ZZZ. Stnilta. I L|rtOm i pctffc, Z7. sfftnnbra 19IZ. XLU. teto. .Slovenski Narod* vclja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: cclo leto.......K 24-— ct*> Icto.......K 22 pol leta ....... . 12-— pol leta . . «^. . .,. . .U četrt leta ....... 6-— četrt leta . ?•#. vU%*... . 5 na mesec....... 2*— na mesec .•..*... 1 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračaja. Urmdalitn* z Knaflora «Uca «. 5 (v priUičfu levo), telefon it. 34. Iikafa vuk ten sreter isvMMil nedelle in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin^ za trikrat ali većkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. --------------- Fosanezaa itevilka *elja 10 vinariew. --------------- Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve naročnine ss ne ozira. „Narodna liskama" telefon št 85. .Slovenski Narod* velja po pošti: za AvstroOgtsko: za Nemčijo: ćelo leto.......K 25-— ćelo leto.......K 30— pol leta . . # » i .. , • , 13"— ... j a - i četrt leta . .*.%*-.:- , 6*50 za Ai»enko in vse druge dezele: na mesec ._.-•*•• » 2*30 ćelo le\t»......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnišfvo (spodaj, dvorišče levo)« Snaflova ulica: št 5 telefon št. 85 Delegacije. Debata o ekspozeju grofa Berchtolda y deiegačnem odseku za zunanje zadeve. O u n a j, 26. septembra. V avstrijskem odseku za zuna-nje zadeve se je pričela danes debata o ekspozeju grofa Berchtolda. — Treba poudariti, da so se pecali go-vorniki skoraj izključno z velikim vprašanjem balkanske krize. Če naj resumiramo rezultat to-zadevne debate, smemo reci, da si je delegacija svesta resnosti in te-žavnosti položaja, ki grozi, da se razvije v krvave konflikte, da si je svesta, v kako izredni meri je ogro-žen evropski mir, predvsem pa tuđi veliki interesi avstrijske monarhije. Značilno je, da se je baš tekom današnje seje raznesla vest. da je Bolgar-ska napovedala Turčiji vojno: informirani diplomati so sieer takoj izjaviti, da nimajo nikake informacije in da torej vesti ni smatrati resno. toda karakteristično je, da smatrajo dele-gatje situacijo za tako napeto, da je izbruh vojske na Balkanu po njiho-vem mnenju vsak hip mogoč. Kaj stori Avstrija v tem slučaju? Knez Schvvarzenberg je poskusil odgovoriti na to vprašanje. Poudaril je, da bi bila velika napaka. petrifici-rati princip statusa ouo v tem smislu, da bi morali na vsak način ohraniti teritorijalno integriteto Turčije. Avstrija se mora sicer zavzemati za mir, toda le tako dolgo, da ne postane sokriva krvavih zapletajev. Ako pa priđe po krivdi drugih ( Geliiste Jer anderen Staaten,« pravi knez Schvvarzenberg) do vojne, tedaj Avstrija ne srne ostati pasivna. V kate-ri smeri bi se morala potem udej-stvovati naša aktivnost, to knez Schvvarzenberg fe namiguje. Pravi namreč. da nikakor ne smemo pripustiti teritorijalnega povećanja Sr-rije. ker bi nas potem tu ja iugoslo-vanska država preveč obdajafa ter nas ogrožala v mirni posesti lastnih jugoslovanskih dežel. Knez Schvvar-zenberg noče, da bi Avstrija v even-nialnem boju pridobivala kake nove teritorije (pravi, da imamo zaenkrat z Bosno, katero le komai asimiliramo, dovoli), gre mu le za to. da pre-prečimo naraščanje samostojne ju-goslovanske države. To taktiko smatra isti knez Schvvarzenberg za potrebno in pravilno, ki zaeno popolnoma upraviče-no poudarja. da je predpogoj uspe- šne balkanske politike naše monarhije, pridobivanje moralnega ugleda in simpatij. Ne z vojaško silo in materijalno premočjo, temveč z idealnimi sredstvi, ki so etnopsihološkega značaja, moramo iti na Balkan, ako ho-čemo uspehov. In baš v tem oziru zanemarjamo interese monarhije na naravnost brezvesten način. Skozi in skozi konservativni voditelj češkega plemstva je uspešno dokazoval, kako pogubna je politika države na slovanskem jugu, kjer da so dospele razmere, zlasti na Hrva-škem, do stadija, o katerem se knez Schvvarzenberg noče primerno izraziti, ker se boji, da bi ga moral pred-sednik ukoriti! Ena beseda visokega aristokrata, katerega stiki segajo na najvišja mesta. zasluži posebno pozornost: »Razvoj na našem slovanskem jugu je važnejše vprašanje, kakor pa ćela rešitev drugih, dozdevno aktuafnej-ših notranjih sporov.« Kolikor se moramo v trenutku spominjati, se ie danes prvič izgovorila jasno in odločno v ustavnem zboru stara resnica, da je jugoslovan-sko vprašanie največje in najbolj pe-reče, pa tući najvitalnejše ćele av-stro - ogrske monarhije. Delegat prof. S p i n č i č je po-dal nekaj dokumentov v ilustracijo načina, kako rešujejo naši državni-ki to vprašanje. Bosna in Hercegovina sta še danes kolonijalni deželi, brez prave ustave, izročeni izkori-ščanju tujcev; Hrvaška, dežela na-Mlstev in terorizma, oropana svoje staroslavne ustave in vseh prav in svoboščin konstituciionainega režima. Prof. Spinčić je predloži! odseku toliko materijala, tako ogromno šte-vilo dokazov, da bi morala biti delegacija udarjena z neozdravljivo sle-poto, ako bi ne hotela izprevideti, kako upravičene so pritožbe Jugo-slovanov in na kako nevarna pota je napnm njim že krenila politika monarhije. Da je smel madžarski terorizem tako dolgo gospodariti v naših deže-lah, to ni le posledica dejstva. da manjka merodajnim faktorjem volje in odločnosti ,ustaviti nesmiselno in nevarno početie Lukacs - Ciivaje-vega sistema. Jugoslovanski dele-gatje so se prepričali, da so ti mero-daini faktorji tuđi neverjetno slabo podučeni in informirani o dcianskih razmerah; menda so jim dosedaj za-dostovale informacije gospod i Čuva ja . . . S tem seveda njihova krivda ne postaja manjša. državnika, kakor sta grof Berchtold in vitez Bilinski, imata dolžnost, se dobro in vestno podučiti o tako dalekosežnih in vitalnih vprašanjih monarhije. Morda se smemo nadejati, da se v tem oziru nekoliko poboljšata. Grof Berchtold je naprosil danes delegata Spinčića za podrobne informacije in v tej kon-ferenci je gotovo izvedel stvari, o katerih se mu še niti sanjalo ni, če se je dosedaj opiral zgolj na prav-ljice zagrebške kreature Lukacseve. Iirvaško, avstrijsko jugoslovansko vprašanje je v najožji zvezi z balkanskim, v tem si je post tot discrimina delegacija vsaj po svoji večini edina in morda se skoraj izpreobrnejo tuđi oni, v katerih roko je položena usoda države. Pravo spoznanje zapletenih zvez pa je seveda mogoče le tedaj, če se avstrijski politiku odgovorni in kritikujoči, navadijo gledati na Balkan z nekoliko drugega stališča, kakor deloma že Berchtoldov ekspoze, še boli pa današnje poročilo markiza Baciuehcma, ki bi bil skoraj reduci-ral ćelo balkansko situacijo na vprašanje malisorske vstaje . . . Končno je treba še eno poudariti. Napetost, ki je za časa grofa Aehrenthala nastala med Avstrijo in Rusijo. še vedno ni izginila popolnoma. Cim resnejši pa so postali čaši na jugovzhodu Evrope, tem bolj s:* je pokazalo, kako velikanska škoda zamore nastati iz tega nesoglasia za evropejski mir, za nas same in za druge. Bolj kakor kedaj se razlega tokrat v delgacijah klict Nazaj k prijateljstvu z Rusijo! Đp. Susteršičeua ovdijenca. Dunaj, 26. sept. Kranjski deželni glavar se je smel danes zahvaliti cesarju za svo-ječasno imenovanje načelnikom kranjske avtonomne deželne uprave. Trajalo je silno dolgo, predno si je dr. Šusteršič izposloval to cesarsko milost, novoimenovani visoki funkci-jonarji in tuđi drugi odlikovana so običajno že v prvem mesecu po svojem imenovanju poklicani na dvor. Tako je