo osveščanja se mora vključiti tu vsako naše prosvetno društvo, k, mo; a s kulturno politiko prispevati pri tej bitki za obstoj in razvoj Slovencev v Italiji. Nujno je, da se vsi Slovenci v zamejstvu b lj povežemo, bolj poenotim in aktivno sodelujemo tako z matično domovino kot z večinskim narodom, da bomo bili res most med dvema narodoma. Tega načela se je naše društvo stalno držalo, saj ima;..o trajne stike z društvi iz Slovenije, Koroške in Italije, že več let smo vključeni v Koordinacij ' odbor prosvetnih društev iz naše občine, sodelovali smo še pri drugih skupnih proslavah in prireditvah. Podčrtati moramo, da je najbolj gotova, najbolj učinkovita dejavnost našega društva pevski zbor. Tu je potrebno poudariti, da je zbor ena zmed dejaT-*""ti našega društva ekakor pa ni in ne sme biti samostojna skupina. Seveda zbor že več let iz praktičnih razlogov vodi svojo manjšo
blagajno v katero se pretakajo dohodki raznih nastopov in članarine, ki jo mesečno prispevajo pevci sami. Zbor ima tudi svoj ožji odbor, ki odloča o umetniškem in tehničnem delu skupine.
Društvo občasno prireja tudi likovne razstave v vaški Torkli, katero je občinska uprava vselej dala na razpolago in naj ji gre zato prisrčna hvala. V zad-.jjm lete so se številne razstave prejšnjih let razredčile in to tudi zato, ker nismo s to aktivnostjo dosegli zaželenega uspeha in obiska. Nov odbor bo moral to preučiti, vsekakor pa se bo morala ta dejavnost nadaljevati.
Važno vprašanje je tudi mladinska problematika. Zaradi modernega življenja, motorizacije, ko potrošniška družba pritega mladino na razne načine, ali bolje jo odtujuje od vsakega aktivnega delovanja, je težko vključevati mladino v prosveto društva. Glede tega problema se ne moremo ravno pritoževati, saj j- v naših krajih precej mladine vključene v društvo, prav gotovo pa se bo moral novi odbor rooprijeti s tem vprašanjem in iskati novih prijemov, zato da bi zainteresiral še tiste mlade ljudi, ki so do sedaj posedali po gostilnah in se sploh niso zanimali za vaške dejavnosti.*	»
Nato je Lovriha nanizal še nekaj obrobnih ugotovitev in zaključil: »Ob koncu naj gre zahvala in priznanje vsem, ki so z velikim in živim zanimanjem spremljali vso našo dejavnost, po :bno še tistim, ki so nam priskočili na pomoč ob potrebi, posebno pri proslavi stoletnic..' društva in tabora.*
Tajnica Anaroža Slavec je vestno beležila podatke in prebrala izčrpno poročilo o vseh nastopih, gostovanjih, predavanjih, filmih, likovnih in fotografskih razstavah in kar je še bilo drugega od februarja 1975 do danes. Končala pa je takole: »Jubilejno leto je doseglo višek z osrednjo proslavo 21. oktobra 1978 v občinski telovadnici v Dolini. Priprave so terjale velikd truda in požrtvovalnosti in to tem bolj, ker smo jo pripravili in izvedli z domačimi izvajalci: domači recitatorji, pevski zbor Valentin Vodnik, godba na pihala Breg in ansambel Supergroup. Proslavo smo sicer pripravili o-pirajoč se na lastne sile, vendar z neprecenljivo zunanje pomočjo. Proslava je bila tem izrazitejša, ker je prišla do izraza naša trdoživost, neuklonljivost in volja do mirnega sožitja in ker so se okoli nas strnile vse politične in kulturne organizacije iz ožje in širše o-kolice. To velja še posebej za proslavo stoletnice Tabora ki je bila naslednjega dne,. 22. oktobra, na vaškem trgu na Gorici in na kateri je igralo vid o vlogo tudi naše društvo. Na tej proslavi sta


Duiinsk. župan Edvin Švab pozdravlja občni zbor PD »Valentin Vodnik*
bila slavnostna govornika Joža Vilfan in Miroslav Košuta, v kulturnem sporedu pa so nastopili združeni otroški zbori, pevski zbori in godbi na pihala iz Brega. V okviru proslav je društvo pripravilo kar tri razstave: na društvenem sedežu retrospektivno razstavo svojega delovanja, v Torkli fotografsko razstavo Maria Magajne o prosvetnem delu v Dolini v letih 1945-78, v Mladinskem krožku pa antološko likovno razstavo.
Po slavnostni proslavi se društveno delovanja ni ustavilo. Takoj po proslavi se je začelo snovati društveno glasilo Tabor, ki je te dni izšlo že v drugo. Ta nova pobuda je izredna važnosti za našo vaško skupnost: v glasilu bodo lahko prav vsi prišli do besede in upamo, da bodo domačini znali pravilno oceniti važnost te pobude.
Druga važnost je ustanovitev ženskega zbora, ki ga v Dolini že dalj časa pogrešamo. Ženska je bila in je tako v prosvetnem kot v drugih dejavnostih v vasi vedno bolj v ozadju, čeprav nam je njeno delo marsikje in marsikdaj nenadomestljiv prispevek.
Naj zaključim svoje poročilo z ugotovitvijo, da je bilo v štirih letih veliko storjenega, društvena dejavnost se je obogatila in pomnožila, čeprav je vanjo izredno težko uvajati novosti. Skušali smo dostojno nadaljevati in obogatiti
stoletno društveno zapuščino, zavedajoč se no samo, da za naše posebne narodnostne razmere ni ohranjanje tradicije nikoli samo sebi namen, temveč, da je dokaz, da smo obstajali in da obstajamo in hkrati dokaz naše volje, do širokega medsebojnega sodelovanja.
Iz blagajniškega poročila Elis Marži je bilo razvidno, da je posebno pretekla sezona zahtevala veliko finančno žrtev, ki pa so jo poplačali naklonjenost in priznanja vseh, ki so nam bili v jubilejnem letu blizu tr- obiskovali in podprli naše manifestacije.
Razrešnico staremu odboru je dal predsednik nadzornega odbora Ignacij Ota, nakar so bili v novi odbor izvoljeni:	Mauro Žerjal,
Giancarlo Foraus, Anaroža Slavec, Elis Marži, Vojko Kocjančič, Boris Pangerc, Vojko, Lovriha, Ne-rina Švab, Fabjo Smotlak, Vojteh Lovriha, Valter Smotlak, Roberto Slavec, Viviana Jercog, Ada Pangerc, Boris Salvi, Damjana Ota, Slavko Ota in Franko Korošec. V nadzorni odbor šo bili izvoljeni: Ignacij Ota, Edvin Švab in Drago Slavec.
Iz omenjenih poročil se kažejo že prvi obrisi prihodnjega delovanja. Natančnejše oblike in definicije se bodo izrisal na prvi odbo-rovi seji, ko bodo porazdeljene funkcije in izdelan program do konca letošnje sezone.
RIS
imiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiii
PESEM ZBLIŽUJE NARODE
Pevski zbor iz Kranja nastopil v Fiumicellu
Med drugimi pesmimi je zapel tudi «Planiko» Rada Simonitija. slovensko varianto furlanske «Stelutis alpinist
Ob praznovanju 10-letnice svojega delovanja je moški pevski zbor v Fiumicellu povabil na slovesnosti več pevskih zborov, med temi tudi moški pevski zbor «Tug« Vidmar* iz Kranja, ki ga voui Edvard Ošabnik. Zbor je nastopil 27. prejšnjega meseca na drugem koncertu. Prvi koncert je eil namreč teden dni prej, ko so peli: «Coro ciante che ti pas*** iz Passonsa pod vodstvom F,-anca Dominuttija, zbor «Verdi» iz Rozik pod vodstvom Iris Caruane, poli-fonski zbor »I. Tomadini* iz S. Vita pod vodstvom Vittoriana Ma-ritana in mestni zbor iz Gradiške pod vodstvom Ital a Monttglie. Na drugem koncertu pa poteg že omenjenega iz Kranja še w?ori iz Buje v Furlaniji pod vodstvom Maria Monassa, «Co. ale Mop (ese» iz Moggia Udinese pod vodstvom A-driana Caneva in zbor «*). Peres-son* iz Piana d'Arta pod vodstvom Arnalda De Colle. Obaarat je seveda koncert pričel domači zbor «L. Perosi*, ki ga rodi Franco Ciut.
Obiskali smo drugi koncert V glavnem so zbori posvetili svoje zanimanje furlanski ljudski pesmi ter še nekaterim drugim, kakor iz Piemonta in celo ena škotska je bila . a spored'- — v priredbah bolj ali manj znahih skladateljev, l- >r so Seghizzi, Rosso, Noliani, De Marži in drugi. Zbor iz Kranja pa se je predstavil z nekaterimi najbolj popularnimi pesmimi: Spomin na zimski večer Ferda Juvanca, Furmanska Franceta Marolta, Bolečina Vinka Vodopivca, Planika Rada_ Simonitija — v tej so poslušalci spoznali v slovenski jezik prevedeno svojo furlansko Stelutis al-pii.is in so hi'i prijetno presenečeni; sprejeli so jo še posebno naklonjeno, ker jo je zbor zapel z nenavadno toplino — dalje Mirkovo Kolo, Pod tvojim prozorom v priredbi P. Capudra, Slava delav-
cem Ivana Zajca ter Ne cveti Viktorja Mihelčiča.
Tamkajšnji zbor «Lorenzo Perosi* ni pokazal le organizacijskih sposobnosti, ki so terjale veliko spretnosti in napora, temveč se je predstavil tudi kot pevska skupina lepih, ubrano zvenečih glasov. Pevovodja je zbor dokaj glasovno zlil. Spored je obsegal predvsem ljudske pesmi, ki jih je zbor oblikoval v odgovarjajoči preproščini in iskrenosti. Prav v tem so učinkovale toliko bolj prepričljivo.
Zbor iz Kranja je dostojno predstavil naše pesmi. Čeprav ne razpolaga s pevci večjega glasovnega volumna, je vendar pel dovolj ubrano. Pevovodja se je namreč dobro zavedal tega in je zbor o-mejeval na tisto dinamično stopnjevanje, ki je zboru omogočalo stalno homogenost glasovnih skupin kakor tudi zlitosti celote. Petje in interpretacije so se torej razvijale v komornem okviru ter so zvenele intimno. Ta način je bil za poslušale- nekaj novega, a obenem nepričakovano presenetljivega. Interpretacije so bile osredotočene bolj v noteanje, vsebinsko jedro pesmi in se je v tem smislu odražala tudi njihova nazornost. Kislin pa, da se bo glasovni volumen zbora, ki poje dovolj čisto in enotno, z nadaljnjim prizadevanjem pri glasovnem izpopolnjevanju vsekakor lahko povečal, če se bo zbor seveda za to tudi resno zavzel. Za razširitev in obogatitev njegovega repertoarja bi bilo to vsekakor potrebno.
Med ostalimi zbori moramo še posebej omeniti zbor «G. Peres-son* zaradi zaznavnega napredka tako v zvoku, poje namreč čisto, ubrano in enotno, kakor po nazornosti v 'ntcrpretacijah. Njegova izvedba »Vegnin ju cjargnei de Cjargne* v obdelavi S. Cisilina je pokazala pomembno muzikalno kultiviranost. IVAN SILIČ
Atilij
Kralj 1 50-letnik
Stara navada proslavljati «srl' Čanje z Abrahamom* je še vedno v navadi. In vendar to ni vet tako. kot je bilo nekoč, ni vet nekakšno prijateljsko namigovanje na zasluženi počitek pred vrati starosti, saj dandanes & letnik šele doseže višek svoje življenjske delavnosti in ustvarjalnosti, ki nato še dolgo potraja. Takšen višek je dosegel pretekli M* rek, torej 30. januarja Atilij Kralji anagrafsko Carli, sin trebenskih staršev, ki pa se je rodil leta 1928 v Ul. Udine, ki je bila p°d Avstrijo Ul. Belvedere, tik pred koncem prve svetovne vojne, li' ta 1917, pa Ul. Borojevič po znanem. avstrijskem generalu hrvaškega porekla, branilcu soški fronte.
čeprav je Atilij Kralj preživiI mladost v dobi fašističnega ustrahovanja, mu mračna doba ni krnila narodne zavesti in ljubezni do slovenske kulture, v kateri danes izživlja na raznih področjih, tako v umetniški besedi, kot tudi v likovnem izražanju, pa tu-di kot prosvetni delavec. Literarno je Atilij Kralj vsekakor naš edini tržaški kovač domačega humorja v pesmih v trebenskem narečju ter v prozi v radijskih oddajah. čeprav je za enkrat izdal le zbirko poezij z naslovom «Pes' mi pagruntane pri risalni mizih opremljene z lastnimi ilustracijami, pa hranijo na tržaškem Radiu obilico zvitkov s posnetki vsega, kar je zanj sestavil veselega in zbadljivo zabavnega. Prav sedaj se že dalj časa igralec Silvij Kobal oglaša v Kraljevih humoreskah «Kdo je m vrsti?» In kdo ne pomni tistih z operno glas' bo? Kralj je namreč tudi glasbeno nadarjen in morda edini med nami, ki si je kupil čudovite elektronske orgle.
Igralec in scenograf openskega PD «Tabor» pa je pred leti pia°
Atilij Kralj
v openski veliki dvorani pričel svojo javno likovno dejavnost 1 večjo razstavo risb. Tej je kmalu sledila vrsta razstav v okolici v mestu samem, kjer je spet pi°v pred nedavnim razstavljal na skupni razstavi v galeriji «Tea-tro Romano», v kateri je Pre° kakim mesecem imel svojo osebno razstavo uspelih temper, akvarelov ter del v mešani tehniku del, ki so prikazovala motive t njegovega potovanja po Grčiji '* Španiji. Ta razstava je še pose' bej nakazala zelo resen vzpon resničnega umetnika prav tiste generacije, ki je manjka v našel* zamejskem slikarstvu, zlasti * Trstu.
Vse to obilno delo pa AtiM Kralj opravlja mimo svojega vsakdanjega poklicnega dela, kajll Atilij Kralj je stavbni načrtovalec in izdeluje načrte za sodobni vile in hiše. Zato se mi pri vse** tem vrinja misel, da je Atili) Kralj naš mali Le Corbusiel*• ki je bil tudi hkrati velik gradbeni načrtovalec in uspešen slikar.
Pravkar opisana kraševska marljivost pa ni naključna. K temU je Atilija Kralja zavestno vzga' jal njegov oče, izkušen zidarski mojster, kajti brž ko je Atilij zaključil šolanje na industrijski šoli «Volta» in sicer na oddelku gradbene izvedence, ga je oče poslal v zidarski uk za cela W trda leta. Tako je pač predpisano za dovršenega zidarja. ^0 kratkem službovanju v Kopru Pa se je Kralj odpravil na izpopolnjevanje v Milan, kjer je ostal d vi leti, nato je bil nadaljnji dve loti v Vidmu, kjer je sodeloval * nekaterimi arhitekti in, konča0' se je osamosvojil. In od tedaj dola v Trstu v svojem • «orlovske^ gnezdu» na Konkonelu v hiši, k\ se visoko v bregu beli v posebtb igri čistih kontur. Njegov dom poln zbirateljskih zanimivosti, k\ so ga pred mesecem dni oskruni vandalski zlikovci, verjetno ne l°' liko iz tatinskih namenov, ko s° vanj vdrli skozi kletno mrež°' pred katero straži velika impfe' sivna plastika iz zavrženega lezja. Kralj se namreč uk val}? tudi s kiparstvom, o čemer Pr*‘ čata Tomažičev spomenik v Trebčah in Bevkov na Opčinah.
Ob njegovi 50-letnici mu vsi H’ Urno, da bi krepko nadaljeval hd področju kulturno - prosvetnega U' stvarjanja, seveda vedno v trdnem zdravju in duševnem zadovoljstvu.
MILKO BAMBIČ
'rimorški anevni
NEKAJ O PRETEKLOSTI IN NEKAJ O SEDANJOSTI ŠKEDENJSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA
Škedenjci z nestrpnostjo čakajo preureditev društvenih prostorov
V januarju so ustanovili novo folklorno skupino
Prisotnost prosvetnih društev v Zgodovini zamejskih Slovencev Je imela in ima še danes velik Pomen za razvoj kulturnih dejavnosti ter za enotnost in obstoj nate narodnostne skupnosti. Dokaz, J*3 smo Slovenci vedno čutili po-trebo po takih organizacijah, ki P omogočale sodelovanje med ju<3mi vseh družbenih plasti, bo-msi na kulturnem področju, v “Portu ali drugje, je, da so lete 1945, takoj po koncu vojne, prometna društva kar vzcvetela.
15. avgusta istega leta so tu-m v Skednju ustanovili prosvetno društvo, pevski zbor, dramski od-sek ter otroški pevski zbor pod vodstvom Ivana Grbca, po kate-Je tmli društvo dobilo ime. 'fl leta so Škedenjci z navdušenjem sodelovali in prirejali kulturne večere .dokler je zaradi krite v obdobju kominforma prišlo ~° fazdora in je društveno delo-vanje za nekaj let zamrlo.
V tistih letih se je v društvu zbirala Predvsem mladina, ki pa ni ime-13 stalnega vodstva. Organizirali ?? tečaj za namizni tenis in stre-jlanje in pri tem želi zasluženi 'tspeh. Kulturno delovanje je ponovno zaživelo šele leta 1968, ko v Skednju proslavljali stolet-teoo ustanovitve čitalnice in je Posvetno društvo sodelovalo pri Prirejanju proslave. Prireditve so te vrstile skozi vse leto, nastopila J? folklorna skupina, ki so jo zbra-1 za to priložnost, otroci so pred-stavili Ribičičevo igro «V kralje-stVu palčkov*, škedenjski slikarji So pripravili svojo razstavo. V naslednjih letih je društvo nadaljevalo s svojim delovanjem, čeprav J® že bilo jasno, da so prostori ne-Primerni. Prirejali so gostovanja okoliških društev, zborov in dram-s*lb skupin, predavanja, družabne večere, bili so prvi, ki so na tezeli organizirali slikarske raz-staye Pred sedmimi leti so ustanovili glasbeno šolo, ki je pozneje Postala podružnica Glasbene rna-‘te. Zadnja prireditev v društve-mh prostorih je bila ob pustu ’77, "Har so se odborniki morali pre-teliti v majhno sdbo v pritličju, ~er so bili zgornji prostori neuporabni in celo nevarni. Tam se te daj nadaljuje pouk ; Glasbene matice in tam so tudi gojenci lani
V OKVIRU KPD <BAZOVICA>
Slovenski študentje na Reki spet ustanovili svoj klub
Ustanovitvi botrovalo naraščajoče število slovenskih študentov v kvarnerskem glavnem mestu
BERITE
REVIJO
priredili zaključno prireditev, ko so zaradi premajhne sobe ljudje stali celo na dvorišču.