smel danes polcg dr. Šusier-šiča pred par dnevi poplemeniteni dunajski publicist Singer pred ce-sarja. Toda naj si bo kakor že hoče, nočemo se baviti s težkočami, ki so dr. Šusteršiču do danes zapirale pot v avdijenčno sobo. Dejstvo je, da je bil naš deželni glavar danes pri splošnih avdijencah z drugimi vred pripuščen pred vladarjevo obličje. Cesar, o katerem velja beseda, da je prvi kavalir države in ki je kakor znano napram vsakemu nepre-kosljivo milostiv in Ijubeznjiv je tuđi dr. Šusteršiča poprašal po nekaterih podrobnostili iz življenja kranjske dežele. Dr. Šusteršič pravi, da ga je frapiralo kako se vladar za vse zanima, kako dobro vse pozna in predvsem kako izvrsten je njegov spo-min. Cesarja bo to priznanje gospoda dežel nega glavar ja gotovo vese-iiio, ljubše bi pa bilo morda osivele-rnu vladarju, katerega očetovsko srce no pozna nikakih razlik med narodi, med strankami, med posamez-nimi državljani, ako bi bil dr. Šusteršič spoznavši, kako podrobno pozna vladar razmere in kako izvrsten je njegov spomtn (dr. Šusteršič naj ver-jame ne le glede dogodkov temveč tuđi glede oseb) prav razumel bese-dam. ki jih je cesar odgovoril na njegovo zahvalo. Vladar je dejal: »Prepričan sem, da bodete delovali za blagor kranjske dežale.« To ni priznanje, kakor si domne-va gospod poslanec, to je marveč resno svarilo, to je opomin k objek-tivnemu in vsake stranske strasti prostemu delovanju v prid kranjske vojvodine. Dr. Šusteršič ve, da je cesar o vseh razmerah poučen, on ve tuđi dobro, da pozna vladar njegovo preteklost, njegovo strankar-sko delavnost, današnja avdijenca bi morala biti za njega pričetek spre-obmienja. Boril se je toliko, da doseže čast deželnega glavarja, resne vladarjeve besede: delovrati \r blagor dežele ga morajo podučiti, da so s častjo zve-zane dolžnosti in odgovornosti, ki nimajo nicesar opraviti z načelni-štvom S. L. S. Bojimo se pa, da so tuđi vladarjeve od očetovske skrbi za kranjsko deželo navdahnjene besede padle na kamenita tla. Dr. Šusteršič se jim je že v avdijenci izognil ter odgovoril z zatrjevanji o zvestobi in Ijubezni kranjske dežele do vladarja in njegove hiše. Vladar je moral ustaviti to ploho z besedami. s katerimi je pre-sekai dr. Šusteršičeve fraze: »To je dežela dostikrat in v vseh okolnostih dokazala.« Svoje zanimanje za dobrobit kranjske dežele je potem vladar pokazal s podrobnimi vpra-šanji o raznih važnih deželnih zade-vah. Ljubljana in okolica morate s posebno hvaležnostjo beležiti dej- stvo, da se je cesar s posebnim po-udarkom izrazil o važnosti osuševa-nja ljubljanskega barja. Kako dobro pozna cesar tuđi slovenske razmere, je razvidno iz dejstva, da Ljubljane, za katere usodo se od nekdaj živahno interesira in ki mu je nepozabna v spominu za Ijubezen in hvaležnost, s katero ga je v dneh svojega poni-žanja sprejela, kakor očeta in reši-telja, ni omenil, dobro vedoč, da mož, ki stoji pred njim načeluje stranki, katera je od nekdaj sovraž-nica naše bele prestolnice. To je uprav veličanstvena taktnost, za katero smo naprednjaki vladarju še posebne hvale dolžni. O Šusteršičevi avdijenci poro-čajo na kratko tuđi dunajski listi. Gospod deželni glavar je postal danes žurnalist, ter napisal poročilo za dunajske liste sam. »Neue Freie Presse« kvitira to sotrudništvo s pretkano zlobnostjo: napisala je dotično notico, ki izgleda sicer kakor objektivno poročilce neprizadetega časnikarja z besedami: »Abgeordne-ter dr. Šusteršič iiber seine Au-dienz.« To je najmanj grda nehvalež-nost. Kaj se pripravlja v Bosni? Včerajšnja »Die Zeit« priobčuje baje izpod peresa nekega častnika senzacijonalen dopis iz Bosne, v katerem se pravi med drugim: x-Čudno je postalo v naši dežeii. Kakor v stari hiši, ki so ji nadeli novo streho, poka in škriplje v temeljili. Če hišni gospodar ne bo pozo-ren in če ne bo pravočasno ukrenil vse, kar je potrebno, bo popravljanje in podpiranje poslopja stalo mnogo denarja in časa in nekega lepega dne se lahko zgodi, da se mu bo nad glavo podrla vsa hiša, ki jo je s tolikim trudom povecal in olepsal. Pri nas Avstrijcih, ki prihajamo z ideja-mi vedno prepozno in ki smo sicer optimisti do indolence, je prav zadnja možnost najverjetnejša. Priseljenci, ki hodijo in žive med narodom, že dlje časa opazujejo, da v Bosni in Hercegovini ni več tako, kakor je bilo in kakor bi moralo biti. Kdor ima ušesa, sliši, kdor ima oči vidi marsikaj, kar človeka žali, raz-burja in ozlovolja. Protiustavne razmere na Hrva-škem in v Bosni so najboljsi argument pospeševati idejo o »velikem jugoslovanskem carstvu« ... LISTEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton 2upančič. (Dalje.) Po trikrat na teden je prihajala v Castelet šivat lepa ribičeva hčer-ka, Divonna Abrieujeva, rojena med vrbinjern na Poronju, prava vodna rastlina z gibkim, dolgim steblom. Pod trogubo katalansko avbo, ki ji je objemala drobno glavo, avbo z nazaj vrženimi trakovi, izpod katerih se je vpogibal vrat, lahno rujav-kast kakor obraz, in se je belela než-ia polt njenih prs in ramen, je bila kakor ^donna« s starodavnih ljubavnih dvorov, ki jih je bilo prejšnje :ase polno okoli Chateauneuva, v Jourthezonu, v Vagueirasu, po teh otarih stolpih, katerih razvaline so razpadale po sosednjih gričkih. Ti zgodovinski spomini so bili Cezarjevi Ijubezni deveta briga, bil je priprosta duša brez idealov in književne naobrazbe; a ker je bil am majhne rasti, je imel piko na elike ženske in se je ujel takoj prvi Jan. V tem je bil pa veščak, Fenat, • takih selskih pustolovščinah; ta- kole v nedeJjo malo zaplešeš, poklo- niš ji divjačine, potem pa pri prvem srečanju na čistem polju, med sivko ali na slami, živahen zahrbten na-skok. Pa se je pokazalo, da Divonna ne pleše, da nosi podarjeno divjačino materi za kuhinjo, in da je, krepVa kot beii, vitki topol ob vodi, trešč'Ja zapeljivca, da se je zavalil deset ko-rakov od nje. Pozneje, kadar je hotel brkljati okoli nje, se ga je branila s škarjami, ki so ji visele za pašom na jekleni verižici, da je Ijubezni kar blaznel, govoril o poroki in zaupal svoje muke svakinji. Ta je poznala Divonno Abrieujevo od mladih nog, vedeJa je, da je resna in vestna, in v dnu duše je bila uverje-na: da bi bila ta mesalianca Fenatu rešitev; ali konzulovemu ponosu se je protivila mise!, da bi vzel kateri iz rodbine Gaussin d* Armandev kme-tico za ženo: »Ako Cezar to stori, ga ne pogledam več...« In bil je mož - beseda. Po svoji poroki je Cezar odšel iz Casteleta in se je preselil k Roni k staršem svoje žene: živel je ob skromni renti, ki mu jo je odmeril brat, in ki mu jo je prinašala vsak mesec njegova prizanesljiva svaki-nja. Mali Jean je spremljal mater pri teh obiskih, ves vesel Abrieujeve koče, neke vrste zakajene rotunde, ki sta jo stresala tramontana ali mi-stral, in ki jo je podpiral en sam ste-ber, pokončen in raven kakor jam-bor. Skozi odprta vrata je bilo vide-ti kakor sliko v okviru mali pomol, kjer so se sušile mreže, na katerih se je lesketalo bisernično srebro ribjih Iuskin; malo naprej dvoje ali troje zasidranih ladij, gugajočih se in škripajočih na svojih konopcih, in velika živahna reka, širna, bleščeča, vsa skodrana, ker ji je gnal veter valove proti otokom — bledo - zelenim šopkom. In tukaj je dobil Jean, še čisto majhcn, veselje do daljnih potovanj in do morja, ki ga ni še vi-del. To pregnanstvo strica Cezarja je trajalo dve ali tri leta in se ne bi bilo prejkone nikoli končalo, da se ni pripetil v rodbini važen dogodek — rodila sta se dvojeka. Marta in Marija. Mati je vsled tega dvojnega poroda obolela, in Cezar in njegova žena sta jo smela priti obiskat. In prišlo je samo ob sebi, brez vsakega preudarjanja in prerekanja do sprave med bratoma, ovladalo ju je„vse-gamogočno krvno sorodstvo; nastanila sta se v Casteletu, in ko je ne-ozdravna bledica, s katero se je združilo krhalu revmatično trganje, ubogo mater ohromila, je morala Divonna prevzeti gospodinjstvo v hiši, skrbeti za odrejo malčič, nadzoro-vati številno družino, obiskovati po dvakrat na teden Jeana na gimnaziji v Avignonu, neglede na to. da je morala biti radi bolnice vsak hip na nogah. 