Kljub neugodnim pogojem, prosvetno društvo nadaljuje s svojim delovanjem. Kot vsako leto so tudi tokrat v decembru pripravili razstavo knjig in čisti dobiček so namenili skladu za poimenovanje osnovne šole po Ivanu Grbcu. V delovnem odboru za poimenovanje šole pa sodelujeta tudi dva zastopnika prosvetnega društva.
Prejšnji mesec so društveni delavci sprožili novo pobudo in u-stanovili folklomp skupino za tiste, ki so dokončali osnovno šolo. Že dve leti namreč deluje otroška folklorna skupina v osnovni šoli, ki jo z • uspehom vodi Breda Pa-
hor. Seveda pa je otrokom žal, da morajo skupino zapustiti, brž ko končalo peti razred. Društvu se je zato zdelo primemo, da ustanovi folklorno skupino tudi za dorašča-jočo mladino.
Dobre volje torej ne manjka. Treba bi bilo samo še poskrbeti, da čimprej začnejo s preureditvijo društvenih prostorov, kjer bodo končno lahko spet prirejali kulturne večere, predavanja, otroške predstave in drugo, kar bo pritegovalo škedenjsko občinstvo. To bo za Škedenjce posebno važno, kajti tudi na tem koncu tržaškega predmestja je slovensko prebivalstvo v nevarnosti, da podleže italijanskemu vplivu in zgubi svojo pravo narodnostno identiteto, (lap)
• Z	A****' '
v- !
i $
i	'§ ’


b ' t
II
"	l S ‘
Skedenj 1946: Pionirski pevski zbor, ki ga je vodil pevovodja Ivan Grbec
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtfrtiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimmmninimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
PRED SKORAJŠNJIMI VOLITVAMI NA TRŽAŠKEM VSEUČILIŠČU
Program enotne univerzitetne liste za demokratično reformo univerze
Program podpira vrsta demokratičnih sil od ZKMI, ZSMI do mladinske komisije SSk, Mladinskega odbora SKGZ in organizacije grških študentov v Trstu
Enotna napredna lista Unitd. e lotta democratiea per la riforma delVUniversith — Enotnost in borba za demokratično univerzitetno reformo se hoče v sedanjem položaju razkroja univerze boriti za tako reformo, ki naj končno globoko prenovi univerzo, jo reši u-ničenja in ;i omogoči, da pripomore h gospodarskemu, družbenemu in kulturnemu razvoju družbe v Italiji.
Na podlagi tega programa podpira t6 listo širok razpon mladinskih demokratičnih sil; ZKMI, ZSMI, Mladinska komisija SSk, Mladinski odbor SKGZ in demokratična organizacija grških študentov v Trstu.
Splošni položaj v državi zahteva posebno pozornost, kajti kriza se zaostruje, z njo pa vsi pojavi, ki so s krizo p^vezapi: mladinska brezposelnost, zaostalost Juga, začasno hi negotovo, zaposlovanje, kriza šolstva in visokošolskega študija, emarginacija, poudarjanje ozkih strokovnih in krajevnih koristi. Vse to je tudi odraz vladnih izbir v zadnjih 30 letih. Zaradi zapletenosti pojavov je možna zaustavitev demokratizacije in
prenovitve v držam, kar lahko koristi le konservativnim silam.
K temu očitno težita tudi nasilje in terorizem. Atentati, zločini, dogodki, ki smo jih doživeli v zadnjih letih, vse to ogroža demokracijo in pridobitve demokratičnega gibanja, maje temelje republike. ki je nastala iz odporništva. Hudo je tudi neizpolnjevanje dolžnosti in zakrivanje zločinov, kar je onemogočilo zaključek nekaterih sodnih obravnav in omogočilo nezaslišane pobege.
V taki stvarnosti se prizadevanje družbenih in političnih sil, ki se borijo za spremembe, ne sme ošibiti. Ne sme se kloniti pred napadom na demokracijo, temveč se morajo okrepiti napori za rešitve perečih vprašanj v državi. Pri tem se moramo posluževati demokratičnih metod, sodelovati z množicami, ki so od osvobodilnega boja do danes pripomogle k zmagam naprednih sil. Ravno to hoče terorizem uničiti.
Potrebna je nove: vloga mladih, ki se morajo zavzeti za boj proti fašizmu in proti prevratništvu za obrambo in razvoj demokracije. S tem naj mladi sodelujejo pri splo-
šnih naporih za izboljšanje položaja v državi.
Poseben pomen ima vprašanje univerze. Njen obupni položaj ni novost: ureditev poučevanja je tako nesodobna, da ne more polno prenašati znanja na študente, ne ustvarja kritičnega duha in ne daje primerne poklicne usposobljenosti. Zaradi tega ne omogoča uspešnega vključevanja v družbo in v delovni svet.
Neprimernost struktur večkrat naravnost onemogoča samo univerzitetno dejavnost.
To stanje in pa pomanjkanje delovnih mest vedno bolj poudarjata značaj italijanske univerze, okoli katere se zbirajo vedno večje množice mladih, ki nimajo drugačnih perspektiv. Sedanja kriza in nered sta posledici metod, kot so podkupovanje, privilegij ipd., ki se jih poslužujejo tisti, ki imajo oblast. Izvirajo pa tudi iz odpora ip nasprotovanja zmernih sil, ki se upirajo odločni preosno-vi, za katero se demokratično gibanje bori že dolga leta. Svojo krivdo nosi tudi vlada s svojimi zamudami in neizpolnjevanjem obveznosti.
l,t|tiiiiiiiiii||||l|||||||||TT||||l|||||||||||||||||||||||||||||l||l|||||||||||||||l|||||||||||||||l|||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||||fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||„|||V,|||m,|||||iiiii
teden dni na snegu v letoviščarskem središču auronzo
USPEŠNO ZIMOVANJE DOLINSKIH SREDNJEŠOLCEV
Petinsedemdeset učencev dolin-ip, srednje šole «S. Gregorčič* r\2I- januarja letos odšlo s sed-^"toi spremljevalci za teden dni y3 2imo vanj e v prijazno letovi-3rsko središče Auronzo di Ca-°te. Enotedenska «šola na sne-je postala za dolinske sred-. Jcsolce že prava tradicija, saj
j.biU tokrat že osma zapovrstjo. P^a .f*0*03 avtobusa sta ob ne-.^kkrnjenem vremenu odpotovala Ijte^d šolskega poslopja v Dobrno0
naglo požirala kilometre. Boljunca, Boršta in Ric-
ti nj’ pije po državni cesti pro-Upčinam, kjer nas je pozdravil s 3vi snežni metež, ki se je nato Ptomenil v vztrajen dež. Snežin-Ijj, so vzdušje v avtobusih, ki je « °. kar se da veselo, še pod-kih 6' P1 !e vodila mimo kraš-h n Vasi, po avtocesti do Palma-n 'e in potem dalje skozi Porde-; n 'n Vittorio Veneto. Strmina omejevala hitrost. Po kratkem .Stanku ob jezeru S. Croce smo °b mraku ustavili pred šol-
skim
poslopjem v zasneženem Au-
Prtl' ^sakdo je poiskal svojo ^ 'Jago, marsikdo svoje večino-nh nvrabliene smuči in se name-1 aii v hotel Centrale ali v ho-
tel Montanina. Tako smo se nastanili v dveh lepih in prijaznih hotelih v samem središču Auronza.
Marsikdo se je znašel prvič daleč od doma, brez spremstva staršev, marsikomu se je ponudila prvič prilika, da pokaže svojo samostojnost in iznajdljivost pri reševanju večjih in manjših težav, ki nastajajo že ob urejanju prtljage. ob skrbi za smučarsko o-premo, v izbiri primernega oblačila, ob novi, drugačni prehrani, v enotedenskem bivanju v večji skupnosti, kjer se morajo tudi osebne želje in muhavost le omiliti in prilagoditi.
Kot smo se naslednje jutro na lastne oči prepričali, težav s snegom ni bilo. Ponedeljkovo sončno jutro je omogočilo odhod na zasnežena smučišča. Učenci so bili razdeljeni na več skupin, dobri smučarji, slabši in začetniki. Skupini začetnikov sta pod vodstvom dveh učiteljev smučarske šole iz Auronza začeli spoznavati prve smučarske veščine na smučišču Paradiso, v trgu samem. Začetnega strahu, nerodnosti in tudi padcev ni manjkalo, toda dobra volja in vztrajnost sta le zmagali začetne težave. Dve skupini bolj
izkušenih smučarjev pa sta se s svojima učiteljema povzpeli z vlečnico na 1600 m visoki hrib Agudo, kjer sta nadaljevali z iz-pbpoljevanjem smučarske tehnike.
Za kosilo so se vsi vrnili v hotel. Po kosilu, ki je vsem šlo v slast, so bili učenci prosti ali pa so se podali na pokriti stadion, kjer je bilo drsališče, potem pa je sledil pouk v prostorih srednje šole v Auronzu, kjer sta bili za popoldanski pouk na razpolago dve učilnici. Za tretješolce pa je pouk bil v večji sobi hotela Montanina. Po večerji je kljub utrujenosti še vedno ostalo nekaj časa za klepet, za poslušanje plošč, za televizijski program in za medsebojno spoznavanje. Tako so se približno odvijali tudi naslednji dnevi našega bivanja v Auronzu.
Od srede dalje pa so tudi začetniki odhajali smučat na hrib Agudo in se pogumno in uspešno spuščali tudi po težjem terenu. Tako so vsako jutro vsi skupaj odšli z vlečnico na hrib in se tu porazdelili po prostranih smučiščih.
V Auronzu res ni bilo nikomur dolg čas. Popoldanski prosti čas so učenci večkrat izkoristili za drsanje na pokritem stadionu za
■ —v„... i ............. ,.... ............. .......... ..;
Skupina dolinskih tekmovalcev na štartu
umetno drsanje ali pa so se podali na sprehod po trgu ali ob na pol zamrznjenem jezeru. Med tednom so si ogledali še tri celovečerne filme; glasbe in plesa tudi ni manjkalo. Novost pa je letos predstavljala prisotnost neprijetne gripe, ki se je lotila marsikoga, tako da je moral kak dan ostati v postelji, na toplem, namesto da bi se podil po belih poljanah.
Dnevi so kar prehitro minili.
Iz občasnega dežja, meteža, megle in oblakov nas je rešilo petkovo jutro, ko nas je čudovita gorska pokrajina sprejela v svoji beli, od sonca lesketajoči objem. V soboto nam je vreme kot po tradiciji spet nagajalo. Dopoldne je na hribu Audo snežilo, tako da je zaključno tekmovanje po posameznih skupinah potekalo v metežu. Kljub temu pa so tudi začetniki srečno privozili skozi cilj. Nekateri učenci so se nato udeležili še smučarskega tekmovanja v okviru občinskega dela mladinskih iger.
Še zadnje kosilo v hotelu, popoldne pa pospravljanje opreme v kovčke ter pričakovanje in priprava na poslovilni večer. V večernem zabavnem sporedu, ki ie bil v hotelu Centrale in kateremu so prisostvovali tudi nekateri starši učencev, so posebno vžgale «žure», zabavna pevska točka, v kateri so tretješolke precej natančno poročale o življenju in o simpatijah, ki so nastale ali se razvile v tednu bivanja v Auronzu. Ravnatelj šole prof. Aldo Štefančič ie nato razglasil rezultate zaključnega tekmovanja in razdelil pokale ter kolajne, ki so jih prispevali šola, hoteli in turistična ustanova iz Auronza, nato je sledilo družabno srečanje.
Naslednje jutro, to je v nedeljo, 28. januarja, se je ta zelo privlačna oblika šolanja na snegu zaključila, Ob 8. uri so že čakali na odhod avtobusi. Naložili smo prtljago in odpotovali. Stalen dež nas je pestil vso pot proti domu. Nekoliko prestrašeno smo opazovali, kako so se ceste spremenile v prave hudournike, kako izredno so narasle reke. Že pred 13. uro smo prispel! v Dolino utirani, a prepričani, da naše niso bile enotedenske zimske počitnice, temveč da je za nami bogat, pester teden s spremenjeno obliko šolanja z vrsto vzgojno učinkovitih posledic.	S. T.
Ker se stanje slabša, ker kljub bojem še ni nobenih radikalnih reform, ker se kriza zaostruje, so deloma upadli med študenti politično in idejno navdušenje ter aktivno prizadevanje za spremembe. O tem priča izkušnja v univerzitetnih svetih. Birokratsko vodenje, nesposobnost prenovitvenega dela, ločenost od študentskih množic so privedli do zelo razširjenega nezaupanja v ta demokratična sredstva.
Ravno s tem vzdušjem nezaupanja, vdanosti in malodušja računajo tudi zmerne sile, ki bi rade — tudi na bližnjih volitvah — okrepile svoj položaj in Zavrle hotenje po prenovitvi. Zato je u-niverza pomemben preizkusni kamen za ustvaritev mladinskega gibanja. Volitve so prva priložnost. Boriti se je treba proti tistim, ki so odgovorni za sedanji položaj in ki skušajo ravno na podlagi posledic svojega slabega upravljanja dosegati uspehe"nn spet dobiti v roke univerzo. Z volitvami se je torej treba postaviti po robu tem načrtom in sprožiti diskusijo o perečih vprašanjih visokega šolstva. Mladi morajo biti pri tem v prvi vrsti.
Če bodo napredne sile na volitvah premagane, bo to koristilo tistim, ki nočejo reforme. V tem je tudi pomen volitev, ki naj povežejo mlade za okrepitev demokracije in pospešitev prenovitve.
Mislimo, da mora parlament, kljub odporu nekaterih, čim hitreje sprejeti tak zakon, ki bo oživil univerzo. Uvesti mora nezdružljivost profesorskega in drugih poklicev ter iz tega sledeči delovni urnik, novo. ureditev poučevanja in raziskovanja. Brez tega in brez pravičnega načrtovanja razvoja visokošolskega študija ne more univerza ustrezati potrebam italijanske družbe.
Naloga univerze je seveda tudi ta, da skrbi zn trajno izobraževanje državljanov in delavcev vseh starosti in jim tako nudi kulturno in ;nklicno rast.
Reforma se torej ne more omejiti na odobritev zakona. Ta naj bo izhodišče za delo po fakultetah in za prispevek družbenih, gospodarskih in kulturnih sil.
Reforma univerze pomeni za našo deželo tudi to, da se usposobi za reševanje najbolj perečih vprašanj razvoja Furlanije - Julijske krajine. Glas, ki ga oddamo za reformo, nas obvezuje za tako univerzo v Vidmu, ki bo mogla prispevati k obnovi in razvoju Furlanije. Videmska univerza naj s tržaško sodeluje v korist napredka celotne dežele.
Univerza mora odigrati svojo bistveno vlogo tudi pri pospeševanju sodelovanja in kulturnih izmenjav s sosednjimi univerzami. predvsem s tistimi v Jugoslaviji. To v skladu z osimskimi sporazumi, da se tako razširijo vsakovrstni stiki med prebivalstvom na obeh straneh meje.
Ker mora imeti univerza tako pomembno vlogo pri družbenem napredku, ie za nas izrednega pomena njen odnos do slovenske narodne skupnosti, ki živi v deželi. Tudi univerza je odgovorna za ohranitev in razvoj kulturnega gospodarskega in družbenega bogastva slovenske narodne skupnosti. Predstavniki te skupnosti bi morali sodelovati v vodstvenih organih univerze. Okrepiti je treba tiste univerzitetne strukture, ki raziskujejo manjšinsko zgodovino, kulturo in običaje. Pri tem odločno poudarjamo nujnost hitre odobritve zakona o globalni zaščiti vseh Slovencev v deželi.
Kar zadeva vprašanja v zvezi s pravico do študija, se nam zdi posebno važno, da se omogoči o-biskovanje nredavanj in pa študij tujim visokošolcem. Odpraviti je treba torej omejitve glede dovoljenja za njihovo bivanje v Italiji, zagotoviti jjm je treba zdravstveno oskrbo, enakopravnost pri dodeljevanju uslug in podobno. Pri tem je treba biti elastični in upošte
vati je treba njihov osebni položaj.
Če naj razmišljanje razširimo, se takoj vsiljuje misel o nepravilnih odnosih med študenti in u-pravnim svetom podporne ustanove. Ta ustanova ne zna urejeno in vsestransko skrbeti za podporne dejavnosti. Nujen je torej prehod podporne ustanove pod deželno pristojnost. To naj omogoči širše načrtovanje, okrepitev in izboljšanje uslug, kar naj koristi vsem študentom. Ohraniti pa je treba seveda tudi demokratično sodelovanje vseh komponent pri upravljanju podporne ustanove.
Med kratkoročnimi cilji, ki naj jih ustanova takoj uresniči. se nam zdi posebno potrebna skrb za vsaj en topel obrok hrane tudi ob nedeljah. V Trstu je namreč visoko število študentov iz tujih držav ali vsaj iz oddaljenih krajev.
Na podlagi tega programa, ki sploh ne more biti nekaj dokončnega. ampak želi le spodbuditi razgovor in soočanje med študenti po vsej deželi, vabimo h glasovanju za enotno listo. To naj bo prvi skupni nastop proti konservativnim naklepom in za prenovo univerze.
Pravzaprav je bil že pred več kot desetimi leti ustanovljen na Reki Klub slovenskih študentov pri Slovenskem KPD »Bazovica* na Reki. Sestavljali so ga študentje, ki so takrat študirali na Reki. Največje obmorsko mesto v Kvarnerskem zalivu — Reka — je postalo velik, pomemben vseučiliščni center, ki na fakultetah in visokih šolah pripravlja kadre za pomorstvo nasploh. Tu se zbirajo študentje iz vseh jug. republik, vseh narodnosti in tudi prekomorskih dežel.
Že takrat Je bilo med njimi precej slovenskih študentov, ki so se poleg rednega študija želeli vključiti tudi v družbeno in politično življenje tega mesta.
Ker na Reki že od leta 1947 deluje slovensko KPD «Bazovica» in v Slovenskem domu razvija različne amaterske dejavnosti — od pionirjev, mladine, do starejših članov — so se že takratni študentje povezali s tem društvom. Pristopili so v pevski zbor, v dramsko sekcijo, sodelovali pri organizaciji vseh kultumo-prosvetnih in političnih manifestacijah, prirejali književne večere, postali člani upravnega odbora društva; sam klub pa je bil včlanjen v Zvezo študentov Jugoslavije.
Amaterizem je dejavnost iz lastnih pobud, ki človeka oplemeniti in intelektualno vzgaja, da lažje najde svoj lastni izraz. Zato je bil dragocen prispevek študentskega kluba h kulturni dejavnosti slovenskega društva, saj je to društvo, s sodelovanjem kluba, lažje opravljalo svoje poslanstvo za dosego ciljev, ki so si jih zadali ob ustanovitvi:
—	negovati materinski jezik;
—	seznanjati članstvo s kulturnimi dosežki ne samo svojega, temveč tudi ostalih jugoslovanskih narodov;
—	utrjevati bratstvo in enotnost, za lepši napredek vseh ljudi.
Študentje so se menjavali, nekateri so končali študije in odhajali, prihajali so drugi in prevzemali delo svojih predhodnikov. Vendar se je pred leti vsa ta skupina poslovila od Reke in z diplomami v žepu odšla na svoja nova torišča delovanja. Iz tedanje dobe je ostal zapis:
«Morda bo v Slovenskem domu še kdaj deloval študentski klub...* In glej! Po daljšem premirju se je na Reki spet pojavilo precejšnje število slovenskih študentov. Ker niso med seboj dovolj povezani, da bi uspešno sledili in se vključili v družbena dogajanja na področju, na katerem živijo za časa študija, se je nujno pokazala potreba po zopetni ustanovitvi študentske organizacije, ki bi v obliki kluba združevala te študente. Ta študentska mladina se je povezala s slovenskim društvom »Bazovica*, ker bo v njegovem okviru u-spešneje in organizirano delovala.
iiiiHiiMiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiimillidHiiiuiiumiiiiiiimiiiiiiiiiHiitiHiiiiiiiiifiiiiiiiiHiiiiiiiii
ZANIMIVA POBUDA OBČINSKEGA ODBORA ZZB PIRAN
Prekomorci pripravljajo izlet v južno Italijo in Dalmacijo
Prijave do 23. t.m. - Prekomorci bodo obiskali tudi črnogorsko Primorje, kjer se bodo srečali s črnogorskimi soborci
Občinski odbor ZZBNOV Piran tudi letos organizira šestdnevni izlet v južno Italijo, črnogorsko Primorje in Dalmacijo z ladjo Slavija I. in obisk krajev pomembnih iz NOB. Izlet bo od 25. marca do 31. marca 1979. Odhod in povratek ladje bo z Reke, mogoče pa nam bo uspelo pripraviti vsaj odhod iz Kopra. Prvega dne si bodo izletniki ogledali tri mjn„hne otočke Tremi-te, ki ležijo globoko v Jadranskem morju sever,.o od Monte Gargano. Tu so bili internirani številni primorski Slovenci in istrski Hrvatje ter drugi antifašisti še pred vojno. Od leta 1941. dalje pa je bilo sem pregnanih veliko ljudi iz okupirane Jugoslavije, še zlasti iz Ljubljane in njene okolice. Sledil bo obisk in ogled partizanskega taborišča Gra-vina deželi Apuliji in drugih objektov, kjer so bile med narodnoosvobodilno borbo baze NOVJ. Iz Barija v Italiji odidemo v Bar v Črno goro in obiščemo v črnogorskem primorju še Petrovac in Budvo, Cetinje, Kotor in kraje v Boki kotorski, otok Vis, Split in Zadar. V Črni gori se bodo tokrat prvič po vojni srečali prekomorci iz Slovenije in zamejstva s soborci Črnogorci, saj je znano, da je v vseh pre-
komorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah bilo veliko Črnogorcev. Samo v prvi, drugi in tretji prekomorski brigadi, jih je bilo po en bataljon. Posebna pozornost je namenjena obisku otoka Visa in znamenitostim na njem, še zlasti obisk Titove špilje, muzeja NOB, spomenika v luki Vis, kjer je tovariš Tito 12. septembra 1944 v znanem govoru opredelil zunanjo politiko s stavkom: »Tujega nočemo, svojega n damo*. Sledil bo o-bisk Splita, kjer se bodo srečali borci prekomorskih in dalmatinskih brigad in nato še Zadra. Na ladji bodo poskrbeli za prehrano in prenočišča. Udeleženci lahko peljejo s seboj avtomobil, ker ladja (trajekt) sprejme lahko do 100 o-sebnih vozil. Cena izleta je 3900 dinarjev. Prijave sprejema občinski odbor ZZBNOV Piran, plačila pa bodo sprejemali najpozneje do 25. februarja 1979 na tekoči račun 51410/ 678/80560 pod oznako «Za izlet prekomorcev*. Vse podrobne informacije lahko dobite na občinskem odboru ZZBNOV Piran (telefon 73780 — sekretar Viktor Žerjal). Navodila s programom bo sprejel vsak udeleženec ob prijavi in plačilu. ALBERT KLUN
Ste pravi ljubitelji kave?
ffirniailles
Na ustanovnem občnem zboru, ki je bil pred kratkim v Slovenskem domu. so študentje izbrali odbor, ki naj bi pripravil plan delovanja. Naloge, ki so si jih zadali, zaslužijo vso pozornost in prepričani smo, da tudi pomoč merodajnih ne bo izostala. Kako bo njihovo delo potekalo? Takole:
—	idejno politično delovanje;
—	kulturno-prosvetna in izobraževalna dejavnost;
—	šport, rekreacija in zabavno življenje.
Organizirati nameravajo predavanja in diskusije o družbenopolitičnih problemih, javne tribune, na katere bodo povabili družbeno politične delavce, tovariše iz OZD in TOZD. Pomembna tema je tudi obravnavanje etičnih in filozofskih vprašanj. Želijo prirejati literarne večere, da bi članstvo društva seznanjali z deli naših velikanov, večere avantgardnega značaja, kot so recitali in komorni večeri. Posebna težnja kluba je negovati materinski jezik in slovensko književnost. Vključeni v tradicionalno študentsko organizacijo, se bodo pridružili »pohodom po partizanskih poteh*, izletom v kraje partizanskih borb in v tiste z zgodovinskimi znamenitostmi. In še kaj!
Ob ustanovitvi tega kluba je vladalo veliko navdušenje spričo tako lepih načrtov, kar so tudi prisotni člani upravnega odbora «Bazovice» toplo pozdravili in o-bljubili vso tudi gmotno pomoč pri izvrševanju nalog, ki so si jih zadali. Njihovo delovanje bo nedvomno mnogo pripomoglo k splošnemu uspehu slovenskega društva na Reki, njegovemu ugledu in afirmaciji med bratskimi amaterskimi društvi te regije.
SŠK (Slovenski študentski klub) naj bi s svojim mladostnim elanom poživil, vnašal nove ob'ike sodobnega amaterizma. Z. A.
ČAS PREŠERNOVIH PROSLAV Al listka Marta Valet iS danes v PD Tabor na Opčinah
Bliža se 8. februar, dan smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, proglašen za slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo tudi zamejski Slovenci. Kot običajno bomo tudi letos imeli osrednji proslavi v priredbi Slovenske prosvetne zveze v Trstu in Gorici, Slovenske prosvete in Društva slov. izobražencev v Trstu, Slov. kluba v Trstu, šolske proslave in proslave v naših prosvetnih društvih. Dve bosta na vrsti že danes in sicer v PD Tabor na Opčinah in v PD Slovenec v Boljuncu.
Na proslavi PD Tabor na Opčinah bo poleg obeh domačih zborov nastopila tudi altistka Marta Valetič, katero bo pri klavirju spremljala prof. Anna Luci San-vitale. Izvajala bo samospeve na Prešernove pesmi:	Gerbičevo
»Kam*, Jenkovo iStrunam» in Vilharjevo «Nezakonska mati» ter Dvorakove tCiganske melodije op. 55» v češkem izvirniku.
Marto Valentičevo smo poslednjič slišali lani oktobra v baziti-ki sv. Silvestra, ko je pela v glavnem Schubertove in Wolfove samospeve. Glasbene študije je začela pri Glasbeni matici iz violine, udejstvovala pa se je tudi kot pevka v Vrabčevem Komornem zboru. Kmalu se je povsem posvetila komornemu solopetju pod vodstvom Margherite Voltolina Medicus. Kot solistka je že večkrat nastopala na naših odrih, pa tudi s Partizanskim pevskim zborom. Ima zelo lepo barvan kon-traaltovski register, dobro obvlada pevsko tehniko, stalno pa pridobiva tudi na potrebni sproščenosti, kar ji dovoljuje poglobljene interpretacije.
Njen današnji nastop na Opčinah bo prav gotovo kvalitetna o-bogatitev proslave Prešernovega dne.
PRIMO ROVIS
vam nudi:
1.	širokp izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu.
CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFE Vam nudi vedno najboljše
Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
HERMAN PEČARIČ RAZSTAVLJA V PIRANU
• Bertolt Brecht
(Nadaljevanje s 5. strani)
v vzhodni sektor Berlina. Tu je ostal do smrti. Na ruševinah Hitlerjeve kasarne je sezidal gledališko hišo, v kateri je deloval njegov znameniti Berliner Ensemble. Zadnja leta je Brecht malo pisal, zato pa je več režiral. Ob izvirnih uprizoritvah je moral zahodni svet priznati njegovo umetniško veličino. Nenadna smrt je nasilno pretrgala to plodno delo. Kap ga je zadela 16. avgusta 1956. Bertolt Brecht je bil nedvomno največji pesnik svoje generacije in verjetno kljub Schillerju in Kleistu največji dramatik, ki ga je Nemčija kdaj rodila. Po Maksimu Gorkem je Brecht prvi pisatelj z izrazito in brezkompromisno borbeno smerjo. Vse Brechtovo pesniško in dramsko delo prikazuje preprostega, malega človeka. Brecht je zagovornik in izpovedovalec teženj tega človeka. Njegova umetnost je preprosta, izpoveduje vero, da so revni ljudje boljši od bogatih in da i-majo zato pravico do boljšega življenja
■miiiiiiiiiiiiiirumiimuiiMiiifiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiniMiiMiiiiiKniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinftiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiii
KMETIJSTVO - ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO
___________________________PIŠE VET. BORIS ŠTREKEU.
Kako divje živali prezimijo in kako naj z njimi ravnamo
Jeseni je sama narava poskrbela za divjad ■ Pozimi pa mora divjadi včasih pomagati človek, vendar moramo paziti, da ne preprečimo selekcije
V Mestni galeriji Piran se uspešno nadaljuje velika retrospektivna razstava del primorskega likovnega mojstra Hermana Pečariča. V vseh razstavnih prostorih galerije je na ogled kakih 75 del, izključno olj, vendar je Pečarič v svojem dolgem likovnem izživljanju uporabljal tudi druge tehnike, kot na primer akvarel, tempero in celo jedkanje.
Pečarič pa je tudi veliko risal, posebno tedaj, ko se ni mogel drugače likovno izražati. Tako je v času, ko je preživljal dolgo jetni-štvo v nacistični Nemčiji, napravil veliko risb, ko je imel na razpolago veliko motivov, hkrati pa zelo malo tehničnega materiala, saj je posamezne motive nanašal na najpreprostejši papir, seveda ko boljšega ni bilo. In tako je nastalo kakih dvesto in še več njegovih del, ki jih Pečarič še nikoli ni razstavil, rekli bi celo nikoli nikomur pokazal, tako da so pri pripravljanju njegove sedanje razstave prišli na dan povsem neznani plodovi njegove vztrajne dejavnosti tudi v najbolj mračnih časih.
Sicer pa je Pečarič tudi sicer vedno nosil s seboj blok in ostalo *orodje», da je beležil motive. ki so pritegnili njegovo pozornost. Tej navadi se ni odrekel ce-l > sedaj, ko mu je zlezlo na pleča že polnih sedem križev. Odtod tako bogata bera, katere del je sedaj na ogled, mnogo pa po raznih ustanovah in domovih, pa tudi v umetnikovem ateljeju.
Na sliki Herman Pečarič pri odprtju razstave, kjer ga je številnemu občinstvu predstavil prof. dr. Mirko Jutršek. (Foto R. čok)
V dneh, ko so v teku dela za asfaltiranje ceste med Lucijo >*> Zrenjem, tako da bo v kratkem tudi Zrenj z asfaltnim trakom povezan z občinskim središčem in tudi z obalo, v dneh, ko je vsa mladina s področja Zrenja in okolice zaposlena v bujskih delovnih organizacijah, po večini v «Digitronu», v času, ko deluje kamnolom okrasnega kamna, ki prav tako zaposluje ljudi iz Zrenja in sosednjih vasi in ko je vprašanje gradnje novega o-brata «Digitrona» v Luciji le vprašanje bližnje bodočnosti, se zdijo spomini kakega starega prebivalca Zrenja in okolice na dogajanja iz preteklosti že skoraj neresna. Zares, skoraj neresno je obujanje spominov današnjega človeka na starega očeta in njegovo dobo, pa čeprav gre za konkreten dogodek, do katerega je prišlo le pred nekaj desetletji. In vendar se bomo ustavili najprej pri tem dogodku, ki se bo marsikomu danes zdel neverjeten.
Ta stari oče je, podobno kot veliko tedanjih prebivalcev zrenjske-ga področja, živel v revščini in zaostalosti. Vse, kar je imel, je bilo nekaj koščkov zemlje in majhna hiša iz kamna. Dolgo si je želel, da bi pri hiši imeli tudi kravo, vsaj za mleko. Zato je dajal liro k liri, dokler ni privarčeval toliko, da se je odpravil na sejem, po kravo. Ko se je z živinčetom vrnil domov, ga je presenečena žena vprašala, kam bo s kravo, ko pa nima hleva. Mož je ženi odvrnil, naj je to ne skrbi. Vzel je kol, izmeril z njim kravo in se s temi «merami» lotil zidanja hleva. Zavihal si je rokave, začel zlagati kamen na kamen, ki ga tod vsekakor ne manjka, in ko je hlevček pokril s kamnitimi ploščami, s skHami in zbil skupaj še nekakšna vrata, je krava dobila svoj dom. To je kratka zgodba bojda resničnega dogodka, ki ni star stoletja, pač pa le nekaj desetletij.
Pa ne le v Zrenju, tudi drugod po gornji Bujščini, se ljudje srednje generacije spominjajo, kako se je tod živelo nekoč, toda ne davno, pač pa pred nekaj desetletji, to se pravi v času, ko so ljudje sedanje srednje generacije bili še otroci. Ko danes gospodinje iz Oskoruša okoli sedme ure zjutraj stopijo iz svoiih toplih kuhinj, obloženih s keramičnimi ploščicami in opremlje nih s sodobnimi štedilniki na elektriko in plin in odnesejo v svojih
Prispevajte sa
DIJAŠKO MATIC«
Divje živali ne prezimijo vse na enak način. Ene zimo prespijo, druge se odselijo čez zimo v toplejše kraje, večina pa jih ostane «doma», a si mora vsak dan iskati hrane, ker je zima dolga. Ne bomo se spuščali v problem ptic, pa naj gre za selivke, ali druge, stalne ptice, pač pa bomo ostali le pri tistih divjih živalih, ki prezimijo doma Tu moramo razlikovati živali, ki zimo prespijo, od živali, ki je ne prespijo. Predvsem velja za vse divje živali «zakon», da je jesenski čas priprava na zimo. V tem obdobju se živali hranijo bolj intenzivno, da si priskrbijo rezerve za zimo. Zato žival nagonsko išče boljšo hrano in se zato loteva tudi obdelanih zemljišč, kar je nujno v škodo kmetovalcu. Sicer pa tudi sama pri-
plastičnih ali kovinskih vrčih mleko na bližnje zbirno mesto, kamor pride panj tovornjak podjetja «Ko-operacija PIT* iz Umaga, se večkrat pri tem spominjajo, kako je bilo z mlekom nekoč, ko so bile e otroci. Iz Oskoruša se lepo vidi Koštabona nad drugim, to je slovenskim bregom rečice Dragonje. In iz Oskoruša vodi pot najprej v dolino Dragonje, nato čez reko po-
novno v breg, do Koštabone. Danes
ta pot ni več v rabi. Toda gospodi-
nje iz Oskoruša, med katerimi je tudi nekaj gospodinj, ki so po rodu iz Koštabone, se dobro spominjajo te stare «mlečne poti* iz Oskoruša
v Koštabono ter iz Koštabone do Kopra in Trsta.
Ženske in dekleta iz Oskoruša, Merišča in še nekaterih vasi mo-mjanskega področja so na oslih tovorile mleko v Koštabono, kjer so vrče z mlekom prevzemale ženske in dekleta iz Koštabone, ki so se že ob četrti uri zjutraj odpravljale na pot proti Kopru. Tu so spravile osle v hleve in se ob šestih vkrcale na »vaporeto* za v Trst. V Trstu so nekatere imele v luki spravljene vozičke na dve kolesi, s katerimi so vrče z mlekom razvažale po ..išah, ali pa so vrče kar same raznašale od hiše do hiše, od nadstropja do nadstropja torej od stanovanja do stanovanja, kcder so svojim stalnim strankam natakale domače posode, dokler niso vrčev izpraznile in se nato s parnikom vrnile popoldne domov, seveda najprej skozi Koper, kjer so vzele v «štali» osle in se vrnile v Koštabono s praznimi vrči in kako liro v žepu.
In to se je ponavljalo iz leta v leto in iz dneva v dan, ob vsakem vremenu. Posebno hudo je bilo pozimi, ko je pihala burja, najhuje pa, ko je bila poledica. Poti so bile strme in poledenele in so si mlekarice morale povezati obutev v krpe, da bi jim preveč ne drselo. Pa tudi oslom so morale povezati kopita, da bi jim ne drselo po spolzkih in strmih poteh.
Neka gospodinja iz Oskoruša, ki pa je po rodu iz Koštabone, od koder se je pred desetletji omožila se.n se še vedno spominja, kako je v’ otroških letih z materjo nosila mleko v Koper in Trst, prihajala popoldne domov in v poletnih mesecih nato odhajala v gozd nabirat zdravilnih zelišč, predvsem «tavžent rožo* in hrastovo lubje ali bolje skorjo, kar so uporabljali lekarnarji v Trstu za izdelovanje določenih zdravil.
Gozdovi tega področja so še vedno polni najrazličnejših zdravilnih zelišč, marsikatera ženska, posebno starejša, ta zelišča dobro pozna,
roda navaja k zimi: v tem času samice že odgojijo mladiče, jesensko parjenje je že končano, poleg tega v gozdu dozorijo sadeži, kot je kostanj, želod, lešnik itd., ki imajo visoko hranljivo vrednost. Poleg tega si živali, ki zimo prespijo, pravočasno naberejo suhega listja, mahu in drugih stvari, da si primerno uredijo prezimovališče.