4 Bila je redna, pametna ženska; pomankljivo izobrazbo ji je nadome-ščala kmetiška bistroumnost in žila- vost in tisto malo znanje, kar si ga je ohranil sedaj ukročeni in obrzda-ni Fenat v možganih. Konzul se je zanesel nanjo v vseh gospodarskih izdatkih, ki so bili zelo težki ob naraslih bremenih in od leta do leta manjših dohodkih, ki mu jih je iz-podjedala trtna uš v vinogradih. Po vsi ravnini se je bila že razpasla, samo ograjeni svet okrog hiše se je upiral, in konzulova glavna skrb je bila: resiti ta del z znanstvenim raziskavanjem in s poizkusi. Ta Divonna Abrieujeva, ki je nosila tuđi posihmal svojo kmečko avbo in škarje za pašom, in je vršila s tolikim zatajevanjem gospodinjske in družabniške posle je čuvala v teh hudih letih hiso neprilik in zadreg, ko je morala imeti bolnica neprestano utrudljivo oskrbo, so se vzgajale malčice pri materi za gospodičnice, in je bilo treba redno plačevati stanarino in hrano za Jeana, izprva na gimnaziji v Aixu, kjer je študiral pravo, naposled v Parizu, kjer je končaval svoje nauke. S kakim čudežnim redom in brižhostjo je vsemu temu dospela, je bilo uganka vsem in nji sami. A vse-lej, kadar se je Jean spomnil Casteleta, kadar se je ozrl na fotografijo, obledelo od solnea, je bila Divonna, ki mu je stopila prva pred oči; njeno ime mu je zazvenelo najprej v ušesih; Divonno, vrlo kmetico, je Čutil skrito tam za zidovjem plemi-škega dvorca, katerega podpira ona s svojo silno voljo. A zadnje dni, od-kar je vedel, kaj je bila njegova ljubica, se je izogibal izpregovoriti vpričo nje to češčeno ime, kakor ni govori! pred njo o svoji materi ali o korner-koli izmed svojcev; ćelo fotografije ni gledal rad, kakor da je zgrešila svoje mesto, kakor da visi po krivici na tej steni, nad Saphino posteljo. Nekega dne, ko se je vrnil do-mov k obedu, se je zavzel, da vidi mizo pogrnjeno za troje oseb, še bolj, ko najde Fani pri kvartah z majhnim človekom, ki ga na prvi pogled ni spoznal; ta pa se obrne in mu pokaže svoje svetle kozje oči, velik, podjeten nos na ogorelem, zli-zanem obrazu, plešasto lobanjo in brado, kakoršno so nosili svoje dni lijaši — stric Cezar. Na vzklik svojega nečaka je odgovoril, ne da bi izpustil kvarte iz rok: »Vidiš, nič se ne dolgočasim, bezig igram s svojo nećakinjo.« S svojo nećakinjo! In Jean, ki je svoje razmerje vsemu svetu tako skrbno prikrivali Ta familijarnost mu ni bila nič kaj po volji, kakor tisto ne, kar mu je Cesar potihoma besedičil, ko je od-šla Fani v kuhinjo... »Vsa čast, mali! ... oči .*.. roke ... kraljevska pe-čenka!« Še huje pa je bilo, ko je za-Čel Fenat pri obedu brez vsake uzde razkladati Casteletske razmere in kaj ga je napotilo v Pariz, (Dalje prUiođnjie.) Stran 2« SLOVENSKI NAROD. 222 stev. Kakšno navduSenJe }c Se vladalo, ko je sivoiasi cesar posetil de-želo! Danes smatrajo časopisi za umestno, da z molkom prezro cesar-|ev rojstni dati, dočim v vznešenih uvodnikih proslavljalo kralja srb-skega. Kakšen razloček }e na primer v Sarajevu med cesarsko proslavo Dekdaj in sedaj! Če bi oblasti, oficijalne korporacije, častniki in priseljenci ne raz-svetlili svojih oken in ne razobesili zastav, bi bil 18. avgust dan, kakor vsak drugi. In kako drastično je na primer mesto Gacko za to skrbelo, da se slovesno proslavi ta dan! Gru-ča meščanov in akademikov je na cesarjev rojstni dan stopala v spre-vodu po ulicah in demonstrativno popevala koračnico ^^iercegovci i Bosanci«! Da, daleČ smo prišli s svojo indolenco! Ta v Bosni imajo veliko besedo o politiki srednjeŠolci. Da bi jih vi-deH, kako stoje, čitejoč časopise, pred gimnazijo in debati rajo. In če je kdo izmed njih, kakor se je nedavno tega zgodilo, obstreljen, mu deputacija tovarišev pod vodstvom po-slancev in uradnfkov iz roči srebrn venec in da bi zgled imel mnogo po-snemovalcev, razstavijo njegovo sliko, obdano s srebrnim vencem, na vidnem prostoru v glavni ulici. Ju-kić in njegovi tovariši so povsodi dnevni junaki! Da so kmetje v okraju Gradačae odpovedalil pokorščino in revoltirali ter pod vodstvom občinskih odbor-nikov atakirali orožnike, je samo epizoda in eden izmed mnogih zna-kov, ki dokazujejo, kako zelo se širi dah nezadovoljnosti v deželi. Veleznačilni za vladajočo raz-položenje so govori, ki so jih imeli razni govorniki na nekem socijalno-demokratskem shodu v prisotnosti vladnega zastopnika. Predsednik tega shoda Sava Kapor je na primer rekel: »Položaj je od dneva do dneva slabši. Za to nezaslišno gospodarstvo se imamo zahvaljevati kulturonoscem. Kar nišo Turki skozi 500 let storili. to so seda] zagresili kulturonosci. to je za-gresiia avstro - ogrska buržoazija. Ustvarili so neznosne razmere in na tisočc in tisoče siromakov.« Ali urednik Panto Krkić: »Naš narod je svoje dni pozdravi! avstro-ogrske voie pri niihovem prihodu v deželo knt prijatelje in jih sprejel s soljo in kruhom. In sedaj to strasno razočaranje, to padanje vseh nad!« Toda dovolj o tem, takšnih dej-stev bi se dalo navesti nebrej. toda že gori navedeno bo nesporno zado-stovalo, da bo vsakdo prišel do zaključka, da tako ne sme iti in ne bo šio naprej in da se mora nekaj stori-ti. da se razmere sanirajo. Prvo vprašanje. ki se mora resiti, je določiti pripadnosti Bosne in Hercegovine k em državni polovici. Dokler te pokrajine ne vedo, kam spadajo. dokler si avstrijski in ogrski uradniki Ijubosumno in so-vražno stoje nasproti. dotlej je iz-ključeno vsako uspešno delo in vsa-ka sanacija razmer« ... Tako »Die Zeit«. Ne motimo se, ako sklepamo iz tega članka, da se v Bosni pripravlja nekaj izrednega. Mogoče je dvoje: da se namera-va z ozirom na nevaren položaj na Balkanu proglasiti v Bosni in Hercegovini izienuio stanie ali pa se pripravlja državni prevrat to je priklo-pitev anektiranih pokrajin k tej ali oni ćižavni polovici. Toda h kateri? K Avstriii z združitviro z Dalmacijo? Ali k Ogr-ski s prtklopitvijo k Hrvaški? Kdo bi to vedel! Vsekakor bo že bližnja bodoč-nost pokazala, v koliko so naše kalkulacije utemeljene. Štajersko. Iz Maribora. (Slovenci i n občinske volitve.) Včasi so se vodilni slovenski krogi prav živahno ukvarjali z mariborskimi občinskimi volitvami. Enkrat, kolikor nam je znano, so se jih ćelo udeležili. da bi šteli svoje glasove. Ali bi bila letos udeležba umestna ali ne, o tem se se ni nič govorilo in posvetovalo, dasi bi bilo jako potrebno. Predvsem pa je potreben natančen studij volilnega imenika. Na delo torej! Iz Celja. (Glavni zbor Narodne stranke) se vrsi že dne 6. oktobra, je torej takorekoč pred durmi. Te dni se razpošiljajo vabila posameznim zaupnikom. Kdor bi vabila ne dobil, naj smatra te vrstice kot vabilo. Dnevni red smo že nazna-nili. Ker ie precej obširen, bi si naj udeleženci prihod v Celje uredili na vsak način tako, da bi že prišli s pr-vimi vlakL Kakega skupnega obeda ne bo. — Za večerno veliko ljudsko , slavnost so priprave v polnem teku. ! Za srečolov so obljubili posamezni naprednjaki lepa darila. Priredi se tu- | di po ljubljanskem vzorcu konkaren- * ca Stafersklti ▼!