Predstavnik tako imenovanih spečih prezimovalcev je — medved. Na jesen si medved najde ustrezen prostor za prezimovanje in sicer v kakem votlem deblu ali v prirodnj votlini in ga primerno copremi* za zimsko spanje. Medved v resnici zimo prespi in ne kot nekateri mislijo, da je medvedovo prezimovanje nekakšno hiberniranje. Med zimskim spanjem se medvedu vse življenj-
toda nihče se ne loti njihovega nabiranja. Čemu naj bi to počeli, ko pa imaš v lekarni ali trgovini na razpolago vsa mogoča zdravilna zelišča, vse mogoče zdravilne čaje. Vrhu tega pa si danes nihče ne postavlja vprašanje, koliko to stane, kot se je nekoč pazilo na vsak vinar. Danes se steka tudi v kmečke družine denar z vseh strani, nekaj cd pridelka, pa naj gre za mleko ali vino, večinoma pa od plač, saj vsi mladi delajo v bujskih podjetjih ali ustanovah! Vrhu tega je veliko ljudi, ki uživa to ali drugo pokojnino. Skratka, denarja sicer ni na pretek, vendar ga je vedno dovolj za vse potrebe.
In zato mladi sicer ne razmišljajo več o tem, kako je moglo biti nekoč, ko so bili njihovi starši še o-troci. Ljudje srednjih let pa se še spominjajo na svoja mlada leta in ko razpravljajo o tem, kako bi si uredili to ali ono, na primer kopalnico še preden pride v vas vodovodna voda, se večkrat spomnejo, kako je bilo, ko so bili oni sami mladi in marsikomu se zdi že skoraj neverjetno, da se je v tako kratkem času življenje tako močno spremenilo, postalo bolj bogato tudi v teh skromnih vaseh po gričih Bujščine.	T. F.
ske funkcije samo znižajo, vendar pa vedno le v mejah normale. Če ne bi bilo tako, bi samica med zimskim soanjem ne skotila mladičev, po navadi enega ali dva, le redkokdaj do štiri mladiče, ki jih povsem normalno prehranjuje z mlekom. Čeprav mladiči, ko pridejo na svet, tehtajo le od 225 do 450 gramov, kar predstavlja približno eno šeststo-iinko poprečne teže odraslega medveda, je to neizpodbiten dokaz, da medved med zimo le globoko spi.
Divje živali, ki zimo prespijo, le redkokdaj doživijo kako nevšečnost. Vse drugače je z živalmi, ki si morajo iz dneva v dan iskati hrane, kajti zima je dolga in le tako lahko kljubujejo zimskemu mrazu. Divja žival prenese mraz relativno lahko. Vse drugače je s snegom in ledom, ki divji živali povzroča kup težav.
goz.elS5,,lt!ji' 'rr?$jad helktivnb lairfeo*"
priskrbi hrane. Prav tako se žival še zhh.jcle, ko snežna odeja ni predebela. S kopanjem v sneg si divja žival poišče trave, mahu, raznih plodov in druge hrane. V primeru pa, da je sneg predebel, žival ne more priti do (jr a ne in se tedaj začne prehranjevati z . raznimi vejicami in lubjem, kar pa nima veliko hranljive vrednosti. In tedaj začne žival trošiti lastne rezerve, ki si jih je nabrala v že prej omenjeni jesenski dobi, ko se je krepkeje hranila.
Če med zimo sneg skopni in pride žival lažje do hrane, se stanje kmalu normalizira. V ori meru pa, da debela snežna odeja pokriva gozdove skozi vso zimo, je treba divjim živalim oomasati z dodajanjem, z donašanjem hra ne ali krme. V navadnih zimah si žival sama poišče hrano, oziroma mora biti sposobna sama, da kljubuje zimskih težavam. Danes, ko so že skoraj iztrebljene živali katerih naloga je bila tudi selekcija v živalskem svetu, je edino «zima» tista, ki deluje selektivno, to se pravi, da zimo preživijo le odporne živali. V bla gih vremenskih razmerah ne smemo divjim živalim pokladati krme, kajti na tak način umetno zvišujemo število divjadi. To pa vodi v resne probleme, ki postajajo iz dneva v dan bolj aktualni.
Razumljivo pa je. da v hudih zimah in drugih vremenskih ne-prilikah moramo živalim pomagati. Na krmišča po navadi dostavljajo hrano oziroma krmo lovci, ki se pa marsikje temu tudi izogibajo. Toda s tem, da po-kladajo krmo, lovci ne pomagajo le divjadi, pač pa tudi drugim divjim živalim, ki jim sneg onemogoča dostop do hrane.
ŠVARA *******
Q
<	ŽALOSTNI
f	IN VESELI SPOMINI i
IZ TEŽKIH ČASOV
10
5. avgusta 1945, je bil sestanek za ustanovitev pripravljalnega odbora Šentjakobskega društva — tako smo ga takrat imenovali. Vodil ga je Drago Bernetič, zapisnikar pa je bil Franjo Valetič. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Ivan Riosa, Srečko Mikulus, Robert Birsa in Jakob Renko. Dva dni pozneje je bil prvi sestanek pripravljalnega odbora, na katerem so bili izvoljeni za predsednika dr. Jože Božič, za podpredsednika Lado Premru, za tajnico Slava Smeri - Košuta, ostale funkcije so prevzeli že prej imenovani, poleg njih pa še Fedora Hervatin in Rudolf Blažič. 16. avgusta je bil občni zbor. Glavna točka občnega zbora je bilo poimenovanje društva in / izbrano je bilo ime Ivan Cankar. Za prvega predsednika je bil izvoljen prof. Franjo Kosovel, za podpredsednika Vlado Premru, za tajnico Slava Šmerl - Košuta, za od-
•TiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiuuiiimiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiininiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
«Mlečna cesta» iz Oskoruša v Koštabono, Koper in Trst
Najhuje je bilo, ko je bila poledica - Dan za dnem, leto za letom Danes so to le spomini na dobo, ko je bilo življenje zelo, zelo trdo
lasi
Nedelja, 4. februarja 1979 Ponedeljek, 5. februarja 1979
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po naše;
9.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Disco mušic; 10.30 Danes obiščemo.. .; 11.05 Mladinski oder: cPopotovanje naše Jelice*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet, izbor iz tedenskih sporedov; 15.00 Nedeljsko popoldne:
KOPER
6.30,	7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30,
20.30	Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Živela nedelja; 9.15 Poje skupina 777; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Wing and a player fife and drum corps; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 V iskanju popolnosti;
11.30	Kirn, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Oddaja iz Furlanije; 15.15 Plošča zime '78;
15.30	Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 in 17.45 Od hiše do hiše: Glasba po željah, Gospodinjski kotiček, Kmetijski nasveti, Reportaža: 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Revolucija in glasba; 19.30 Crash:
RADIO 1
8.00,	10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje:
6.30	Piazza Maggiore; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 ... nimam besed, glasbena oddaja; 11.15 Jaz protagonist; 11.55 Radio sballa; 12.20 Ral-ly; 13.30 II Calderone, glasbeno -govorni program; 14.50 Bel papir;
15.50	Vse o nogometu, minuto za minuto; 17.05 Stadioquiz, nagradna oddaja; 18.05 Radio 1
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.15	Danes je nedelja; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.44 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši . . .; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humo-
Radio Ljubljana bo v okviru rubrike iz slov. zamejstva v Italiji v oddaji Val 202 na drugem programu v ponedeljek, 5. februarja, objavil pogovor z Majdo Železnik - Petkovškovo. Uslužbenka ZTT bo pojasnjevala svoje vtise o življenju v Trstu, kamor se je pred letom priselila iz Maribora. V pogovoru, ki ga je pripravil tržaški dopisnik RTV Ljubljana Dro-bež, govori tudi o bgju Slovencev v Italiji za osnovne narodnostne pravice.	 1___
Jutrišnja rubrika iz slovenskega zamejstva v Italiji se bo kot običajno začela okrog 10.30.
reska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah;
13.20	Za kmetijske proizvajalce;
13.45	Obiski pri orkestru Tijuana Brass - Herb Alpert; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro;
8.05	Jutranji almanah; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Vroči svinec; 9.45 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 To je bila zabava, preizkušena razvedrila ponujamo; 11.35 Radi smo jih poslušali; 12.00 Prizori iz zdravniške ambulante: 12.20 Vesela glasba; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Slovenski samospevi; 13.30 Socialna problematika; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong;
16.30	Žive povestice; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Čas in družba.
KOPER
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30,
19.30,	20.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestralne miniature; 9.15 Skupina Little River Band; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je .. .;
10.10	Življenje v šoli; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športne vesti; 14.10 Plošča zime '78; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.20 Ansambel Roman Butina; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.32 Rock party;
21.00	Discoteca sound,
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Za dobro jutro; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 in 10.35 Radio anch’io;
11.30	Glasbeno srečanje z Mino;
12.05	in 13.30 Vi in jaz '79; 14.05 Glasbena oddaja; 14.30 Kako vidijo tujci Italijo; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska radijska srečanja;
16.45	Klasična glasba; 17.05 «Ma Tamore no», povest; 17.30 Kdo, kako, kje, kdaj; 17.55 Evropski objektiv; 18.35 Deset let mladinske kulture; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Radijsko kozmično potovanje; 20.00 Svanevit, radijska priredba; 21.30 Glasbena kombinacija; 23.18 Lahko noč.
LJUBLJANA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10
'Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam . . .;
14.05	Primorska poje ’78; 14.30 Glasba po želiah; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Kulturna kronika: 16.00 «Vrtiliak»; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni sisna-li; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 P”ccinijeva opera «Turandot»; 21.42 Komorno glasbeni intermezzo: 22.20 Popevke
Nedelja, 4. februarja 1979 Ponedeljek, 5. februarja 1979
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nedeljska srečanja
12.15	Oddaja o poljedelstvu
13.00	Dnevnik — OB 13. URI
13.30	Dnevnik 1 — VESTI
14.00	V TEKU NEDELJE .,.
14.15	Športne vesti
14.20	Disco ring
15.05	n ribaltone
16.00	športne vesti
17.00	90. minuta
17.30	Toma — TV film
18.55	Športne vesti
19.00	Italijansko nogometno prvenstvo — Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	II signore di Ballantrae, Roberta Louisa Stevensona 5. nadaljevanje
22.00	športna nedelja
23.00	Napoved programa za naslednji teden
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Papotin in prijatelji
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	Veseli zdravniki - TV film
15.45	DNEVNIK 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI Avtomobilizem: VN BRAZILIJE
18.15	Ital. nogometno prvenstvo
18.45	DNEVNIK 2 — Gol flash
18.55	S.VV.A.T.: L’enigma di «Bra-
no* — TV film Vremenske napovedi
19.50	Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO
20.00	Dnevnik 2 - NEDELJA SPRINT
20.40	Che combinazione! glasbena oddaja z Delio Scalo
21.50	DNEVNIK 2 - DOSSIER
22.45	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.00	Simfonični koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00	Za nedeljsko dobro jutro
9.30	S. Matavulj: BEOGRAJSKE
POVESTI	,
10.25	Sezamova ulica
11.30	KMETIJSKA ODDAJA
12.30	POROČILA
13.45	Kaj vemo o prekletstvu mumije — dok. film
14.10	Dosje našega časa: leto 1965
15.10	Športna poročila
15.15	Mladi Freud, film
17.00	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju
19.00	Jazz na ekranu
19.30	DNEVNIK
20.00	OSMA OFENZIVA - nadalj.
21.00	Svet brez pohlepa
21.30	DNEVNIK
21.45	Kičoraj, glasbena oddaja
22.05	športni pregled
Koper
18.00	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju
,19.30 Otroški kotiček: Lutke Marije Perego
20.00	Tedenski pregled programa 20.18 STIČIŠČE
20.30	Rosolino Paternio — soldato, film
22.30	Evropski koncert
Zagreb
20.00	OSMA OFENZIVA - nadalj.
21.00	Zgodbe o ljudeh
21.50	Glasbeni album
22.05	športni pregled
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti: Kemična industrija
13.00	Tednik o knjižnih novostih
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Jezik za vsakogar: Italijanščina
17.00	Pauline, pameten konj
17.55	Nando v diskoteki
18.20	Argumenti: Kino
18.50	Osmi dan
19.20	Happy days — TV film
20.00	DNEVNIK
20.40	DVOBOJ NA ATLANTIKU - film
Filmske novosti
22.25	AKVARIJ — oddajo vodi Maurizio Costanzo
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 — OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele Program za mladino
17.00	Buli in Bill, risanka
17.05	Viking Viki, risanke
17.30	Spazio dispari Dvotedenska rubrika
18.00	Vzgojna TV drugih
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 — ŠPORT
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer z . .. LUCIANOM SALCEJEM
Vmes TV film iz serije «Ve seli zdravniki»
Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STU DIO
20.40	Sezona oper in baletov: Johann Strauss Jr.: NETOPIR - opereta v treh dejanjih Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.00,10.00, 11.10, 15.00, 16.00 TV
v šoli
17.20	POROČILA
17.25	Vrtec na obisku: Naš do jenček
17.40	Kaj vemo o bermudskem trikotniku
18.02 TOBAK, NASLADA IN POKORA
18.35	Obzornik
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	F.G. Lorca: DONA ROSITA, TV drama
21.40	Mozaik kratkega filma: Praga
22.00	DNEVNIK
Koper
20.00	Otroški kotiček: Stare japonske pravljice
20.15	DNEVNIK
20.35	Manix: KRSTA ZA KLOVNA — serijski film
21.25	NIKOLA TESLA - 6. del nadaljevanke
22.30	Baletni večer; Istrske razglednice
Zagreb
18.15	Živeti v družini
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	TV DRAMA
21.10	Glasbeni trenutek
21.15	Srečanja, kulturna oddaja
22.15	Sarajevski glasbeni večeri
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 6. DO 10. FEBRUARJA 1979
TOREK, 6. februarja LJUBLJANA
8.45, 10.00 i- 15.45 TV v šoli;
16.35	Šolska TV; 17.45 Poročila;
17.30	Folklorna gora Jugoslavije in Madžarske; 17.55 Pisani svet: Ritem; 18.35 Obzornik; 18.45 Po sledeh napredka; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Nalijmo si čistega vina, aktualna oddaja; 20.45 J. Ja-nicki: Pota Poljske,
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 Dober večer:	risanke; 20.15 Dnevnik;
‘!9.35 Lucien Leuwen, 7. del; 21.35
ktualna tema, 22.00 Borbene pesmi; 22.25 Stičišče (ponovitev).
SREDA, 7. februarja LJUBLJANA
9.00	in 10.00 TV v šoli; 17.00 Poročila: 17.05 Tako so živeli: A-riel 8. del; 17.30 Ne prezrite;
17.45	Obzornik; 17.55 Proslava ob slovenskem kulturnem prazniku;
19.25	Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Paviljon 6; 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.45 Sodobniki: Vladi mir Skrbinšek; 22.00 Dnevnik.
KOPER
20 00 Dober večer, risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Žival - film; 22.05 Himalaja, drugi del dok. filma;
22.35	Umetnostno drsanje
ČETRTEK, 8. februarja LJUBLJANA
8.55	TV v šoli: geometrija, filmski jezik . . .; Od 9.55 do 11.50 ter od 12.55 do 14.20 Slalom za ženske, prenos s Pohorja; 14.55 Šolska TV: grafične igre, koroški kmečki punt 1. 1478...; 15.45 Slalom za ženske, posnetek s Pohorja; 16.45 Poročila; 16.50 Krokodil Ham, o-troška serija; 17.00 Spremeniti mesto, iz cikla Pogled v prihodnost;
17.55	Trim brez trebuha; 18 35 Obzornik; 18.45 Babičir vnuček;
19.15	Risanka; 19.ou Dnevnik; 20.00 Oči kritik-'; 20.45 More , naše največje bogastvo feljton in pogovor.
KOPER
19.00	Svetovno prvenstvo v smučanju: Veleslalom za ženske; 20.00 Dober večer: Risake; 20.15 Dnevnik; 20.35 Tri noči nasilja, film;
22.00	Zbogom hiša, reportaža; 22.35 Jazz na ekranu.
PETEK, 9. februarja LJUBLJANA
9.00,	10.00 in 15.00 TV v šoli: Makedonščina, Ruščina, Angleščina, Zgodovina; 16.50 Poročila;
16.55	Zverinice iz Rezije: Hitri polžek; 17.15 Poletje s Katko, otroška nadalj.; 17.45 Rock koncert, nastopa Mike Olfield: 18.55 Obzornik; 18.45 Človek in Jadran: Ri bištvo, oddaja iz ciklusa Spoznavajmo naše morje; 19.15 Risan ka; 19.30 Dnevnik; 20.00 7+7, za bavno - glasbena oddaja; 21.00 Lee Harwey Osvvald, nadaljevanka;
21.45	Dnevnik; 22.05 Pregled programa za prihodnje dr.i; 22.20 Jazz na ekranu: Trir Vuka» La katoš.
KOPEi
20.00	Dober večer: Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Poletje ljubezni, film Ingmarja Bergmana; 22.00 Reklamna oddaja; 22.20 Likovni nokturno: Nikolaj Omerza.
SOBOTA, 10. februarja LJUBLJANA
7.50	Poročila, 7.55 Krokodil Ham, otroška oddaja; 8.05 Tako so žive-
li: Ariel nad.; 8.30 Vrtec ni obisku: Naš dojenček; 8.45 Babi čin vnuček, TV Beograd; 9.15 Pi sani svet: Ritem; 9.55 Slalom zi moške, prenos iz Aareja; 11.00 Su dan, dok. oddaja; 11.30 Po slede! napredka; 12.00 Trim brez trebu ha; 12.40 A. Blomquist: Maja viharnega otoka, nadaljevanka 13 40 Pregled programa prihod njih dni; 13.55 Slalom za moške prenos iz Aareja; 15.25 Poročila
15.30	Zebra v kuhinji, mladinsk film; 17.00 Košarka: Bosna - Par tizan; 18.40 Naš kraj; 18.50 Očka dragi očka, humoristična oddaja
19.15	Risanka; 19.30 Dnevnik
20.00	E. Morgan: Marie Curie, na dalj.; 21.05 Potrkajte na vsak; vrata, film; 22.40 Dnevnik.
KOPER
17.00	Košarka, jugoslovansko pr venstvo; 18 30 Smučanje: svetov no prvenstvo veleslalom za mo ške; 19.30 Otroški kotiček; Sreč na vas domača; 20.15 Dnevnik
20.35	Temnopolto dekle, film
22.00	Dosje našega časa; let 1964 ; 23.00 Napoved programa
bornike pa Ivan Riosa, .Jakob Renko, Srečko Mikulus, Alma Zalašček - Janka, dr. Jože Božič, Robert Birsa. Rudolf Blažič in Drago Bernetič.