■, katere se na) udefe- že vinogradniki iz vseh krajev in goric našega vinorodnega Spod. šta-jerja. Pošiljatve sprejcJna gosi*. dr. Janko Sernec v Celju. Irkupiček se pcidene cisternu dobičkn veselice. Iz Čega. Kakor gobe po dežju rastejo po Srednjem in Zgornjem Štajerskem nove državne realke. Ćelo v rnalem gnjezdecu Fiirstenfel-du in v neznatnem mestecu Brucku bodo kmalu imeli popolne realke. Na Spodnji Štajer je pa vlada očividno popolnoma pozabila. Na naše slovenske kulturne potrebe se niti ne ozira, saj ve, da ji od sedanjih slovenskih poslancev na Štajerskem ni pričako-vati nobene resne opoziciji. Narobe, naši slovenski štajerski poslanci prednjačijo med najponižnejšinu vladnimi hlapci! Občina Trbovije bi rada imela realko; postavila bi po-slopje proti letnim odplačilom od države, na razpolago bi bila brezplač-na kurjava. Za obisk se ne bi bilo bati. Država bi plačala učitelje in kupila vsaj del učni sredstev. A za vsa prizadevanja te velike industri-jalne občine ima vlada gluha ušesa. Trboveljski državni poslanec pa očividno tuđi, drugače bi v tej važni stvari vendar že kaj resnega storil. Od občine same pa se tuđi većjih žrtev, kakor jih zmore, ne sme za-htevati. Iz Maribora. (Umestna, pa neodkritosrčna kritika.) »Marb. Zeit.« izvaja v zadnji številki na uvodnem mestu: »V Manbcru bodemo imeli kmalu občinske volitve. Težje ko kdaj poprej bo najti to-krat primerne kandidate, še težav -nejša bo pa volitev sama. Ne da se namreč tajiti, da vlada osobito med volilci 3. razreda precejšnja nevolja. Saj se res nikdo ne navdušuje za rezultate tokratne delavne dobe mest-nega svetovalstva. V celem aparatu ni bilo najti ničesar velikopotezne-ga. nobene žive inicijative, nobenega čina. nad katerim bi imel davkopla-čevalec veselje ...« Kaka naivna duša bi se čudila nad to oštro kritiko, ker je bilo vendar doslej brati v ^Marb. Zeit.« prav mnogokrat sla-vospeve rfosedaniemu mestnemu svetu. Sedaj pa se oglasi »Marb. Zeit.« z isto sodbo. kakor io je izre-kel že večkrat »Slov. Narod«. *Ar-beiterwille« ali »Untersteirische Volkszeitung«. No, malo nižje pove »Marb. Zeit.« sama, odkod ta prese-netljivi radikalizem. Iz strahu namreč, da bi se volilcem 3. razreda ne dopadli kritiki mariborskega ohčin-skega gospodarstva v socijalistič-nem. slovertskem ali klerikalnem taboru, hočejo nem^ki nacijonalci — kritizirati to, kar so sami zavozili. Ali jim bodo nezadovoljni purgarji tuđi verjeli? Iz Maribora. (I z n a j d I j i v avstrijski Birokracij.) Letoš-njo spomlad je baš »Slovenski Narod* večkrat opozarjal tukajšnje slovenske politične kroge. naj ne poza-bijo na dvojezične napise na novem uradnem poslopju mariborskega okrajnega glavarstva. Mariborski Nernci so stali na stališču, da morajo priti na poslopje samonemški napisi, češ, saj stoji v nemškem mestu Mariboru! Vladi pa se je le nekaj sanjalo, da bo služilo to poslopje za poii-tično upravo okraja Maribor - okolica, kateri je po ogromni večini slovenski. Da bi ne žalila Nem.ev in ne ustregla Slovencem — ni d^la sedaj na poslopje — nobenega * ipisa. Tako dela avstrijski Birokracij ved-no. Nikjer ne pozna pravičnosti, nik-jer ne poseže za najbližjo praktično rešitvijo kake zadeve — ne, vse se napravi samo napol in na ta način ni nikdo zadovoljen, ali pa kvečjemu Nema. Priznavamo, da se svet ne bo podrl zaradi takega ali drugačne-ga napisa na uradnem poslopju na mariborskem okrajnem glavarstvu — ali v takem postopanju vlade je mnogo metodičnega preziranja in zapostavljanja Slovencev, proti ka~ teremu moramo odločno protestirati. Iz Maribora. (Oovorice o v o 1 i 1 n i h k o m p r o m i s i h.) ćla-nek »Marb. Zeitg.« o občinskih volit-vah ni napravil med volilstvom one-ga vtiska, katerega so uprizoritelji tega volilnega, zelo nespretnega vo-lilnega manevra morda priČakovali. Pokazal je namreč, kako nesigurni in boječi so postali vodilni nemŠko-nacijonalni gospodje. Po mestu kro-žijo o volitvah najrazličnejše govori-ce, izmed katerih registriramo tu ne-katere, ker se da težko kontrolirati, koliko je na kateri resnice. Pravi se, da so sklenili socijalisti in Vsenemci za občinske volitve v Mariboru in Studencih kompromis. Na drugi strani se zopet govori o kompromisnih pogajanjih med nacijonalci in Vsenemci. Teh je sicer malo, a imaio ne-katere ljudi, ki vedo veliko govoriti in sitnosti delati. Iz klerikalnih kro-gov se zopet sliši, da se misli na nekako gospodarsko stranko, katera bi se opirala na klerikalce slovenskega in nemškega jezika in tuđi na manj zanesljive nemško - nacijonalne ele- mente. Dopisnikovo rnncnje Je, da če j priđe do hudega volilnega boja, se bo isti izvoieval med socijalisti in nacijonalci, katere bodo v takem slučaju, kakor doaiej še vedno, podpirali Vsenemci in klerikaici. Narodni Slovenci se pa bodo, kakor vse kaže, omejiii na vlogo gledalcev. Iz Maribora. (»S1 o v e n s k a Straža«) ima svoj letošnji glavni zbor v nedeljo, dne 13. oktobra v dvorani mariborskega — Narodnega doma. Ne bodemo pisali nobenih re-kriminacij, ali da se dado prostori v Narodnem domu konkurentinji naše C. M. obrambne organizacije, je napravilo tu in drugod jako slab vtisk. Iz Maribora. (»S ii d m a r k«) je ustanovila tu novo podružnico za mladino. V to podružnico se bode nedvomno ravno kakor v nemška telovadna društva jako pridno lovilo slovenski delavski, trgovski in obrt-niški naraščaj. 2iva potreba je ustanoviti v Mariboru za te sloje posebno organizacijo ali jih pa z živo agitacijo spraviti v našo podružnico Družbe sv. Cirila in Metoda. Branimo svojo mladino pred potujčeva-njem, kolikor le moremo! Iz ReČice. Dne 26. avgusta t. 1. je prinesel »Slovenec« v št. 194. po-ročilo iz ReČice na Štajerskem: »Dva najmočnejša fanta<. Temu dopisu je pripomniti: Podpisani se ni J nikdar izgovarjal, da je najmočnejši fant in tuđi dosedaj še nima pretre-senih možgan, kakor je poročal »Slovenec«. Ampak pretresene mož-gane ima dotični dopisnik, ki daje taka lažnjiva poročila v svoj žurnal, ker se boji, da bi bilo enkrat obelo-danjeno, kako sta nekdaj z neko gospodično gledala v njegovi štali vol-no nedolžnega jagnjeta. — Matija Poznič. posestnika sin. Niska Št. 8. p. ReČica (ne, kakor je »Slovenec« poročal Matevž Rojine.) Iz Liutomera. Dne 24. septem-bra se i ^ imel zagovarjati pred tu-kajsnjo o .rajno sodnijo praktikant Ijutomerske nemske hranilnice, neki Blumauer zaradi prestopkov proti nravnosti. Fant ima svoje posebno veselje z mladimu komaj 10 let sta-rimi deklicami. Pri obravnavi se je izkazalo, da je bil Blumauer, rodom Gornještajerc, vzgojen v raznih za-vodih. Dobil je z ozirom na »neodoljivo silo« 24 ur zapora. Blumauerjev čin dokazuje, da bi ga bilo dobro poslati v Gradec na preiskovalnico za umobolne. Potem bi bili tukajšnji nemškutarji rešeni večnih skrbi za svojo deco. Iz Ljutomera. »Straža« se zgraža nad vpokojenim in tukajšnjim sodnim oficijalom Cataričem, da je bil tak nemškutar. To je prav. AH Čatarič se je večkrat hvalil — po pravici ali po krivici, ne vemo — da i^ sin bivšega liutomerskega dekana Šrola! Nečloveškega in grđega bi to nič ne bilo in g. Srola ne obsojamo, da se je svoji prisegi izneveril. Vidi se pa, da bodo ^g. duhovniki morali bolj paziti na narodno vzgojo svojih otrok, da jih ne bodo še mrtvih ob-sojali — duhovniški listi! Drobne novice. Iz Maribora. O smrti vpokojenega girrmazijskega profesorja Fr. lioraka piše »Grazer Tagblatt«: Profesor Horak je bil na predvečer svoje smrti jako vesel in dobre volje. Nikdo ni mislil. da bi se ute^nila zgoditi kaka nesreća. Pono-či je pa nagloma umri. Ker so bila vrata v sobo zaklenjena, so jih morali orožniki vlomiti. Horak je prebil v Steindorfu že 24. poletje. Truplo pokojnikovo so prepeljali v Maribor v rodbinsko rakev. Zadnja leta, od-kar je stopil v pokoj, je bival profesor Horak v Gradcu. — Varnostne razmere na Srednjem in Zgornjem Štajerskem morajo biti v istini idealne. Ropi in umori se kar vrstijo drug za drugim. Pre-tckli teden je blizu Judenburga neki mesarski pomočnik urnoril in oropal nekega kmečkega posestnika, sedaj je pa pri Predingu doslej še neznan človek umoril in oropal živinskega mešetarja Mortha. Vzel mu je okoli 14.000 K, ki jih je izkupil za vole^na sejmu v Gross - Florianu. — IzŠo-š tanja poročajo nemški listi: Tukajšnji trgovec Adolf Orel je ustrelil te dni na lovu zajca s 5 nogami. Peta noga je bila bojda čisto dobro razvi-ta in je visela zajcu z levega pleča. Menda se g. Adolf Orel ni učil lov-ske latinščine. — Iz R e č i c e poročajo: Kolar Steblovnik se je sprl s svojim sinom Janezom zaradi prodaje nekega voza. Tekom prepira je ljubeznjivi sinko svojega očeta hudo pretepel. Imel se bo zato pred sodnijo zagovarjati. — Iz Konjic poro-čajo: Kmečko dekle Neža Smid pri Sv. Duhu v Ločah se je nahajalo v blagoslovljenem stanju. Da bi nelju-bi ji sad prepovedane ljubezni od-pravila, si je namešala v kavo žive-ga srebra in iosforja. »Zdravila« je bilo preveč in dekle je na njem v strašnih bolečinah umrlo. Bilo je sele £8 let staro. — Iz Trbovelj. Pri gostilničarki Ani Ranzinger je bila v službi do 20. septembra nataka-rica Antonija Turnšek. Ko ie imela obračtm t gostilničarko, se je izkazalo, da je tekom svojega sedemme-sečnega službovanja izročila svoji gospodinji za 200 K premalo izku-pička. V |»kritje tega dolga je dala več listkov z dolgovi posameznih ru-darjev. A ti dolgovi nišo niti obstaja-li. Proti Turnškovu ki je neznano kam izginila, so vložili ovadbo. — Umri je v nedeljo na Stiftarjevem v Solčavi Ignacij Š t i f t a r po doma-če Martinčev Nače, brat znanega profesorja in vladnega svetnika Štif-tarja v Kalugi na Ruskem. — V Bočni poleg Gornjegagra-d a se bodo v kratkem vršile občinske volitve. Klerikaici se pripravija-jo že na marljivo agitacijo. Ropoško. Koroški deželni zbor. V včeraj-šnji seji je predložit deželnemu zboru finančni odsek svoj predlog glede deželnega proračuna. Finančni odsek je znižal od deželnega odbora predloženi proračun, skupni izdatek od 7,549.683 K na 7,101.483 K, vsled če-sar se zniža tuđi primanjkljaj na 6,018.927 K. Ta primanjkljaj naj bi se po predlogu finančnega odseka po-kril tako, da se zviša 67% hišno - na-jemninski davek za 107^ in doseda-nja 757^ doklada na vse druge de-želne davke za 15%. Na ta način bi ostalo še 567.364 K primanjkljaja. Ta primanjkljaj pa naj bi se pokril z izrednim kreditom. Predlog priđe jutri v posvetovanje. Koroške finance. Tuđi koroški deželni finančni voz je strahovito za-vožen. Deželni odbor je prediožil deželnemu zboru deželni proračun za leto 1913, ki izkazuje proti lanskemu več izdatkov za 634.000 K in več do-hodkov pa samo 238.000 K. To izkazuje ogromen deficit, ki nai bi se pokril z zvišanjem deželnih doklad. De-želne doklade bi se morale zvišati za nič manj kot 43%. To pa je nemo-goče. Vse se je temu uprlo, in sicer popolnoma upravičeno, kajti davko-plačevalci morajo pod takim bremenom izkrvaveti. Je pa še nekaj dru-gega. Če bi si pustili davkoplačeval-ci letos naprtiti brez ugovora to novo breme, priđe drugo leto deželna finančna uprava zopet z novim deficitom. Če se pogleda, kako rapidno rasejo od leta do leta izdatki, bo to umevno vsakernu. Leta 1890. so zna-šali izdatki okroglo 2 milijona kron, leta 1910. so znašali izdatki že blizo 6 milijonov kron in v zadnjih treh letih so se zvišali izdatki že na 7 in pol milijona kron. Dohodki se sicer tuđi zvišujejo, toda sora^rnerno z izdatki vedno za manjše vsote in vsako leto narašča deficit. Najbolj nara-ščajo, kot večinoma po vseh deže-lah, stroški za šolstvo. Koroški politični krogi so mnenja, da se tako zvišanje, kot bi bilo letos potrebno, absolutno ne more izvesti. Dovolilo se bo morda 15% zvišanje naklad, ostali primanjkljaj pa bo nepokrit. Poslanec dr. Steinwender piše v nekem članku, oziraje se na koroške finanene razmere, da bo vlada konč-no vendarle primorana, da izpolni že pred leti dano obljubo in pomaga de-želnim financam in to ne samo na Koroškem, marveč skoro v vseh de-želah, kajti povsod je nastala taka finančna kriza, da je pomoč vlade neobhodno potrebna in se ne da več odlašati. Protestni shod proti zvišanju deželnih naklad, ki se je vršil včeraj v Celovcu pri »Sand\virtu«, je bil nepričakovano številno obiskan. Na shodu je govorilo več govornikov, in vsi so napadali finančno poslovanje na Koroškem. Govornik Ekhart je med drugim poudarjal, da se ne sme grajati samo vlado, marveč je treba prijeti za ušesa tuđi koroške državne poslance, ki nišo zahtev in želja koroške dežele napram vladi primer-no ugotovili. Njihova dolžnost bi bila, da bi pri razpravah glede bramb-ne reforme vlado poučili, da se mora v prvi vrsti pomagati deželam, potem sele priđe v poštev brambna reforma in da se ne dovoli, brez zago-tovljene odpomoči deželam, nobena vojaška zahteva. Socijalni demokrat Oroger je posebno oštro kritiziral postopanje nemškega »Nationalver-banda«. Sprejete so bile vse toza-devne resolucije, nakar so se zboro-valci mirno razŠH. Učiteljsko vprašanie na Koroškem. V včerajŠnii seji koroškega deželnega zbora je prebral dvorni svetnik Lobmeyr, ki zastopa v de-želnem zboru deželnega predsedni-ka barona Heina, izjavo naučnega ministrstva, ki pravi, da proti sankciji v februarskem zasedanje spreje-tega zakona glede regulacije učiteljskih plač na Koroškem ni nobenega zadržka, če dezela pokrije ta večjl izdatek sama, in sicer z zvišanjem deželnih naklad. Dvorni svetnik je pri tem poudarjal, da misli ministr-stvo zvišanje naklad seveda le y toliki izmeri, da bo pokrit večji izdatek, ki ga zahteva regulacija učiteljskih plač. Primorsko. Gorlški deželni zbor. Deželni odbornik Peterin je bil včeraj pri ministru za notranja dela baronu lieinoldu. Razgovarjala sta se o de-lazmožnosti goriškega deželnega zbora. Kakor znano, so se pri zadnjem zasedanju laški klerikaici in napredni Slovenci odstranili in nišo prisostvovali sejam. — Kupčijo so naredili slovenski klerikaici zvezani z laški mi liberalci. Peterin je poročal ministru, da je stališče na Goriškem še vedno isto, in je položaj neizpre-menjen. Vprašal je ministra, kaj je ukrenila vlada, da napravi konec tem neznosnim razmeram. Minister Hei-nold je odgovoril Peterinu, da je vlada že poskusila razmere ublažiti toda vsi vladni poskusi so se do sedaj izjalovili. Dalje je minister izjavil, da se bode posvetoval glede tega z mi-nistrskim predsednikom in bo nato vlada poskusila zopet obravnavati z goriškimi deželnozborskimi stran-kami in poskusila ponovno doseči med strankami sporazum. Odgođene nadomestne občinske volitve