Društvo je delovalo z vso paro: imelo je že 400 članov. Zbor je štel okrog 70 pevk in pevcev v mešani, moški in ženski sestavi, moški oktet, ženski kvintet in solo petje, dramsko družino, tamburaški zbor in športni odsek Društvo je kot, edino društvo takrat, imelo svoje glasilo »Cankarjev listič«, ki je izhajal mesečno.
5. marca 1954 je imel moški zbor svoj zadnji — sto-enainpedeseti — nastop v tržaškem Avditoriju. 6. decembra 1955 je še praznoval desetletnico obstoja, ko so nastopili mešani, ženski in moški zbor, tamburaški zbor in recitatorji.
Leta 1950 smo skušali zbor zopet oživiti. Začelo se je kar dobro, žal pa se je z nastopom na radiu Koper 15. maja istega leta, kjer so zapeli 18 pesmi z mešanim, ženskim in moškim zborom (od katerega hranim posnetek), delovanje končalo, ker so mladi popolnoma odpovedali. Škoda, da ni ostalo nobenega posnetka od takrat, ko je bil zbor na višku.
Leta 1970 so pripravili z moškim zborom še en nastop na reviji »Primorska poje» in takrat so bili pevci odlikovani z Gallusovimi značkami. Do 28. maja 1976 smo pripravili še šest proslav našim velikanom Prešernu, Cankarju, Jenku in Aškercu.
V tem času je zbor naštudiral 206 pesmi in imel je 166 nastopov. Koncerte je imel tudi v Razdrtem, na Gor-
janskem, v Slov. Bistrici, Šempetru na Krasu, na Vrhniki, v Kopru, Izoli, Ljubljani, na Jesenicah, v Kranju, Beogradu, Skopju, Nišu in Novem Sadu.
V tem času so se zvrstili naslednji predsedniki: Franjo Kosovel, Franjo Valetič, Ivan Riosa, Silvan Mesesnel, Albert Grbec, Vladimir Obad in Mario Magajna, ter naslednji tajniki: Slava Šmerl - Košuta, Lidija Vatovec, Josip Medved, Silvan Mesesnel, Ema Kerševan, Jurij Ku-fersin in Livijo Jankovič.
Takšno je bilo delo prosvetnega društva «Ivan Cankar« in njegovega pevskega zbora. Med tem časom setn učil še zbore v Dolini, Rocolu in Nabrežini. Sedaj, leta 1978, učim pevski zbor prosvetnega društva »Slavec« * * * * v moji rojstni vasi Ricmanje in v šolah s celodnevnim poukom v Ricmanjih in Domju.
31. oktobra 1939 so mi šentjakobski pevci poklonili srebrno plaketo z napisom: »V drag spomin — hvaležni pevci«. In ta mi je res najdražji spomin.
Leta 1969 (30 let pozneje) sem dobil Gallusovo plaketo, podelil mi jo je »Republiški svet zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije«. Dobil sem še tri zlate medalje od pevcev in zlato piščalko z zlato medaljo od »Prosvetne zveze« v Trstu.
Od preživelih pevcev nas je bilo 20. septembra 1978 še kakih 15. če nanese priložnost, da se kje zberemo, še kar v redu zapojemo.
KONEC
NOGOMET.
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Triestina danes v Mantovi
Tržačani so doslej povsem prijetno presenetili - Najmanj točka?
2 današnjim gostovanjem v Man-°vj se prične za Triestino povrat-n' del prvenstva.
v \prvem delu je Triestina proti sakemu pričakovanju dosegla kar trt *n Je tako na odličnem če-dtm mestu lestvice ter zaostaja a Prvim le za tri točke. Poleg te-“a Pa morajo Tržačani še odigrati Prekinjeno tekmo v Cremoni, tako a lahko v primeru zmage sežejo el° Po drugem mestu. Tako visoka \Tstitev je sad sedmih zmag, sed-?1‘l, neodločenih , rezultatov in le porazov, skupno pa je trža-Ka obramba prejela 9 golov, napad pa Jih je dosegel 14.
Glavne zasluge za tako visok po-,p^j nosi, kot je razvidno iz sta-strčnih podatkov, obramba, ki je j® steber celotne ekipe. Novi akupi so bili resnično posrečeni, “jiascheroni, Cei, Prevedini, Qua-eUi in Panozzo so doslej vsi brez JPnie popolnoma zadovoljili, pre-netili pa so tudi nekateri že po-?*anj igralci kot Schiraldi in Lenar-l*olitti	lSrata tuch Franca in
Moč Triestine je torej vsekakor kolektivu, saj je trener Tagliavini le .končno dal svoji ekipi tudi Po izoblikovano igro, ki sicer še a spominja na tako imenovani «ni-i^niski model», je pa vsekakor v aaj moderna in dinamična. No-st pri Triestini je tudi odprta igra a tujem, kjer so Tagliavinovi va-, Vanči že dosegli nekaj zelo do-^h izidov.
Gostovanje v Mantovi je po tra-j lJ> za Triestino zelo neugodno. 2an* so Tržačani izbojevali točko . ostro obrambno igro, letos pa je I ? ?nt°va kljub nekaterim nakupom ‘ ...l0 skromna ekipa. Poglavitna zna-i Post lombardske ekipe je ta, da ina najboljšo obrambo prvenstva daleč najslabši napad. Po pred-^Venstvenih predvidevanjih bi Manij^3 • Triestina moral predvsem i P hoj me(j napadalcema Panozzom . bivšim Tržačanom Dri jem. Doslej
Perugia — Inter Torino — Atalanta Verona — Juventus
.(1:1)
(1:0)
(2:6)
2. ITALIJANSKA LIGA
Udineseju še dve točki?
TARANTO — V tem mestu bo danes na sporedu tekma 2. italijanske lige med Barijem in Udinesejem. Kot je znano, je namreč disciplinska komisija nogometne zveze di- j skvalificiraia igrišče Barija za eno kolo, tako da se je morala apulijska ekipa preseliti na nevtralni teren v Taranto.
Po napovedih bi se morala tekma končati z neodločenim izidom, lahko bi prišlo celo do presenečenja s strani Udineseja, ki igra v zadnjih časih vedno bolj solidno. To se je izkazalo tudi prejšnjo nedeljo v Palermu, ko je furlanska ekipa zasluženo odnesla z igrišča celotni izkupiček. Edini, ki gleda bolj pesimistično, je trener Giacomini, ki je v prejšnjih dneh izrazil dokajšnjo zaskrbljenost v zvezi z navdušenjem navijačev, ki so skorajda prepričani o prestopu Udineseja v A ligo.
Danes bosta ponovno nastopila v vrstah Udineseja Dal Neri in Riva, medtem ko bo odsoten Ulivieri, ki je bil diskvalificiran za eno kolo.
ATLETIKA
Tudi Jugoslovani v Milanu
MILAN — Na mednarodnem atletskem mitingu v dvorani, ki bo na sporedu v sredo v Milanu, bodo nastopili tudi nekateri jugoslovanski atleti, in sicer Milovan Savič, Snežana Hrepevnik, Lidija Benedetič in verjetno tudi Jelica Pavličič -Stefanovič.
NOGOMET
LOS ANGELES — Sovjetska nogometna reprezentanca, ki je v teh dneh na gostovanju v ZDA, je premagala reprezentanco Mehike z 1:0.
V predtekmi tega srečanja je o-limpijska nogometna selekcija ZDA premagala selekcijo Mehike s 4:0.
OBVESTILA
ŠD Breg
obvešča novoizvoljene odbornike, da bo prva seja jutri, 5. februarja, ob 20.30 na društvenem sedežu v občinski telovadnici.
* * *
ŠZ Bor —
odbojkarska sekcija
obvešča, da ; bo odbojkarska rekreacija začela v torek, 6.2., ob
21.30	na stadionu «1. maj«.
INTERVJU S PREDSEDNIKOM SOVODENJ DEVETAKOM | §Z BOR JE IZDALO BROŠURO O SVOJEM DELOVANJU
«V glavnem zadovoljni» Posn*mmi°,
vredna pobuda
• j
1
Najmlajšim posebna skrb - Brez treningov zaradi slabega vremena - Požrtvovalni odborniki
Na Goriškem se je pričel povratni del v 3. amaterski ligi. V goriški skupini nastopata dve slovenski ekipi: doberdobska Mladost in Sovodnje. O uspehih ekipe, njenih problemih ter izgledih za vna prej, smo vprašali za pogovor predsednika športnega društva Sovodnje Marjana Devetaka.
Marjan, ŠD Sovodnje stopa v drugo polovico letošnjega prvenstva tretje amaterske lige. Kako ocenjuješ nastop svojega društva v tem začetku sezone, upoštevajoč tudi cilje, ki sle si jih v začetku zastavili?*
«V začetku prvenstva smo merili na sredino lestvice, kar pa nam, žal, ni še uspelo, saj smo doslej ostali nekoliko niže. Toda treba je priznati, da bi z malo več sreče prav lahko osvojili tri, štiri točke več, kar bi tudi uresničilo naša predvidevanja. Kljub vsemu pa sem z doseženimi rezultati v glavnem zadovoljen.*
«Kot igralec si nastopal vrsto let, kot predsednik pa je to tvoja prva izkušnja. Kakšni so problemi, s katerimi se dnevno soočaš in kako to, da ste po izredno dobrem začetku nepričakovano popustili?»
«Res, začeli smo še kar dobro, toda kaj kmalu smo se srečavali z izključitvami in s poškodbami, poleg vsega pa nas je zapustil tudi
' '	7"vi
t« H' 2e 6-krat uspešen, Dri pa le s še ni dosegel osebnega zadet
ie t u
ra boj zlahka osvojil Panozzo, k Že f
ka tc n‘
IV.) Treba pa je povedati, da je bil ser! šaša poškodovan in tudi ni popolnoma okreval. Z ob zl 0 '8ro bi morali Tržačani ;anka doseči točko, v Mantovi pa n Jerala ekipa, ki računa na na-edovanje v B ligo, igrati na tnago,
A. K.
1. ITALIJANSKA LIGA
Perugia - Inter osrednja tekma kola
sU
Uanes bo na sporedu 2. kolo polnega dela 1. italijanske nogo-, etne lige. Najzanimivejša tekma jj, hrez dvoma v Perugii, kjer bo ti j Preizkusil svoje ambicije protin .^ouvrščeni na lestvici. Tudi t»ača ekipa se zaveda važnosti te e, sa.i bi se v primeru neodlo-d neKa izida okoristil Milan, ki bo n n5s imel relativno lahko nalogo j1 Komi v San Siru. tr,iUventus i§ra V gosteh v Veroni, j htem ko bo Torino nastopil na ] 0rtlačih tleh proti Atalanti, ki ima > malo upanja do pozitivnega izida,
k.mi ostalih tekem pa vsekakor ne smeli povzročiti bistvene spre-mbe na lestvici.
pari današnjega kola
Jv oklepaju izidi prvega dela) Bologna - Ascoli	(2:2)
c^tanzaro — L.R. Vicenza (0:2) tu?z*° ~ Avellino	(3:1)
J?'lan - Roma	(3:0)
r*apoli — Fiorentina	(1:2)
llliiil* m
Posnetek s slovenskega derbija deklic med Slogo in Kontovelom
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 iiiii iiiiiniiiiiimimiii im iiiiunia
Vv-V"	Uk	y	v
NA PRVI 0DB0R0VI SEJI PO OBČNEM ZBORU SD ADRIA
______________________-___Ju________________________L----------------------------------------------------------------------
Sestavili načrt delovanja
Razvejana rekreacijska dejavnost - Pester spored kolesarskih tekmovanj
Predsednik Sovodenj M. Devetak
Sambo, ki trenutno služi vojaški rok. V ostalem pa so naši problemi isti kot pri ostalih društvih. Finančnih se otepamo tako, da redno organiziramo turnirje v bri-školi, kar pa nas trenutno najbolj ovira, je slabo vreme, ki nam je v zadnjih tednih skoraj povsem o-nemogočilo redno treniranje. V takih pogojih pa je naloga trenerja in igralcev še težja. K sreči lahko računamo na požrtvovalnost naših odbornikov zlasti Davorina Pelicona in drugih, ki poleg organizacijskega dela ob nedeljah tudi igrajo.*
«Kaj pa mladinci?»
»Doslej smo v člansko ekipo vključili dva igralca iz vrst mladinske ekipe, ki jim manjka samo izkušnja in ki sta se dobro izkazala. Drugo leto pa bi lahko e-kipo še bolj pomladili. Veliko pa računamo tudi na najmlajše, ki redno vadijo pod vodstvom Marija Kovačiča in katerim posvečamo posebno skrb.*
«Kdo pa je po tvojem favorit za prestop v drugo amatersko ligo?*
«Mislim. da je Sagrado najbolj uigrana ekipa in je zato, vsaj po mojem, tudi glavni favorit za napredovanje. Drugi resnejši tekmec pa bi seveda lahko bila Pro Farra.*
(čf)
ODBOJKA
RIM — Polfinalno tekmo italijanskega odbojkarskega pokala med Pa-ninijem iz Modene in Klippanom iz Turina bodo predvajali tudi po italijanski TV, in sicer v petek, 9. t.m., s pričetkom cb 15. uri.
Športno združenje Bor je v preteklih dneh izdalo lično brošuro, ki je nekakšna vizitka tega našega telesnoiculturnega društva. Na 64 straneh je nanizana vrsta podatkov, ki res plastično predstavljajo preteklost, delovanje in sestavo zdrti-I žeujo, Predsednik arh. Mitja Race I je o tem, komu je brošura namenjena, zapisal v uvodnem sestavku med drugim naslednje: *Ker se vsi zavedamo, da je ocena delovanja kateregakoli športnega društva, zgolj nai podlagi tekmovalnih uspehov, zelo enostranska, smo za naše športne prijatelje širom Italije in Jugoslavije, predvsem pa za naš najmlajši rod tekmovalcev in športnih delavcev, poleg tekmovalnih koledarjev in fotografskega materiala, vključili v brošuro tudi bežen pregled dvajsetletnega dela v našem društvu.»
V brošuri zasledimo sestavek o Bloudkovi plaketi, in sklep o njeni podelitvi Boru, sezname vseh odbornikov tega društva, tako glavnega odbora, kot sekcijskih, kratek oris društvene zgodovine, opis posameznih odsekov (atletskega, košarkarskega, odbojkarskega, in namiznoteniškega, nadalje sestavek o športni šoli, za katero je društvo dalo pobudo, o rekreaciji, ki jo je Bor začel uveljavljati itd.
Vsa brošura je dvojezična, saj je namenjena tudi italijanski športni javnosti, uredil pa jo je Mario Šušteršič. Naprodaj je tudi v Tržaški knjigarni.
Športni delavci KK Adria iz Lo-njerja, ki so pred časom imeli svoj redni občni zbor, so na redni, odbo-rovi seji prejšnji teden razdelili razne naloge v odboru in sestavili okvirni načrt delovanja društva v sezoni 1979, pri čemer so podčrtali nujnost, da se nekatere manifestacije priredijo v sodelovanju s prosvetnim društvom Lonjer - Katinara, da se tako še bolj oživi društveno delovanje v vasi.
Novi odbor Adrie je sedaj sestavljen takole: predsednik Stojan U-dovič, podpredsednika Danilo Maver in Fabio Ruzzier, tajnik Radi-voj Pečar, blagajnik Ljubo Čok, gospodarja Miran Batič in Celestin Glavina, odgovorni za atletiko po-
"minil,,,............................................milini,lil"....ml.................•""""
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
C
>
H
So
C/3
H
Naborniške znamke
*bi Tecei članov naše organizacije Urpa znamke. Nekateri zbirajo in p0 laio znamke po državah, drugi in Zvrsteh: živali, rastline, mesta n„,pod°biio. Pred leti smo v sklopu v„l^.erih taborniških družin osno-kes i^telistične krožke, peprav da-tj znotraj naše organizacije ni je 0 0rQaniziranega zbiranja znamk, p. J3? zanimanje ostalo pri posa-»QZn,h tabornikih. Prav te zbiralce ifiai.avarn opozoriti na izdaje kišt Posameznih držav na tabor-p*° oziroma skavtsko tematiko. kar,9- l’e skromen ter nepopoln, ti, ?„Sa se na nekatere izdaje v le-u 1978.
iM®n9ladeš — ta mlada država je g a serijo treh taborniških znamk. CoJJf^dos — izšla je serija štirih ^oosto rezanih znamk. j''“Ukian Islands — v počastitev s0 Mednarodnega srečanja skavtinj . ?da!i serijo štirih znamk. fer ak — ob priliki 23. svetovne kon-dQunce skavtov v Teheranu so iz-sPominsko znamko, oos _ j2j.|a je serija treh znamk. j),e'a‘a.yxia — v počastitev malezij-Znfto zleta skavtov so izdali dve
A,mki-
Vi^folk Islands — ta otoška drža-*k,J Je izdala značilne skavtske mhe — samolepilne etikete.
JOM NA ČRNEM DOLU
tnijjvporniških kočah sem v naši tetn llci že večkrat spregovoril. S slc0 sem hotel prikazati vsestran-lkdi “e*ou“kje tabornikov, vendar Pokazati možnosti za posamez-
ne izlete v soboto in nedeljo. Tokrat bo govor o taborniški koči, ki bi resnično lahko prišla v poštev.
Taborniška koča v Črnem dolu pod Snežnikom je oddaljena 18 km od Ilirske Bistrice v smeri proti Sviščakom in Snežniku. Črni dol je velik gozdni laz in leži na nadmorski višini 1000 m.
V času Avstro-Ogrske je Črni dol pomenil začetek slovenskega planinstva v snežniških gozdovih, ki so bili po večini last nemške plemiške družine. Med obema vojnama so Italijani postavili v snežniških gozdovih številne vojaške postojanke ter tako preprečevali svobodno gibanje domačinom. Črni dol je o-stal nekaka slovenska oaza, saj so tja zahajali naši planinci. Po narodnoosvobodilni vojni se je težišče planinstva preneslo na Sviščake in Snežnik, tako da je Črni dol izgubil svojo prvotno vlogo. Dolga leta jo je Gozdno gospodarstvo uporabljalo za bivanje delavcev.