v Gorici. Občinske dopol-nilne volitve v goriški občinski svet so bile razpisane na 30. septembra, 3. in 5. oktobra. Proti volilnemu imeniku so vložili predvsem največ reklamacij Slovenci, nekaj pa tuđi Nemci in laški klerikaici. Reklamacije so dosegle število 268. V zadnji občinski seji pa je laska večina v občinskem svetu vse te reklamacije kar en bloc zavrnila in ugodila samo dvema reklamacijama. Očividno je, da so napravili ti brezobzirni ljudje volilcem krivico, kajti skoro nemo-goče je, da bi izmed 268 reklamacij obveljaii samo dve. Zaraditega je bilo vloženih pri namestništvu več pritožb. NamestniŠtvo je te pritožbe vpoštevalo, odgodilo volitve in odredilo, da se še enkrat natanko revidira voliini imenik, posebno glede vloženih reklamacij. Kdaj bodo razpisane na novo nadomestne volitve, še ni znano, ker je odvisno od tega, kako se bo delalo z volilnim imenikom. S tem korakom je osvetilo na-mestništvo postopanje laske većine kot skrajno nekorektno in posebno Slovenci - volilci naj to vpoštevajo in brezobzirno zahtevajo svoje pravice. Nemci in Italijani. V večini mest, kjer vladajo tri narodnosti, slovenska, laska in nemška, so dosedaj Italijani še precej mirno gledali Nemce in so jim dovolili še marsikake ugodnosti. Jasno je, da je bilo vse to naperjeno proti tretjemu, vedno močnejšemu in naraščajočemu elementu, proti Slovencem, proti Slo-vanom. Pri tem so se seveda Nemci na stroške Slovencev okožili, posle-dica tega pa je bila, da so postali, kot je sploh navada Germanov, Nemci oholi in zahtevajo vedno več, ter bi-jejo sedaj Italijane, ki so jim prej iz-kazovali dobrote, da si pridobe po-močnike v boju proti Slovencem, na-ravnost v obraz. Italijani so končno uvideli, da so si z dozdevnim sobo-jevnikom pridobili le še drugega na-sprotnika, so izpremenili taktiko in naperili ost tuđi proti Nemcem. Neki dopisnik iz Gorice, Nemec, bridko toži v »Tagespošti«, kako lepo in složno so živeli časih Nemci z Italijani. Sedaj pa pravi, je prišlo v goriški občinski svet nekaj vročih laških glav, ki absolutno ne trpe, da bi Nemci igrali na jugu kako odločilno vlogo. Prav in dobro je za nas Slovence, da so končno Italijani to uvideli, če le že ni prepozno. Slovenci naj se zavedajo svojih pravic in naj jih ugotove pri vsaki priliki, tako tuđi sedaj pri občinskih volitvah v Gorici in naj brezobzirno zastopajo svoje stališče, bodisi napram Lahom, kakor proti Nemcem. Pomanjkanje vode v Gorici, Kljub neprestanemu jesenskemu de-ževju v Gorici, še vedno primanj-kuje vode. Argentinska koruza. V zadnjih tednih so navozili v Trst Llovdovi parniki velikanske množine argentinske koruze. Ker je koruza slaba, de-loma nezrela, deloma se je pokvarila med vožnjo, je namestništvo pre-povedalo uporabo te koruze. Na-ročniki so končno izjavili, da foočejo uporabljati in prodajati to koruzo le za krmilo. Včeraj se je vršila pri namestništvu konferenca, katero je vo-dil namestnik sam, ki je določila, da smejo lastniki izložiti argentinsko koruzo, toda uporabljati in prodajati jo smejo izključno le za krmilo. Laški pustolovec. Pred nekaj meseci so aretirali na Reki nekega Conte Flaminija Gommi, ki je obče-val intimno z vsemi odličnejšimi la-škimi družinamL Aretirali so ga na predlog sodišča v Milanu, kjer je bil obsojen zaradi raznih pustolovskih lumparij na 19 mesecev ječe. Ker pa ni prišla od milanskega sodišča pra-vočasno izročitvena zahteva, so Flaminija zopet izpustili. Ta je to ugodno priliko porabil in pobegnil, zapustivši prijateljem na Reki preceJ neljube spomine. 222 štes. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. Dnevne vesti. + Ljubljanska dežetnozborska voliiev. Prejeli smo z Reke nasled-nje pismo: Čestitam vodstvu narodno - napredne stranke najradosrnej-še na lepem uspehu in zmagi narodno - napredne stranke pri nadomest-ni deželnozborski volitvi. Neustraše-no naprej v boj za ideje slovenske napredne stranke ter za ves slovenski napredni narod, v boj zoper kle-rikalizem. Z narodno - naprednim pozdravom Josip O b i 1 č n i k , bivši tajnik naprednega političnega društva za Kolizejski okraj. 4- Zopet denuncijacija. Ni ga dneva, da bi klerikalci ne prišli na dan s kako denuncijacijo. Zdi se, da jim je postaio denunciranje življenj-ska potrebba in da brez denuncijacije ne morejo živeti. V zadnjem času so še razširili delokrog svojega denunciranja in sicer na Trst, kjer se jim menda slovenstvo preveč hitro utrja in razširja. To denunciranje tržaških Slovencev se vrši iz Ljubljane. To je po nerodnosti izdal »Slo-venec sam v včerajšnjem svojem članku. Ta članek je sicer datiran iz Trsta in pisan tako, kakor da sedi avror v Trstu, a to je vse fingirano. Kdor živi v Trstu, ne bo pisal, da je Nabergoj svoj čas pri državnozbor-ski volitvi padel. ker je to vlada hotela, kajti to je eklatantna neresnica. Nabergoj je padel, ker so iredentovci opustili svojo abstinenčno politiko! Toda vse besedičenje »Slovenčevo« ima samo narnen, služiti v okrasek gorostasni denuncijaciji, da so v Trstu zlasti med mladino in med Sokoli širi srbofilstvo. Sicer ve vsak, da vladajo ravno v Trstu med Slovenci in Srbi precej napete razmere. ker se tržaški Srbi za slovensko gibanje čisto nič ne zanimalo fn je nič ne podpirajo, med tem ko so Hrvatje v najtesnejši zvezi s Slovenci in je znana stvar, kako velik vpliv imajo hrvaški klerikalni poslanci Laginja, Spinčić in Mandič na vse slovensko gibanje v Trstu, a pravega klerikal-nega denuncijanta take stvari nič ne žemraro. Tak človek denuncira, tuđi če je njegova denuncijacija še tako bedasta, če je še v takem nesoglasiu z detanjskimi razmerami in z zdravo pametjo. Kontinuiteta v denunciranju je glavna stvar in zato nadaljuje poštenega Ijubljanskega škofa pošteno glasilo -Slovenec« s tako vnemo in vstrajnostjo svoj nečedni posel! -i- Neprostovoljno priznanje. V včerajšnjem Slovencu^ čitamo te-!e stavke: Ali reŠuie slovensko sotsko vprašanje dunajski parlament? Ali ni gospodar šolskih postav koroški deželni šolski svet. kjer imajo Slovenci samo enega zastop-nika in je še ta nasproti Nemcem po-polnoma brez moči? Kako pa naj napravi Eseles Korošcem novo deželno šolsko postavo in slovenske sole?« — Z drugimi besedami pove-dano pravi ■-.Slovenec«. da so za vsa ^olska vprašanja merodajni deželni bolski sveti. Potemtakem odločuje v vseh šolskih vprašanjih tuđi na Kranjskem deželni šoiski svet. In v :ej korporaciji na Kranjskem imajo klerikalci. kakor je znano, većino. Torej lahko urede šolstvo po zatrdi-lu »Slovenca- samega. kakor hoče-io. Lahko torej snujejo nove slovenske sole, kjerkoli jim je drago. Zato vprašamo » Slovence vo" gospodo, zakaj klerikalci. ki imajo deželni šolski svet v rokah, ne osnujejo stante pede slovensko solo v Kočevju, kjer je 150 slovenskih otrok brez sJoven-dkIoniJi, da bii se z ostafrrrri hrvaški-mi in srbskimi strankami v Dalmaciji na skupni konferenci posvetova-ii o eventuvalni medstrankarski ak-^"iji proti Cuvajevemu režimu na Hr-vaskem. »Sloboda« piše med drugim: ^Stranka prava je torej odklo-nila vsako sodelovanje z ostalimi dalmatmskimi strankami — tuđi v zadevi Hrvatske. Ona je nasla novo Patrijotično« formulo, s katero je ^vo v drugic dokazala, da čvrsto ^tojj pod »pantofljem« slovenskih Merikalcev in dr. Šusteršiča. Satno > to razliko, da je bila to pot boJj od-kritosrčna. Dočim je prvič, ko se je £jo za obstrukcijo v parlamentu radi nrvaške, obstala na polovici pota ter preoetiaia z dbstrukaio ter Jo oneraogočila, ker je tako hotel So-steršič, izključuje danes takoj vsako skupno sodelovanje in to zopet zate-gadelj, ker tako hoče in ukazuje Su-steršič. Ta »patrijotična« formula je podala nov dokaz, kako je našim pravašem ŠusteršiČ bližji kakor ostale stranke v Dalmaciji, kako so jim interesi slovenskega klerikalizma nujnejši od interesov Hrvaške, kako je strankarsko vprašanje nuj-nejše kakor hrvaško. Ta »patriotič-na formula« je odkritosrčno priznanje, kako naši pravaši stoje pod Šusteršičevim »pantofljem«, kako jih je le-ta prvič prisilil, da so pokopali hrvaško vprašanje v parlamentu in da jim je sedaj zabranil ćelo to, da razpravijajo o tem vprašanju. Tišti naši dobri ljudje, ki vedno pozivajo k narodni slogi in ki so doslej vero-vali v patrijotizem pravasev, se sedaj končno lahko prepričajo, kako globoko je padla stranka prava v Dalmaciji in kdo je kriv naše današnje narodne nemoči.« -f Vredno, da se zabeleži. V »Slovencu« čitamo: »Od Slovenca, ki živi v Parizu, ne morete pričako-vati, da bo ostala njegova družina slovenska, ravno tako je samo ob sebi umevno, da se je par slovenskih naselbin (»Slovenec« namreč govori o Koroški) med Nemci zgubilo.« — Od Slovenca, ki živi v Parizu, na Dunaju ali v Gradcu, se torej po -Slovenčevem« nauku ne srne priča-kovatU da bi vzgojeval svojo rodbino slovensko in ravno tako je samo ob sebi umevno, da zginjajo slovenske naselbine med Nemci. Kdor ima takšne pojme o narodni vzgoji in narodni ohranitvi, o tem pač ni priča-kovati. da bi kaj storil za narodno obrambo in za ohranitev slovenskega življa. >Slovenee« s tem proglasa načelo »Cuius regio. illius natio« — med katerim narodom živiš, tega narodnosti tuđi moraš biti. Z drugimi besedami povedano: Klerikalci javno oznanjajo načelo, da se morate Slovenci, ki živite izven domovine — bodisi v Gradcu ali na Dunaju. bodisi v Ameriki ali v Aleksandriji — potujčiti in da je vsled tega odveč vsako narodno obrambno delo. In ti ljudje. ki oznanjajo sedaj take krive nauke, so se svoječasno zgražali, da so mestni magistrati na Dunaju, v Gradcu. Celovcu. Mariboru. Celju in Ptuju silili Slovence, da pri Ijud-skem štetju vpišejo nemški občeval-ni jezik. — Klerikalci in družba sv. Cirila in Metoda. Umejemo. da gledojo klerikalci z zavistjo in z jezo na družbo sv. Cirila in Metoda. Ta družba vrši najvažnejše obrambno delo, ta družba skrbi za slovensko narodnost v ogroženih krajih.ta družba re-šuje slovensko deco ob meji in je preporodila slovenstvo v Trstu — rn vse to edino s podporo naprednjakov in kraj vsega srditega nasprotovanja klerikalcev. Klerikalce seveda je/:i, da ni majo niti najmanjše zasluge na velikem delu družbe sv. Cirila in Metoda, da imajo pač užgan pečat narodnih izdaialcev, a ne morejo najmanjše stvarice pokazati, o kateri hi se reklo, da so jo storili narodu v korist in v obrambo. Ustanovili so »Slovensko Stražo«, ki borne 2ro?c. pridobljene s težavo, porablin samo za klerikalne - strankarske namenc za narodnost in obrambo Slovencev pa ne žrtvuje niti ficka. T;iko je družba sv. Cirila in Metoda edina velika in mogočna obrambna organizacija slov. naroda, ki sloni iz-kliučno na narodno - napreda h pfe-čih in iz vršu je svoje blagoslovljeno reševalno delo edino vsled požrtvo-valnosti slovenskih naprednjakov. Družba je pravi spomenik napredne požrtvovalnosti in naprednega do-moljubia ter sijajen dokaz, da po-stavljajo slovenski naprednjaki resi-tev slovenstva nad vse druge interese. Ta družba je pa tuđi spomenik sramote in propadlosti slovenskega klerikalizma, ki se je pač polastil skoro vse politične moči, pa jo iz-rablja zgol samo za svoje ne vedno čiste strankarske namene, za ohrambno delo pa nicesar ne stori in ničesar ne žrtvuje. Ctovek bi mislil, da bodo klerikalci družbo sv. Ciri a in Metoda vsaj pri miru pustili, če je že nečejo podpirati, ali da bodo po-skušali ž njo tekmovati — saj bi to bilo celokupni narodni stvari samo na korist. A ne — družbo samo so-vražijo in jo preganjajo, dasi njene-mu delu ne morejo ničesar očitati. Toda klerikalci ne trpe, da bi obsta-jala družba, pri kateri ne gospodar i-jo klerikalci; radi bi imeli, da bi naprednjaki žrtvovali, klerikalci pa bi v družbi gospodovali in z njenimi sredstvi vzdrževaii redovniske sole ter pospeševali klerikalne cilje. Zato jo napadajo, zato # sktisajo škodovati. Zdaj se Je lotijo s kolom, zdaj z zastrupljenim bo-dalom. Na zadnji veKki skupščini se je konstatiralo, da so se dohodki družbe skrčili. Hitro je plani! »Slo-venecV deželi levov in -Evharistični kongres na Puna ju« z Njegovim Veličanstvom cesarjem Francem Jože-fom I. in celim dvorom kakor tuđi z Eminenco kardinalom van Rossu-mom itd. V torek. dne 1. oktobra: »Večna luč ljubezni<>. (Veledrama-tično.) Društvena nnznanilo. Sokolski zlet 1. 1913. Seja stano-vanjskega odseka se vrši v ponede-ljek, dne 30. septembra ob pol 9. zvečer v »Narodnem domu- v zve-zni sobi. Ker se bodo na tej seji konstituirali pododseki, vabilo se bratje člani, da se seje zanesljivo udeleže. HL slovenski vsesokolski zlet 1. 1913. Finančnemu odseku sta došla zopet dva prispevka, in sicer je na-brala vesela družba v kavarni - Centrala 12 K 15 vin. in uradnik ^Ljubljanske kreditne banke*' T. zbirko 11 K 09 vin. — Skupaj 23 K 24 vin. Vzglednim nabiralccm in gg. uradni-kom bratski -Na zdar! Gospodinska šola društva »Mla-dika« se prične v torek 1. otobra t. I. Gospodične, ki žele vstopiti v solo, se lahko vsak dan prijavilo pri vodstvu društva > Mladika<•.. Doslej so se prijavile samo gojenke z dežele, v Ljubljani pa se zdi. da niti starši, niti hčere ne znajo ceniti važnosti gospo-dinjske sole. Idrijskl odsek »Prosvete< ima svoj HI. redni občni zbor dne 30. septembra t. 1. ob pol 9. zvečer v * Planinski sobi gostilne gdčne. Leni Lapajne z običajnim dnevnim redom. — Gostje, prijatelji odseka, dobrodošli ! Jutri vsi v areno Narodnega doma! Pruštvo »Bratstvo« in goienci dramatične sole slovenskega gleda-lišča vprizore jutri ob 8. zvečer v areni Narodnega doma gledališko predstavo »Gospodje sinovi«. Igra ie dobro naštudirana. Režijo vodi g. A. Danilo, režiser slovenskega gledališča. Vstopnina 50 vin. Po predstavi bo ples. Ker bode mnogo zabave in užitka, se vabi občinstvo, da to prireditev številno obišce. Telefonska in brzojavna popočilo. K ekspozeju grofa Berchtolda. Dunaj, 27. septembra. Splošno se sodi, da je ekspoze grofa Berch-tolda popolnoma pravilno razjasnil ztasti balkanska vprašanja. ^Figaro« piše, da grof Berchtold ni v zmoti, če pravi, da je položaj na Balkanu opasen. Z zadovoljstvom konstatira nadalje, da je naglašal miroljubnost svoje vlade. Avstro-Ogrska stori lahko mnogo za vzdržanje miru na Balkanu, ker ima tam mnogo vpliva. Će bo Avstro-Ogrska ta svoj vpliv popolnoma izrabila, bo mir najbrže obranjen. Tuđi »Dailv Telegraph« in »Standarda naglašata resnost položaja na Balkanu ter opozarjata na težkoče napraviti na Balkanu red. Oba lista upata, da bo bližajoča se zima preprečila izbruh resnih so-vražnosti. Tuđi v Belgradu je napra-vil ekspose zlasti zaradi pravilnega ^značenja balkanskih dogodkov naj- boljši vtisk. Prvi vtisk, ki ga ie napravi! ekspose v Carigradu, pa je bit zeio mučen. Neki visoki turski dostojanstvenik vidi v eksposeju skrito grožnjo, da bo Avstrija sama napravila red, če tega Turčija v kratkem ne bo storila sama kakor to zahteva Avstrija. Tuđi se boje v turskih političnih krogih, da bo Berchtoldov ekspose napravil v balkanskih državah vročo kri. Krščanskosocijalna hujskanja na vojno. — Odsek za zunanje zadeve. Duna], 27. septembra. Krščansko-socijalna »Reichspost« je danes pri-čela ponovno hujskati na vojno. Pri- občila je uvodni Članek z naslovom: »Ura die Ehre Oesterreichs«, v katerem zahteva takojšnjo intervencijo v prid katoliških Albancev. V članku piše »Reichspost«: »Ali smo res že popolnoma za-puščeni?