Leta 1970 so kočo prevzeli v u-pravljanje taborniki odreda Snežni ški ruševci iz Ilirske Bistrice. Ta borniki so kočo popolnoma prenovili ter jo slovesno odprli leta 1973. Črni dol je ponovno zaživel in postal priljubljeno zbirališče tabornikov in prijateljev taborniške organizacije.
OBČNI ZBOR RMV
Že prejšnji teden sem napovedal občni zbor naše organizacije. Tokrat ponavljam obvestilo:	občni
zbor bo v hedeljo, 18. februarja 1979, v Kulturnem domu v Trstu.
mp
leg Fabia Ruzzierja še Jadranko Rakovič, Nino Zudek in Egon Renko, za kolesarstvo pa poleg načelnika Mavcrja še Uči Glavina, Paulo Blo-kar, Giorgio Močilnik, Zvonimir Lorenzi, Milan Čok, Nino Maver, Gilu Maver, Rudi Sosič, Učo Pečar. Za rekreacijsko dejavnost pa je odgovorna Marisa Batič, ki je že pričela z delom, tako da trenutno obiskuje rekreacijsko telovadbo 25 žensk iz Lonjerja in s Katinare. V načrtu pa je še razširitev atletike na ženski sektor.
Potem ko je bilo začrtano delovanje atletskega odseka, ki deluje v glavnem na področju doraščajoče mladine, so bili določeni nekateri termini za kolesarstvo. Tako bo že čez dober mesec, 11. marca na sporedu mednarodna amaterska dirka za 3. trofejo ZSŠDI, 20. maj Pokal Lonjerja, verjetno 3. junija dirka juniorjev, 22. julija kronometer za Trofejo Lorenzi Močilnik, 23. septembra Pokal Adrie. Poleg tega pa bo Adria sodelovala na nekaterih manifestacijah v sodelovanju s kolesarskimi klubi iz Slovenije, predvsem s KK Kokrica iz Kranja. Najpomembnejši bo prav gotovo kolesarski maraton Kokrica - Trst, ki bo na sporedu 26. avgusta, in katerega se lahko udeleži kdorkoli. Razen tega je na programu še sodelovanje na: kolesarskem maratonu
Zlate plakete zamejskim klubom in posameznikom
Ob proslavljanju 50-letnice organiziranega namiznega tenisa v Sloveniji je Namiznoteniška zveza Slovenije priredila vrsto priložnostnih tekmovanj, slavnostnih' sprejemov in je nagradila najzaslužnejše organizacije in posameznike tako iz matične domovine kot iz zamejstva.
Izvršni odbor Namiznoteniške zveze Slovenije je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da za zasluge pri širjenju namiznega tenisa v zamejstvu in za tekmovalne uspehe podeli zlato plaketo ŠK Kras in ŠD Mladina ter Vojku Kocmanu in Zvonku Simoneti kot predsedniku oziroma namiznoteniškemu referen tu društva (Kras), ki je na tem področju doseglo najvidnejše u spehe. ŠD Mladina je zlato plaketo prejela v dar na nedavnem občnem zboru, ŠK Kras pa bodo priznanja podelili na manjši slovesnosti v teku tega meseca.
— bs —
Dražgoše (28.4.), Dežmanovem memorialu in kronometru Adrie (26. in 27.5.), na kolesarskem maratonu v Mariboru (1.7.) ter na Pokalu Kokrice (9.9.). Razer. tega bodo kolesarji Adrie nastopali še na raznih dirkah po Jugoslaviji. Program organizacije dirk in nastopov v Sloveniji je obširen, k temu pa je tre ba prišteti še vsakotedenske nastope na dirkah v naši deželi, in to v ka tegorijah juniorjev, amaterjev in ci-kloamaterjev. Koliko kolesarjev pa bo v tej sezoni branilo barve Adrie, bo objavljeno' po uradnem srečanju s kolesarji, ki bo v petek, 16. februarja, v Lonjerju, v društvenih pro štorih.
R. Pečar

liniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im iiimHniiii*i**iiiiin*iii*m*iii*i**®***i**********®**®*************®
INTERVJU S TRENERJEM ISKRE OLIMPIJE IZ LJUBLJANE
Daneu: «Po!ožaj je dokaj resen
Idi obstanek v ligi bodo morali Ljubljančani doma premagati vse nasprotnike - Primer Slavnič - Favorit za končno zmago je Partizan
........
TENIS
M. Jaušovec izločena
CHICAGO — V četrtfinalu mednarodnega teniškega turnirja v tem mestu je Jugoslovanka Mirna Jaušovec izgubila z Avstralko Kerry Rcid s 6:4. 2:6, 4:6.
RADIO
Oddaja o nogometu
V jutrišnji radijski oddaj »Glasbeni ping pang* bodo ponovno o-bravnavali zamejsko nogometno problematiko.
Gost oddaje bo Dario Frandolič, nogometaš Zarje in študent za filmsko režijo.
OBVESTILO
Planinska sekcij‘a pri ŠD Sloga
organizira danes, 4. februarja, izlet v dolino Glinščice in na njene razgledne točke. Zbirališče .je na Jezeru ob 9. uri. Vabljeni vsi člani ljubitelji našega Krasa in drugi.
Daneu
Prvi del jugoslovanskega košarkarskega prvenstva je že za nami. Slovenski prvoligaš Iskra Olimpija pa se ni najboljše odrezal in je z osmimi točkami še vedno v nevarnih vodah na spodnjem delu lestvice, nevarnost za izpad pa se je s porazom pred domačim občinstvom z reškim Kvarnerom šc povečala. Da nam bo celotna slika prvenstva bolj jasna, smo na kratko pokramljali s trenerjem Iskre Olimpije Ivom Da-neuom.
«Kako bi ocenili igro vašega moštva v tem prvem delu?*
Daneu: «Pričakovali smo nekaj več zmag, predvsem na tujem s Crveno zvezdo in Kvarnerom, pa tudi porazu z Zadrom bi se lahko izognili. To kar se ne bi smelo zgoditi, je domači poraz s Kvarnerom v prvem povratnem kolu, čeprav smo i-grali okrnjeni, saj je našega najbolj-
.................."""""lin...................."""•....
NAŠA ANKETA 0 NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM NOGOMETAŠU NA TRŽAŠKIM
Frandoliču in B. Kralju največ točk
Nogometaša Zarje in Primorca sta dobila polno število točk
Kot v prejšnjih letih smo se tudi letos odločili, da ob koncu zimskega dela amaterskih nogometnih prvenstev sestavimo anketo za izbiro naših najboljših nogometašev s Tržaškega.
Za to anketo smo se kot po navadi obrnili do naših nogometnih dopisnikov, ki stalno sledijo ekipam in imajo tako možnost, da lahko o-cenjujejo realno moč vsakega posameznega nogometaša. Kriterij za izbiro je bil dokaj enostaven. Dopisniki so lahko zbirali za vsako mesto tri slovenske nogometaše, ki nastopajo pri slovenskih klubih. Delo dopisnikov ni bilo lahko, vendar z nekoliko dobre volje nam je le uspelo sestaviti seznam 33 najboljših nogometašev. Glede točkovanja naj povemo da je prvi izbran nogometaš dobil pet točk, drugi tri, tretji pa eno točko.
Anketa dopisnikov jc dala naslednje izide:
VRATARJI
1.	Maglica	(Primorec)	20
2.	Babuder	(Primorje)	19
3.	Kapun (Primorje)	14
DESNI BRANILCI
1.	I. Grgič (Zarja)	29
2.	Marko Kralj (Primorec)	21
3.	Blažina (Primorje)	14
LEVI BRANILCI
1.	Frandolič (Zarja)	40
2.	G. Husu	(Primorje)	24
3.	Štoka (Primorec)	4
»ČISTILCI*
1.	Čuk (Primorec)	26
2.	Gabrielli (Gaja)	23
3.	V. Krizmančič (Zarja)	1»
SREDNJI BRANILCI 1. Mauro Kralj II. (Primorec) 36
28
10
2.	Sovič (Breg)
3.	Metlika (Zarja)
KRILCI
1.	Terčon (Zarja)	30
2.	S. Husu (Primorec)	13
3.	R. Marc (Zarja)	10
DESNA KRILA
1.	E.	Kralj	(Primorec)	27
2.	B.	Grgič	(Gaja)	24
3.	Colja (Kras)	12
DESNE ZVEZE
1.	W. Husu (Primorje)	28
2.	Mikuš (Zarja)	24
3.	Lovriha (Breg)	20
SREDNJI NAPADALCI L	B.	Kralj	(Primorec)	40
2.	D.	Grgič	(Zarja)	16
3.	Samec (Breg)	15
LEVE ZVEZE
1.	P.	Kralj	(Primorec)	34
2.	M.	Miloš	(Kras)	22
3.	Rismondo (Gaja)	16
LEVA KRILA
1.	Rustja (Primorje)	32
2.	Strnad (Breg)	20
3.	Mauro Kralj I. (Primorec) 19
Iz	tega je razvidno da sta le dva
nogometaša prejela polno število točk, levi branilec Zarje Fandolič in napadalec Primorca Boris Kralj. Torej bi bila po mnenju naših dopisnikov idealna slovenska tržaška reprezentanca naslednja:
Maglica, I. Grgič, Frandolič, Čuk, M Kralj II., Terčon, E. Kralj, W. Husu, B. Kralj, P. Kralj, Rustja. Glede na lansko anketo je mesto
v «idealni postavi' ohranilo le pet nogometašev; to so M. Kralj II., Čuk, Terčon, B. Kralj in P. Kralj to je kar štirje igralci trebenskega Primorca in zarjan Terčon. V idealni postavi imamo letos torej kar šest novih nogometašev. Omenili bi lahko še, da idealno postavo sestavlja kar 6 nogometašev Primorca, trije so od Zarja, dva pa igrata pri Primorju. Kot zaključek bi lahko še dodali, da so v seznamu 33 najboljših nogometašev zastopana praktično vsa društva s Tržaškega, z izjemo kriške Vesne, ki ji letos ni uspelo vključiti nobenega nogometaša v seznam najboljših, čeprav ta ekipa trenutno vodi na lestvici nogometnega prvenstva 3. AL. Sicer pa so nekateri nogometaši Vesne zasedli nižja mesta.
(Pri anketi so sodelovali naslednji dopisniki: Darko Grgič, Ivo Grgič, Walter Husu, Bruno Križmančič, Miran Košuta, Bruno Rupel, Zdravko Skupek in Iztok Smotlak).
šega igralca Jelovca zagrabila ista hrbtna bolezen kot Delibasiča na svetovnem prvenstvu in tako je bil njegov nastop do zadnjega negotov. Položaj je postal kar precej resen, saj smo načrtovali v drugem delu prvenstva na domačem terenu le en poraz v šestih odigranih tekmah in to prav gotovo ne s Kvarnerom. Tako bomo sedaj morali premagati vseh pet ekip, ki se bodo pojavile v hali Tivoli. Najtežje pa bo prav gotovo srečanje z zagrebško Cibo no. Vendar položaj ni prav tako kritičen kot nekateri menijo in prepričan sem, da bomo ostali med najboljšimi*.
■rKaj manjka Olimpiji, da bi posta la solidno moštvo?*
»Predvsem se čuti pomanjkanje vodje, to je igralca tipa Slavnič, ki bi v kočljivih situacijah znal popeljati ekipo na pravilni tir. Menim pa. da takega tipa igralca, ki bi ga vsako moštvo rado imelo, ne more izoblikovati noben trener. Z vodilnimi sposobnostmi se človek rodi in jih ne more pridobiti. Papič in Križnar sta soliden bekovski par, vendar pa jim manjka to, o čemer sem pravkar govoril*.
«Ker ste že omenili Slavniča, bi' radi zvedeli, če so govorice o njegovem prihodu v Ljubljano resnične?»
»Mnogo se o tem govori, vendar bi nam trenutno tak igralec prav gotovo ne odgovarjal. Po mojem bi se porajal isti položaj kot s čosičem, take situacije pa puščajo za seboj še večje vrzeli in nesoglasja. Čosi-čeve posledice pa nosi sedaj ves klub, saj pi naša krivda, da je Polanec odšel in za povratek lani postavljal nemogoče pogoje. To je samo en primer in odgovor na vprašanje, zakaj imamo samo pet igralcev, na katere naslanjamo vso našo igro. Igralci se tega zavedajo in na žalost nekateri tudi izkoriščajo na razne načine, saj vedo, da nimajo nobene konkurence za uvrstitev v prvo peterko. Vendar so mladi pokazali v zadnjih tekmah precejšnji napredek, predvsem pa Muha, Senica in Blaznik. Nanje se lahko sedaj konkretno zanesemo, saj so se izkazali tudi v precej kočljivih situacijah*.
*Prav gotovo ste sestavili tudi dolgoročen program, zanima pa nas predvsem naslednja sezona. Kaj boste ukrenili, da bi izboljšali igralski kader?*
«Iz vojske se vrne Gvardjančič, konkretno pa računamo na Polanca
«iiiiiiiiiitti«tiiiiiiai;»iiiiiMiiiiiiiBflitiiiiniiiiaiMiiiiMii
z SPDT
prireja v nedeljo, 18. t.m., avtobusni izlet v Ovčjo vas ob priliki tekmovanja za pokal «Lepi vrh*. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI vsak dan do petka, 9.2., od 11. do 12. ure.
SPDT obenem prireja avtobusni izlet dne 25. t.m. v Ovčjo vas ob priliki tekmovanja ZŠI v smučarskih tekih ter v nedeljo, 4. marca, v Ravascletto ob priliki 13. ZŠI.
SNEŽNE
RAZMERE
Ampezzo	50 cm
Nevejsko sedlo	60 cm
Zavetišče Gilberti 240 cm	
F. di Sopra	50 cm
F. Avoltri	22 cm
Varmost	110 cm
Ravascletto	20 cm
Zoncolan	140 cm
Trbiž	30 cm
Višarje	160 cm
Ovčja vas	30 cm
Piancavallo	80-100 cm
Sappada	70-90 cm
Kanin	150-330 cm
Lokve	15 cm
Črni vrh	10 cm
Vogel	220 cm
Bohinj	25 cm
Zatrnik	40 cm
Pokljuka	65 cm
Kranjska gora	55 cm
Krvavec	80 cm
Velika planina	30 cm
in Sunaro. S temi okrepitvami bodo tudi rezultati boljši. Enakovrednih i-gralcev bo več in rasla bo tudi konkurenca, s tem pa se običajno večajo tudi delovne navade posameznih igralcev*.
«Tudi vprašanje Pipan je med navijači stalno v ospredju. Kaj se j* pravzaprav zgodilo s tem mladim upom slovenske košarke?»
»Pipan se še ni vključil v novo sredino, prepričan pa sem, da bo v prihodnji sezoni zaigral veliko bolje. Tako jaz kot Žagar bova skušala fantu na vsak način pomagati, da bi se iznebil krizne situacije*.
«Pa še besedo o favoritu tega prvenstva?»
»Trenutno je Partizan vsekakor najboljši, vendar je težko pričakovati, da bo tako dobro formo ekipa obdržala skozi vso prvenstvo, predvsem zato, ker sloni vsa igra Beograjčanov na Kičanoviču in težko je pričakovati, da bo "Kičo" odigral povratni del na takem nivoju kot v prvem delu. Za veliko presenečenje bo lahko poskrbela splitska Ju-goplastika, ki ima najkakovostnejšo ekipo in je zmožna, če hoče, velikih podvigov, tudi vrsto desetih zaporednih zmag. Bosna je trenutno v globoki krizi. Ekipa je utrujena, dolga potovanja in razne poškodbe so botrovale svoje, tako da so Tanjevi-čevi varovanci izpadli za najvišjo uvrstitev in polagali so svojo paž-njo v pokal prvakov*.	Vato
iiiiiimniiiiiiiiitlititiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiimiiimiiiMB
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 4. februarja MU
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
9.30	na Kontovelu
Kontovel • Inter 1904 * * *
11.00	v Trstu, Istrska ulica Don Bosco - Polet
DEČKI
9.00	v Trstu, Miramarski drev. Ferroviarlo - Kontovel
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici Hrast - Prata
NARAŠČAJNICE
10.30	na Proseku Kontovel - Breg
SMUČANJE
MLADINCI
9.00	v Zoncolanu
Nastopa tudi SK Devin
MIŠKE
9.00	v Žabnicah Nastopa tudi SK Devin
SMUČARSKI TEK
MLADINCI
9.00	v Paluzzi Nastopa tudi SK Devin
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Dolini GMT - Breg
• • •
15.00	v Aiellu Aiello - Juventina
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v VermegUanu
Vermegliano - Sovodnje * • *
15.00	v Krminu Brazzauese - Mladost
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Romansu
Pro Romans - Sovodnje * + •
10.00	v štandrežu
Juventina - Itala S. Marc«
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Itallio
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 10
4. februarja 1979
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljanaj Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožaM 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir besedi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijs? krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež®J v ltali|i pri SPI.
član Italijanske Tj zveze časopisnih || založnikov FIEGv
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska I
iZTT I Trst
SMUČANJE
ZENSKI SLALOM ZA SVETOVNI POKAL
Tesna zmaga VVenzIove
Danes se v Jasni nadaljuje (s slalomom) svetovni pokal tudi za moške
PFRONTEN (ZRN) - Hanni Wen-zel iz Liechtensteina je osvojila včerajšnji slalom na smučiščih v Pfront-nu. Prvotno bi se morale danes pomeriti v smuku, ker pa je bila proga zaradi dežja izredno slaba, so anticipirali slalom za en dan. Na cilju je Wenzlova za 9/100 prehitela Francozinjo Fabienne Serrat, 3. pa je bila Avstrijka Regina Sackl, ki je že osvojila prvo mesto v slalomu v Les Getsu in v Meirinfnu.
Po lepi zmagi na zadnjem slalomu v Mellauu je včeraj Marie Rosa Quorio delno odpovedala, saj je v obeh spustih dosegla le deveti najboljši čas in tako tudi končno deveto mesto. Najboljša od Italijank je bila včeraj Daniela Zini, ki je z odličnim drugim spustom (ko je bilo stanje proge boljše) zasedla končno peto mesto. Claudia Giordani je zasedla le 13. mesto in izgubila vodstvo na posebni lestvici za slalom. Premagala jo je Avstrijka Sackl, ki ima trenutno dve točki več od Italijanke. Zaradi napake v drugem spustu (po prvem je bila 14.) je bila diskvalificirana Piera Mačehi, medtem ko je bila Wanda Bieler 21.
S to zmago je Wenzlova utrdila svoje drugo mesto na skupni lestvici za svetovni pokal za Avstrijko Anne Marie Moser-Proll (včeraj le dvanajsta). Poleg tega je Wenziova postavila veliko hipoteko za kombinacijo (z današnjim smukom), glavna favoritinja pa ostaja še vedno seveda Moser - Prollova.
Lestvica slaloma:
1.	Hanni Wenzel (Liecht.)	97’49”
2.	Fabienne Serrat (Fr.)	97’57”
3.	Regina Sackl (Av.)	97’89”
4.	L. Solkner (Av.)	98’61”
5.	P. Behr (ZRN)	98'86”
5.	D. Zini (It.)	98’86"
7.	M. Kaserer (Av.)	98'97”
8.	M. Charvatova (ČSSR)	99’09”
9.	Maria-Rosa Quorio (It.)	9917”
10.	E. Fischer (ZDA)	99’34”
	Lestvica za svetovni pokal:	
1	Moser - Proll (Av.)	196
2.	Wenzel (Liecht.)	156
3. Nadig (Švi.)		119
4.	Epple (ZRN)	95
5.	Sackl (Av.)	94
6	Nelson (ZDA)	90
7.	Giordani (It.)	85
8.	Serrat (Fr.)	75
9. Pelen (Fr.)	69
10. Kinshofer (ZRN)	61
Danes se bo tekmovanje za svetovni pakal nadaljevalo tudi v moški konkurenci in sicer v slalomu v Jasni na Češkoslovaškem. Jutri pa bo na vrsti veleslalom.
Današnji slalom bo izredno pomemben za Stenmarka. Letos je namreč zmagal le na enem (v Kranjski gori) in če želi osvojiti poleg svetovnega pokala za veleslalom tudi onega za slalom, se bo moral v preostalem delu tekmovanja pač zelo potruditi, saj so na sporedu le )■> štirje slalomi za svetovni pokal.
UMETNOSTNO DRSANJE
Potzscheva prvakinja
Na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Zagrebu je sinoči zmagala med ženskimi posameznicami vzh. Nemka Anett Potzsch. Srebrno kolajno je osvojila njena zahodna rojakinja Lurz, bronasto pa Švicarka Biellmann.
ATLETIKA
Videmčan Bruno Bruni je na nekem tekmovanju v Rimu postavil nov italijanski državni rekord v skoku v višino «indoor» z znamko 2,26 m.
To je najboljši dosežek kakega italijanskega atleta v tej disciplini, saj je bil prejšnji Raisejev rekord za dva cm slabši.
CATANIA — Sovjet Aleksander Antipov je drugič zaporedoma osvojil prvo mesto na tekmovanju v hi-
tri hoji v Catanii. Zmagovalec je prehodil približno 12 km dolgo progo v 33T3”.
KOŠARKA
nirja v tem kraju je včeraj Italijan Gianni Ocleppo premagal Francoza Hailleta s 6:4, 6:4.
V 1. jugoslovanski moški košarkarski ligi so dosegli sinoči te izide: Partizan - Iskra Olimpija 110:88 Kvamer - Bosna	95:102
Cibona - Zadar	v 103:92
Jugoplastika - C. zvezda 101:82 Borac - Metalac	84:83
Danes bo na sporedu še tekma Radnički - Beko.
V anticipiranem srečanju italijanske A -1 košarkarske lige je včeraj v Bologni domači Amaro Harrys premagal Scavolinija iz Pesara z rezultatom 93:89 (45:41).
TENIS
DOUAI (Francija) — V četrtini finala mednarodnega teniškega tur-
RICHMOND — V četrtfinalnem kolu teniškega turnirja v Richmondu (ZDA) je včeraj Šved Bjom Borg premagal Dupreja s 6:1, 6:2. Na istem turnirju je tudi Argentinec Guillermo Vilas brez večjih težav premagal Američana Tima Wil-kinsona s 6:2, 6:2. Drugi polfinalni par sta Američana McEnroe in Ashe. Najmlajši McEnroe je premagal Romuna Ilieja Nastaseja s 6:3, 3:6, 6:3, 35-letni Ashe pa Gottfrieda s 2:6, 6:3 in 6:3.
OBVESTILO
TPK Sirena
obvešča, da bo 3. marca 2. REDNI OBČNI ZBOR na društvenem sedežu, Ul. Cerre-to, v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem ob 20.30.
niiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiillliliiiiiliilliilliii
SMUČARSKI TEK
Teden dni pred startom
TRNOVSKI MARATON V PRETEKLIH LETIH
Ta množična prireditev postaja vsako leto privlačnejša
Preden bi spregovorili o letošnjem 5. trnovskem maratonu, ki bo 11. februarja, bi želeli bralce seznaniti z organizacijo in rezultati prvih štirih trnovskih smučarskih maratonov.
Prvi je bil 10. marca 1974 in to je bila prva tovrstna smučarska prireditev v Jugoslaviji. Na njej je sodelovalo 553 smučarjev - tekačev iz Slovenije in Italije. Najstarejši udeleženec je bil nekdanji dolgoletni državni reprezentant 66-letni Fr ne Smolej z Jesenic. Zmagovalec 25 km dolgega teka pa je bil Filip Kalan, član SK Gorje.
Že na drugem maratonu, ki je bil 23. marca 1975. leta, se je število udeležencev povzpelo na 885. Prišli so iz Slovenije, Hrvaške, I-talije, Avstrije, Švice in ZR Nemčije. Ponovno je na 25 km doigi progi zmagal Film Kalan, najstarejši udeleženec pa je bil 78-letni Emil Zemljak iz Zagreba.
Na tretjem trnovskem maratonu, 29. februarja 1976, je bil program prireditve dopolnjen in razširjen. Udeleženci so lahko tekli mali maraton na 21 Lui ali maraton na 42 km dolgi progi. Pripadniki JLA in TO so imeli posebno, nekoliko težavnejšo progo, dolgo 12 km. Sodelovalo je 1336 tekačev iz Slovenije, Avstrije, Italije in ZR Nemčije.
Najstarejši udeleženec je bil domačin iz Zadloga, 67-letni Vincenc Rupnik - Vencelj, nekdanji borec IX. korpusa, najmlajši udeleženec pa je bil Nils Udir iz Kranja, star 7 let. Na 42 km dolgi progi pa je bil ponovno najhitrejši Filip Kalan iz Gorij.
Za prireditev 4. trnovskega maratona, ki naj bi bila v začetku leta 1977, pa jo je organizatorjem zagodla zima, saj zaradi pomanjkanja snega ni bilo mogoče pripraviti prog za 2300 prijavljenih smučarjev.
Tako je bil 4. trnovski maraton 12. februarja 1978, v počastitev 35-letnice sklepa SNOS in II. zasedanja AVNOJ o priključitvi Slovenskega primorja in Istr k matični domovini. Častni pokrovitelj 4. trnovskega maratona pa je bil načelnik generalštaba JLA general-
MiiiiiniMmiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiMiiiiiiiMiiifiiiimiiiiiiiiimiuiiimiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiii
SMUČARSKI TEK
PRED NASTOPI
Devinčani vadijo
Nastopili bodo na več tekmovanjih
Medtem ko bodo tekmovalci branili klubske barve v Paluzzi, Žab-nicah in na Zoncolanu, bodo tekači-rekreativci v Ovčji vasi poslušali dragocene nasvete klubskega trenerja Vinka Grašiča in poskrbeli še za naknadno piljenje tehnike ter nabiranje kondicije.
Letošnjega trnovskega maratona se bo udeležilo rekordno število naših smučarjev, saj se na to prireditev pripravlja 38 tekačev, ki so tako razdeljeni: pionirjev je 13, od katerih 9 dečkov in 4 deklice (ti bodo presmučali 10 km dolgo progo); članov je 25. Enajst je predstavnic nežnega spola, 14 pa moškega. Ti bodo imeli na izbiro dve progi in sicer krajšo (21 km) ter daljšo (42 km). Najmlajši udeleženec te edinstvene prireditve je star dobrih 6 let, saj nosi letnico rojstva 73. Najstarejši pa se je pred petimi leti srečal z Abrahamom. Oba udeleženca, tako najmlajši kot najstarejši, sta predstavnika nežnega spola.
Ob trnovskem maratonu bo SK Devin organiziral tudi avtobusni izlet.
Naj tu še navedemo, da bo smučarski klub Devin po odpovedi šole in občine, dne 9. februarja nastopil s svojimi smučarji na zimskih mladinskih igrah, ki bodo v Žabnicah. Teh iger se lahko udeležijo vsi o-snovnošolski otroci 4. in 5. razredov.
Navedene igre razpisuje vsako leto ministrstvo za javno vzgojo s sodelovanjem CONI.
KOŠARKA
MLADINCI
Bor - Jadran 60:79 (32:33)
KADETI
Odpadlo zaradi slabega vremena.
PROPAGANDA
Bor A - Bor B	100:16
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA Bor - Libertas Schio
MOŠKA C LIGA Kras - Mogliano Veneto Torriana - Bor
2. MOŠKA DIVIZIJA Dom - Intrepida
1:3
2:3
polkovnik Stane Potočar - Lazar, narodni heroj in nekdanji komandant IX. korpusa NOV in POJ.
Udeležba na 4. trnovskem smučarskem maratonu ni bila samo rekordna, marveč je bila paleta udeležencev pisana, kot še nikoli prej. V družbi 6-letne Hermine Rudolf in 81-letnega Ivana Zt-mljaka so merili sposobnosti tekači in tekačiče najrazličnejših poklicev in z zglednim nastopom demonstrirali pri-privljenost za vključevanje v množične akcije.
Odmevnost veličastnega teka 2207 tekačev je bila zato velika tudi med gosti, ki so si ogledali množično prireditev v črnem vrhu nad I-drijo.
Zmagovalec velikega maratona na 42 km je bil Marjan Burgar iz Gorij. Trikratni zmagovalec trnovskega maratona Filip Kalan pa je bil tokrat šele peti. Vsi nastopajoči so prejeli spominske značke, za katere je idejni osnutek pripravil idrijski rojak, akademsk' slikar Ivan Seljak - čopič. Uredniški odbor pri organizacijskem komiteju je izdal lepo opremljen bilten prireditve, računski center v Idriji pa je obdelal vse rezultate, nastopajočih, katere je 19. februarja 1978 objavil največji slovenski tednik »Nedeljski dnevnik*. Posebna ekipa Kino kluba Merkur iz Idrije pa je na filmski trak posnela celotno prireditev.
Mali oglasi
ŠTEDILNIK na drva s pečko ter dvema električnima ploščama v prav dobrem stanju prodam. Telefon 827130.
TRAKTOR FORD 2000 - 40 HP s 180
delavnimi urami. Ugodno prodam. Telefon 200412.
PRODAM FIAT 126 letnika 1973. Telefon 226216.
PRODAJAM avto peugeot 104 izdelan 1975. v dobrem stanju. Ogled ob sobotah in nedeljah v Štandre-žu, Ul. Monte Festa 7.
URADNICA išče majhno stanovanje v najem v mestu. Tel. 411693 od 14. do 15. ure.
PRI SV. JAKOBU prodamo trisobno hišo z dvoriščem, potrebno majhnih popravil. Telefonirati po 12. u-ri na 726850.
STAREJŠI zakonski par išče v okolici mesta majhno hišo v najem. Telefonirati zvečer po 18. uri na številko 229-302.
PRODAM FIAT 500 L letnik '70 po zelo ugodni ceni. Telefon 227372 v večernih urah.
FIAT 127 letnika 1972 prodam po u-godni ceni. Je plave barve s črnim pokrovom za motor. Primeren za mladino, s športnim volanom, premakljiv avtoradio In prednja sedeža z različnimi nakloni. Telefonirati v popoldanskih in večernih urah na štev. 825656.
KROJACNICA za moške in ženske z novimi vzorci. Blago za zimske plašče, suknjiče, obleke in originalni tirolski loden. Obračamo pla šče. Košuta - Drev. D’Annunzio 11 • poslopje kina Capitol.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši proš nji rado volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102
UGODNE PRILOŽNOSTI. Carli proda 850 '68; 127 '72-73; alfasud '73; AR 2000 '72; 128 '72; 124 'GB; 125 '68 71, 72; A 112 70; R 16 72; AR 1300 70 ; 238 furgon '69; ford transit 70; 124 71. Ogled v Ulici B. Casale št. 7.
»CITROEN« - mehanična delavntoa Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul Rittmayer 4/a.
	m CtallčrO || mnAl/n 7«m7A	Umrla je igralka	i	VESTI S KOPRSKEGA
	® dldllSvv ftmCvKv	Mira Danilova		
(Nadaljevanje z 2. strani)
setletnih izkušenj, ki so pokazale, kako je zgrešen urbanistična in gospodarska politika hudo prizadela slovensko narodno.tn skupnost in njene tradicionalne dejavnosti, ne da bi obenem slovenska narodnostna skupnost dobila v zameno kakršnokoli trajno protivrednost ali vsaj alternativne možnosti razvoja.
Da so novi načrti za ljudske gradnje tržaške občine osnovani na neutemeljenih demografskih podatkih, na nepreverjenih stanovanjskih potrebah in da v več primerih kršijo smernice regulacijskega načrta ter deželne in državne urbanistične zakonodaje, je utemeljeno in jasno dokazala tudi študija, ki jo je izdelala urbanistična komisija Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Verodostojnost te študije so potrdile tudi strokovne organizacije, stranke in druge demokratične sile.
Hočemo poudariti, da ni namen našega ugotavljanja dokazati, da v tržaški občini ni potreb po novih stanovanjih, ker smo prepričani, da te potrebe so, ampak hočemo dokazati, da so izbire, na podlagi katerih so ti načrti izdelani, bistveno zgrešene. Vsi smo za to, da se na pravilen način in demokratično reši socialni problem, ki ga predstavlja pomanjkanje stanovanj. Ne moremo pa sprejeti takih rešitev, ki so naši skupnosti v nepopravljivo škodo, tako gospodarsko kot narodnostno, še zlasti ko ugotavljamo, da se hočejo s pretvezo nujnosti in ne-odložljivosti, vsiliti take rešitve, ki nimajo z občo koristjo nobene zveze, ampak smo prepričani, da zakrivajo zunanje ] ritiske, ki nimajo nič skupnega z urbanistično politiko.
Kmečka zveza je zato mnenja, da sprejeti sklepi tržaškega občinskega sveta ne morejo zadovoljiti naših zahtev in zajamčiti naših interesov, zaradi česar potrjuje svojo zahtevo, «da se ti načrti prekličejo in da se po temeljiti preučitvi stanovanjskih potreb izdelajo novi načrti, pri čemer naj se občina posvetuje z najširšimi sloji prebivalcev in njihovimi organizacijami ter naj upošteva smernice revitalizacije mestnega jedri in ohranjevanji tradicionalnih dejavnosti. Novi načrti pa naj bodo vsekakor taki, da ne bodo prizadejali slovenski manjšini nepotrebn: gospodarske, družbene in narodnostne škode*. Za dosego teh smotrov se bo Kmečka zveza borila z vsemi sredstvi ip na vse načine, ki ji dovoljujeta ustava ter državna in deželna zakonodaja.
EDI BUKAVEC
Prip
rave
na kraški pust
bo letošnji pustni obred mogočen in slavnosten, kot še nikdar prej. Izvedelo se je, da so v teku priprave za dvanajst pustnih voz, in sicer Gro-pade, Trnovce, Kolonje, Ferlugov, Praprota, Križa, dva Opčin, Velikega Repna, Padrič, skupine iz nabrežinske občine pod geslom Kraška klapa ter šole s celodnevnim poukom od Banov. Pričakovati pa je da se bodo odzvale še druge vasi, ki se trenutno niso dokončno odločile.
Seveda organizatorji računajo tudi na množično udeležbo pustnih šem, ki so od leta do leta vedno bolj številne.
Smareglieva opera «Abisso» v Verdiju
V gledališču Verdi je bil sinoči pomemben kulturni dogodek: uprizoritev opere istrskega skladatelja Antonia Smareglie (po očetu Italijana, po materi Hrvata) «Abisso» (Brezno) na besedilo Silvia Benca. Opera je bila prvič uprizorjena leta 1914 v milanski Scali, v Trstu pa prvič leta 1926 in nato samo še enkrat, leta 1946. To dokazuje da prihaja delo le redko na operne deske in da imajo druga Smareglieva dela več sreče, pa čeprav ne tolikšne, kot bi je zaslužila. Vredno je pri tem omeniti, da je njegova *Istrska svatba» prej prišla v tem povojnem času na jugoslovanske odra kot na italijanske, najbrž zaradi narodnih hrvaških motivov, ki so vanjo vključeni.
Tokratno uprizoritev je pripravil režiser Dario Dalla Corte. dirigiral pa je stalni dirigent orkestra gledališča Verdi Gianfranco Mašini. V glavnih vlogah so nastopali sopranistki Rita Orlandi Malaspina in Ileana Meriggioli, tenorista Amedeo Zamboni, basista Aldo Protti in Carlo de Bortoh ter še Dario Zerial in Lucio Rolli.
Režiser je delo postavil precej statično v magnerjanskem slogu, kar je celotno predstavo nemalo otežilo. Pevci so v glavnem dobro opravili svoje naloge, orkester pa je na trenutke kljub masivni partituri in obsežni zvočni gmoti bil vendarle na splošno (razen v zadnjem dejanju) premočan, kar je tudi pevce sililo k forsiranju.
številno občinstvo je bilo s predstavo, po aplavzu sodeč, precej zadovoljno. (jk)
Za razna prosvetna društva je sedaj čas polaganja obračunov o o-pravljenem delu ter sklepanja načrtov za nadaljnje delo. Tako je bila prejšnji petek letna skupščina članstva openskega društva «Tabor», preteklo sredo pa društva »V. Vodnik* iz Doline (o tem sta daljši poročili na 6. strani). Danes pa je na vrsti prosvetno društvo «1. Gruden* iz Nabrežine. Občni zbor bo ob 10.30 v domači dvorani.
LJUBLJANA — V 90. letu starosti (rodila se je 2. julija 1899) je v Ljubljani umrla znana slovenska gledališka igralka in pedagoginja Mira Danilova, hčerka početnika slovenskega gledališča Danila Cerarja in velike igralke Avguste Danilove, ki je v letih 1908 - 1910 skupno z Verov-škom vodila kot umetniški vodja, režiserka in igralka komaj nastalo Slovensko gledališče v Trstu.
Mira Danilova je začela svojo i-gralsko kariero pri Malem gledališču v Ljubljani z otroškimi in epizodnimi vlogami, v sezoni 1918/19 pa je postala članica Drame SNG v Ljubljani in ostala zvesta osrednji slovenski gledališki hiši do upokojitve leta 1965. Medtem je bila od leta 1946 najprej honorarna, od leta 1954 dalje pa redna profesorica za dramsko igro na igralski akademiji. Po upokojitvi je nastopala tudi v drugih slovenskih gledališčih, uveljavila pa se je tudi na radiu in televiziji.
Nastopala je v širokem razponu vlog od otroških in salonskih, od domačih in tujih klasičnih, še največ pa v modernem repertoarju. Med njene najuspešnejše stvaritve štejejo vloge Gruše v Bratje Karamazovi, Kraljice v Hamletu, Olge v Treh sestrah, Ivane v Sv. Ivanu, Veronike v Celjskih grofih itd.
Za svoje umetniške dosežke je prejela več priznanj in nagrad, med njimi Prešernovo nagrado in Borštnikov prstan v Mariboru leta 1973.
Tito danes v Bagdadu
(Nadaljevanje s 1. strani)
govi moči, da bi ohranili in okrepili enotnost neuvrščenih držav. Vloga neuvrščenih je namreč izredno pomembna v slabih razmerah, v kakršnih živi današnji svet in ki so, kakor je omenil Tito, lahko še slabše.
V zvezi s sedanjimi tokovi v neuvrščenem gibanju je predsednik Tito predvsem podčrtal nujnost uhranitve in krepitve enotnosti in akcijske sposobnosti neuvrščenih držav v položaju, ko poskušajo to enotnost ogroziti. Jugoslavija se zavzema za krepitev enotnosti neuvrščenih ne glede na znane razlike v notranjih ureditvah. Tito je tudi tokrat izrekel zaskrbljenost, ker nekatere neuvrščene države skušajo probleme reševati z uporabo vojaške sile in ne z mirnimi sredstvi in na pogovorih.
Predsednik Tito bo danes iz Kuvajta odpotoval na 4-dnevni u-radni in prijateljski obisk v I-rak. V Bagdadu z veliko pozornostjo pričakujejo Titov obisk, ki ga štejejo za zelo pomemben politični dogodek, (vb)
Pospešeno urejevanje cestnega križišča
Znano je, da je neurejeno koprsko cestno križišče eden izmed glavnih vzrokov vsakodnevnih prometnih zastojev, ko se vračajo delavci iz tovarn v mesto, še huje pa je seveda med glavno turistično sezono. Prav zato so pristojni činitelji zbrali potrebna sredstva in začeli lani jeseni reševati ta problem. Da bi bilo škocjansko križišče, k: povezuje mesto z glavno cesto ter s Šmarjami in z Marezigami, zgrajeno do glavne turistične cezone, delajo intenzivno tudi ponoči in takorekoč ob vsakih vremenskih razmerah. Delavci Gradisa so začeli zdaj postavljati železobetonske stebre, ki slonijo na široki betonski plošči. To delo je zahtevalo predhodne obširne priprave zaradi mehkega terena in so morali posamezne cevi zabiti tudi 30 in več metrov globoko.
Razen tega so začeli postavljati jeklene drogove za približno 20 metrov širok most ob križišču cest Šmarje - šalara - Semedela - Koper. Taka širina mostu je potrebna, ker bodo pod njem speljali potok Bada-ševico. Delavci Gradisa so začeli te dni tudi postavljati železobetonsko mostovno konstrukcijo čez olmski hudournik.
Če ne bodo nastopile nepredvidene težave, naj bi odprli sodobno cestno križišče pri Kopru v začetku julija.
Homeini
(Nadaljevanje s 1. strani)
V petek je bil na Opčinah sestanek zastopnikov vseh okoliških pustnih odborov. Prisotnost je pokazala, da
re potrditi teh vesti, a vsem je jasna poteza verskih voditeljev; vžgati nacionalni ponos iranske vojske.
V teku je torej psihološka vojna med Homeinijem in Bahtija-rom. Nevaren spopad živcev, ki lahko vsak trenutek pahne Iran v «sveto vojno*, Homeinijevo inačico državljanske vojne. Bahtijar za sedaj mojstrsko vodi položaj; zatrjuje, da ne bo klonil pred grožnjami in ne bo dovolil da bi ene diktature nadomestila še hujša. V sedanjem besednem spopadu pa je prvo točko dosegel Homeini. Včeraj je odstopil teheranski župan Žavad Šaharistan, 1 i je izjavil, da je Bahtijarova vlada nezakonita. Homeini mu je takoj ukazal, naj ostane na svojem položaju.
Še večji so odmevi zun j iranskih meja, saj je Homeinija podprla PLO in kot kaže druge države fronte zavračanja. Verska opozicija je tudi priznala, da so jim prijateljske države ponudile orožje za sveto vojno. (RL)
Latinskoameriški
škofje
(Nadaljevanje s 1. strani)
čeprav ne povsem takega, kot JV Kubi. Bog je svet ustvaril za ol°' veka, za vse ljudi, in ne za tn\i' tinacionalne družbe. Vsak
pravico, da živi v skupnosti, s0' delovati pri izbirah, ki se ga čejo. Brezimnost ni pravica, ll
samota. Vidite, to so nekateri spekti nove družbe. Naj ji bo ij1 socializem ali drugače, zame J*
vseeno.»
In nasilje, ki ga papež tako soja?
Tu se Proano zasmeje: *To P" je problem, ki ga na veke ne o°' mo rešili. Tri nasilja poznam. N"' silje režimov, ki je kruto in 0" dobro poznajo, na primer, argoji' tinske matere. Nato zatiranje i?1 končno, nasilje gverilcev, ki P*1' slijo, da vodi k svobodi. Misli’’1 da je pravično nasilje, kateref cilj je osvoboditev izpod tiranij<• To trdi tudi cerkev. Spoštujoj ljudi, ki so vpleteni v ta boj a ljubezni do bližnjega, vendar tno-ram kot kristjan in škoj sledit1 zapovedi ljubezni in spoštovanj vsakega življenja. Poleg tega 9° mislim, da je nasilje proti Pre.' močnim režimom zgrešena takti' ka. Izbrati moramo druge, učiti' kovitejše metode, ki jih ni mo9a’ če nevtralizirati. Pa ne mislito, da kristjani niso pogumni, kot drugi. Pripravljeni smo tudi "" mučeništvo. To pa ne pomeni od' mika od stvarnosti, ki zahteva *' skanje pravic ciljev in pravih tt>e' tod boja. Potrebna sta dobra v°' Ija in moralna sila, kajti ne svMj mo dopustiti, da bi na nas vph' vali desnica ali levica.»
danes ob obali
ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA Namesto cvetja na grob Elze Per-tot daruje družina Leopold Ažman
5.000	lir!
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KOLONKOVCA, IZ ŠKEDNJA IN OD SV. ANE Namesto cvetja na grob sestriči-nega moža daruje Cvetana Birsa
20.000	lir.
Ob 9. obletnici smrti brata Maria Castellanija daruje brat Avgust 5 tisoč lir
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB V SAMATORCI
V	počastitev spomina brata Alojza Grudna ter vseh svojih pokojnih daruje brat Pepi z ženo Angelo 25.000 lir. V isti namen daruje nečakinja Iva z družino 40.000 lir.
Ob 6. obletnici smrti ljube hčerke Jadrane Gruden darujeta marria in tata 25.000 lir. V isti namen daruje sestra Iva z družino 40.000 lir. ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V GABROVCU
V	spomin na padla brata darujta Karlo Černjava 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB NA OPČINAH H. S. daruje 10.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V KRIŽU Ob 1, obletnici smrti Bogomila Tenceja daruie družina Kocjančič (226) 5.000 lir!
Namesto cvetja na grob Alojzije Rukin darujeta Dodi in Davo Lozar 20.000 lir.
ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB V PREBENEGU Ob 1. obletnici smrti Silve Rapo-tec - Černelč daruje sestra Loreda-na z družino 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE NA OPČINAH PO FRANCETU BEVKU N.N. daruje 5.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU
Franc Santin 10.000, Jakob Albreht 5.000, radodarna duša 10 000, Gigi Štrajn 3.000 lir.
V	spomin na Danila Merlaka da ruje jo Dora, Ondina in Velko Pavletič 30.000 lir.
Ob 5. obletnici smrti drage mame Marije daruje sin Bruno Zobec 10.000 lir.
Ob obletnici smrti drage mame Marije Tence daruje hči Meila z družino 15.000 lir za pevski zbor Vesna v Križu.
V	počastitev spomina Ivana Požara darujeta Danica in Karlo Rustja
5.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Lojzke Rukin daruje Zora Caharija 20.000 lir za TPK Sirena.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU
V	počastitev spomina Elze Pertot
Darovi in prispevki
darujejo uslužbenci Centralspeda
106.000	lir.
Namesto cvetja na grob Elze Pertot daruje družina Leopold Ažman
20.000	lir.
V	počastitev spomina pok. Elze Pertot darujeta Albina in Rihard Guštin 5.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Elze Pertot darujeta Marjuči in Mario Agostni 5.000 lir.
V	spomin na Elzo Pertot darujeta Aldo in Elda Carli 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Elze Pertot darujeta svakinja Albina in svak Poldo 25.000 lir.
Namesto cvetja na grob svakinje Lojzke Rukin daruje Zora Caharija
20.000	lir.
Dora Caharija daruje 10.000 lir. Mira Šuman daruje 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Elze Pertot daruje Pina Doles 5.000 lir. Izkupiček papirja 20.000 lir.
Albin in Valerija Tavčar darujeta
10.000	lir.
V počastitev spomina Elze Pertot daruje Anica 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Elze Pertot darujeta družini Biber in Štoka
10.000	lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 25. obletnici smrti sestre Ančke Purič vd. Ravber darujeta Francka in Anica 5.000 lir.
Silva z Opčin daruje 20.000 lir. Tržaški klub jamarjev (Gruppo triestino speleologico) daruje 100 tisoč lir.
V	spomin na Francko Pečar daruje Marta Mužina 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Francke Pečar darujeta Sonja in Aldo Gornik
5.000	lir.
Namesto cvetja na grob Francke Pečar daruje družina Križmančič (Groparia 75) 5.000 lir.
V	spomin na pok. Ino Samec por. Kariš daruje Amalija Pečar 10.000 lir za PD Rovte Kolonkovec.
Ob 17. obletnici smrti drage mame Josipine Dekleva darujejo hčerke
10.000	lir za Dijaško matico.
Alojz Brišček daruje 10.000 lir za
TPPZ.
Oskar in Zdenka Kuret darujeta
20.000	za PD Slavec - Ricmanje in
20.000	lir za godbo iz Ricmanj. Viktorija Žuljan daruje 10.000 lir
za PD Slavec iz Ricmanj.
Adrijana Regente daruje 5.000 lir za PD Slavec iz Ricmanj.
Ob 1. obletnici smrti ljubega moža Milčeta Škrapa daruje žena Nada 5.000 lir za Dijaško matico in
5.000	lir za Društvo slovenskih upo kojencev.
Namesto cvetja na grob Ivana Škabarja darujeta Anica in Marino Kralj 10.000 lir za PD Kraški dom.
Namesto cvetja na grob Elze Li-panje vd. Pertot darujeta Mara in
Neva Ferjančič 5.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Elze Li-panje vd. Pertot daruje družina Terčelj 20.000 lir za Glasbeno matico.
Boris Žafran daruje 15.000 lir za opremo novega prosvetnega doma v Ricmanjih.
V spomin na Milo Gulič darujejo sestrične Marija Perhavc 10.000 lir ter Pina in Dorka 10.000 lir za novo bolnico v Kopru.
Namesto cvetja na grob Lojzke Lupine darujejo Pepi, Genia in Silva Zidarič 6.000 lir za center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Pepke Gerdol darujeta Marija in Adrijan Maver 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Pepke Gerdol darujeta Elda in Livio Vigini
5.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Justine
Hrovatin daruje Francka Purič vd. Piščanc 5.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Pepke Gerdol darujeta Cveto in Elda Ukmar 20.000 lir za Mladinski dom v Boljuncu.
Namesto cvetja na grob Pepke Gerdol darujeta Andro in Sonja Vuga 10.000 lir za Mladinski dom v Boljuncu.
Ob 10. obletnici smrti hčerke Vi-viane darujeta Silvano in Darinka Košuta 10.000 lir za ŠD Mladina iz Križa.
Ob 10. obletnici smrti hčerke Vi-viane daruje Vladimir Tence 5.000 lir za Skdanc.
Namesto cvetja na grob Anice U-dovič roj. Jurkič daruje družina Stojan Udovič 20.000 lir za Dijaško matico.
Ob 84. rojstnem dnevu mame Amalije Castellani darujeta sin Avgust in snaha Marija 5.000 lir za TPPZ.
Za ŠD Kontovel darujejo Edi Starc
30.000	lir, Virgil Perini 10.000 lir in Srečko Sedmak 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Elze Li-panje vd. Pertot daruje salon Marija Ada 5.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Elze Lapanje vd. Pertot daruje družina Tomasella 5.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Elze Li-panje vd. Pertot daruje družina Cor-batto 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Elze Li-panje vd. Pertot daruje Dorina Terčon 5.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Elze Li-panje vd. Pertot daruje družina Širca Terčon 5.000 lir za SK Devin.
Ob 7. obletnici smrti Matevža Miliča daruje sin Rado 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Rudolfa Guština darujejo Danica Purič (Re pen 15) 10.000, družina Slapnik (Opčine) 5.000, družina Križman (Re-
pen 128) 5.000, družina Slava Škabar (Repen 74) 5.000, družina Ravbar (Col 23) 5.000 ter Igor Krt (Fernetiči) 5.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Janeza Škabarja daruje Danica Purič (Repen 15) 3.000 lir za ŠK Kras.
Ob 35. obletnici smrti bratov Slavka in Vilka daruje sestra Vilma Bizjak 10.000 lir za ŠK Kras.
Za sklad ŠK Kras darujejo Vera i Forza (Repen 136) 5.000, Marija Semolič (Repen 58) 2.000, Milan Škabar (Repen 104) 5.000, N.N. 10.000, Anton Kobal (Zgonik) 10.000 lir.
Atilij Kralj daruje 15.000 lir za dramski odsek SPD Tabor.
Podporni člani TPPZ darujejo — Bazovica: Mario Renčelj 5.000, Silvester Grgič 10.000, Josip Grgič
6.000,	Nevo Kovačič 5.000, Edvard Debeljak 3.000, Silvester Križmančič
15.000,	Rudolf Križmančič 5.000, Andrej Ražen 5.000, Rudolf Marc
15.000,	Anton Marc 10.000, Radivoj Čač 10.000, Andrej Pečar 10.000, Ivan Dmovšček 7.000. Anton Pečar 10.000, Franc Križmančič (32) 5.000, Franc Križmančič (196) 5.000, Vinko Križmančič (243 ) 5.000 in Ljubo Čok (Lonjer) 5.000 lir za TPPZ.
NOVOLETNA
NABIRALNA AKCIJA ŠK KRAS
Fernetiči: družini Stojkovič in Bar-daro (17) 2.000, družina Renčelj (12)
2.000,	Alojz Grgič (4) 1.500, Alojz Cataneo (25) 3.000, Ettore Vona (20) 2.000, Ivo Kutin (10) 2.000, Albin Gomizelj 5.000, Rado Komar (5)
Milan Hrovatič (94) 3.000, Ferrucj^
Čuk (80) 2.000, Karel Černuta v*-.
1.000,	Adirijano Bizjak (91) 3.5**" Ivan Lazar (132) 5.000, Grozda", Škabar (18) 2.000, Anica Škabar
2.000,	Nadja Lazar (87) 2.000, P1*
^.wv, navija Ldiai	*
rina Rusjan (98) 5.000, družina
bar (4) 2.000, Frančiška Škabar 1.000, Milko Škabar (5) 5.000, I"11" Škabar (72) 5.000, Marinka Pišč«? (134) 3.000, Albina Purič (160) 5.00";
Albina Purič (IGO) Romanjšuc 2.000, Emil Škabar (}’('
4.000, Rudolf’ Purič (142) 10.000 Slavko Tavčar (138) 2.500 Ur. Sr®"'
ko Orel (Devinščina) 5.000 lir, D"
nilo Štoka (Devinščina) 10.000, ce Sirca (Gabrovec 55/A) 10.00"'
mehanična delavnica Stojan Žu^ (Vižovlje) 10.000, družina Gra*5* (Slivno) 10.000, gostilna Urdih (M hin.je) 10.000, družina Mokole nik) 10.000, družina Bruno Terc"* (Prečnik) 10.000, družina Cve1?" Adamič (Prečnik) 5.000, Albin K1?, rič (Cerovlje) 5.000, Božica Mok"1’ (Prečnik) 10.000, Pepka Sardoč lež) 5.000 in Sabina Gergič (ŠefflP^ la j) 5.000 lir.
Ob zaključku novoletne nabira'" akcije se ŠK Kras zahvaljuje vse1"' ki so prispevali.
TRGOVINA Z OTROŠKIMI ARTIKLI
Bab^SHOP
sporoča
da se je preselila iz Ulice S. Lazzaro v Ulico PALESTRINA 3 - Telefon 732889
(v bližini veleblagovnice STANDA)
KINO
KOPER: ob 10.00 ameriški ZALJL'®! I LJENI BOLNIČAR; ob 16.00, 18;,", I in 20.00 zahodnonemški GRS"" | SMOKVICE.
IZOLA: ob 10.00 ameriška risank? j KJE STA TOM IN JERRV i fj j 16.00, 18.15 in 20.30 italijans1" | JOE IN MARGHERITO.
PIRAN: ob 10.00 ameriški STRAHO; TE BELE ZORE; ob 16.00, 18"!! in 20.00 italijanski TIGER ŠE ŽIV.
PORTOROŽ: ob 20.00 mehiški ZG<> | DILO SE JE V MARUSIJI.
2.500, Kocjan - Kumar (5) 3.000, K? mar - Trani (7) 10.000, Anton«’ Zlobec (22) 2.000 lir. Col: Bo«’ Guštin (32) 2.000, restavracija F"f lan 5.000, Vladimir Guštin (61) 4.0""' N.N. 9.000, družina Lah (55) 1-8""’ Gastone Brugnera (49) 1.000, Alf*®” do Scarpetta (38) 2.000, Primož M": žina (48) 10.000, Marija Ravbar (>j' 1.000, Danica Guštin 2.000 in Dati" Grizonič (62) 3.000 lir. Repen: dn>' , žina čok (95 ) 2.000, Zmago Ravb*" (95) 1.000, Ivanka Guštin (88) 2.0""
■	-	tcP