« ter prinaša krvava poro-čila o zatiranju krščanskih Albancev, podrobnosti o trpinčenju katoliških Malisorov v Skatlru ter imenoma navaja one, katerim so turski vojaki odsekali glave ali pri živem telesu odrezali noge. Čianek nadaljuje: »Avstrija naj pove ali nas hoče sči-titi aii pa nas hoče zapustiti, da apeliramo na Crno goro!« Krščanskosocijalni delegat Lang je. kakor znano, včeraj interpeliral tozadevno zunanjega ministra grofa Berchtolda, in hoče grof Berchtold danes popolđne odgovoriti na to interpelacijo. Dunaj, 27. septembra. Odsek av-strijske delegacije za zunanje zadeve je nadaljeval danes debato o eksposeju ministra za zunanje zadeve grofa Berchtolda. Kot prvi je govorit poslanec Udržal, ki se je izreke! proti tajni seji, ki jo je včeraj zahteval knez Sc\varzenberg. Proti tajni seji pa je za to, ker bi taka seja se bolj vznemirila av-strijsko prebivalstvo. Udržal je nato odobraval stališče poročevalca mar-kija Baquehema, ki je obsojal mlado-turško tcndenco centralizma. Tuđi avstriiski pofitiki se lahko uče od mladotiirkov. Avstrija ie proti lastnim narodom vpeHala centrali-stlčni «ttem. ki je v isti meri nevaren kakor mladoturški sistem za Tnr-čijo. Zavzema se zlasti za pravično ureditev narodnostnih razmer v ar-madi. Nato govori delegat dr. Eienbo-gen ter se zlasti zavzema proti huj-skanju krščanskih socijalcev, ki so se izigrali kot zaščitnike katoliških Albancev. Za drugimi govorniki govori nato se dr. Kramar. Dr. Kramar za Makedoniio. Dunaj, 27. septembra. V današnji seji odseka za zunanje zadeve je iz-iavil dr. Kramar, da zaupa zunanje-mu ministru ter ga pozivlja, da naj se zavzame za avtonomijo jMakedonije, oštro pa se je izrekel proti včeraj-šnjim izvajanjem kneza Schwarzen berga. Scdna Imenovanja. Dunai, 27. septembra. Justični minister ie prestavil sodnika Koršica iz Podgrada v Gorico; imenovani so okrajni sodnik v Trstu Babuder za deželnosodnega svetnika, okrajni sodnik Franc Mavez je prestavljen kot deželnosodni svetnik v Rovinj. Sodnik pl. Orešič v Cer vinjaku je imenovan za sodnega svetn'ika. Za sodnike sta imenovana avsVnltant Fran Vujza v Podgradu in Hu( ^ Ka-raman v Pulju. Smrtna obsodba. Dunaj, 27. septembra. Eksce-dent Reischer. ki ie umoril stražnika I »red Kajtežovo gostilno na Dunaiu, je bil obsojen na smrt. Štajerske železnice. Dunai, 27. septembra. Poslanca Marckhl in Einspinner sta bila včeraj v zadevi štajerskih železnic pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu. Zlasti sta se zavzela za skorajšno zgradbo železnice Ljuto-mer-Ormož ter sta opozorila na važnost proge feldbach-Oleichenberg-Radgona. Ministrski predsednik se je izrazil, da nikakor ne podcenjuje velike važnosti teh železniških prog in je obljubil, da bo storil vse za skorajšno realizacijo teh železnic. Portugalski ekskralj na Dunajii. Dunaj, 27. septembra. »Wiener Allg. Zeitung« poroča, da se je portugalski poslanik na Dunaju pred-včerajšnjem nenadoma odpeljal. V dobro podučenih krogih spravljajo odpotovanje poslanika v zvezo s po-setom ekskralja Manuela. Kongres avstriiskih zdravniških zbornic. Gradec, 27. septembra. Danes depoldne se je začel kongres avstrij-skih zdravniških zbornic pod pred-sedstvom predsednika graške zbornice dr. Schomihla. Zastopane so vse zbornice, ražen dalmatinske. (Na Kranjskem ni zbornice.) Sprejeta je bila rezolucija proti razširjenju soci-ialnega zavarovanja na one osebe, ki imajo več kakor 2400 kron prejem- kov. Popofane se vrši posvetovanje o državnem sanitetnem zakonu in o zakonu, s katerim se uvedejo obliga-torični šolski zdravniki. Enotni Češki klub. Praga, 27. septembra. »Češke Slovo« poroča, da bo dosedanji načelnik Enotnega češkega kluba dr. Fiedler, odstopil in bo prevzel na-čelništvo Udržal. Obtožba Hochenburgerja. Praga, 27. septembra. »CeŠke Slovo« naznanja, da bo poslanec Klo-fač v imenu čeških političnih strank v prvi seji parlamenta dvignil obtož-bo proti justičnemu ministru Hochen-burgerju zarad! ustavolomstva. Češko - nemška spravna pogajanja. Praga, 27. septembra. Kakor ve-do poročila iz obeh taborov, je skoro izključeno, da bi bilo mogoče se tekom tega tedna zopet začeti s sprav-nimi pogajanji, pač pa je mogoče, da se spravna pogajanja prično koncem prvega tedna ineseca oktobra. Češki zastopniki vstrajajo baje na tem, da se rioehenburgerjev ferman prekliče predno se pogajanja zopet prično. V nemških krogih so mnenja. da še ni mogoče začeti ta ali prihod-nji teden z novimi pogajanji. Tuđi češki sodnik i so se včeraj posveto-vali glede zadnjega Hochenburgerje-vega fermana. Sklepi sodnikov so ostali tajni. Bosanske železnice. Sarajevo, 27. septembra. V Sarajevu se vrše sedaj važne konferen-ce predstojništva zveze železniških uprav za direktno zvezo in direktni promet med Avstrijo, Ogrsko, Srbijo, Bolgarsko in TurČijo ter za direktni promet med Nemčijo in Ori-jentom. Konference se vrše v tukajš-ni trgovski zbornici ter se bavijo pred vsem z ugotovitvijo tarifov in se konferenc udeležuje 44 dele^atov iz teh dežel. Na dnevnem redu je med drugim izenačenje tarifa. Včeraj se je sestala konferenca avstrij-skih in ogrskih železniških ravnate-ljev, katere se je udeležilo 41 železniških ravnateljev. Kot nadležen tuiec izgnan. Saraievo, 27. septembra. Policiia ie kot nadležnega tuica izgnala iz Bosne bivšega vseuciliščnega profesor ja Živojina Do čiča, urravitelja srbske državne tiskarne vt Belgradu, ki je došel semkaj na kulturno proslavo »Prosvete«. Kovacseva atera. Budimpešta, 27. sept. Kakor znano, obtožni senat budimpestan-skega sodnega dvora ni ugodil za-htevi preiskovalnega sodnika, da naj se poslanec Kovacs. ki je streljal na grofa Tisco. izpusti, marveč je oddal sodnozdravniški izvid sodno-zdravniškemu senatu v presojo. Včeraj je ta v tej zadevi izdal mneuje, da mu ni mogoče iz razvida samega sklepati na Kovacsevo duševno kvaliteto, marveč da bi se moral neposredno pečati z njim, da ugotovi njegovo duševno razpoloženie in spozna, ali ga je smatrati za odgovorne-ga za svoj čin. Vsled tega bo moral ostati Kovacs najmanj še en mesec v zrporu. Vieta avstriiska obmeina straža. BeJgrad, 27. septembra. Nasproti Oršnve na srbskem ozemlju so are-tirali srbski vojaki avstrijsko stražo ter jo odvedli v Belgrad, kjcr je še danes v zaporu, dasiravno sta av-striiski konzul in vojaški ataše posredovala. Belgrad, 27. septembra. Avstrijsko stražo so včeraj izniistili in jo odvedli danes v Pančovo. VOJNA NFVARNOST NA BALKANU. Ruska in avstrijska poslanika v So-fiii in Belgradu. Berolii!, 27. septembra. Poroče-valec »Berliner Tageblatta« izve iz petrogradskega zunanjega ministr-stva, da sta ruska poslanika v Sofiji in Belsrradu izjavila obema vladama v imenu ruskega znnanjega ministr-stva, da Rusija nikakor ne bo podpi-rala akcii Bolgarske. Srbije, Crne gore in Orške proti Turčiji. Pri tem sta poslanika poudariala, da Rusija sedaj ne želi nikakršnih homatij na Balkanu. Enake izjave sta dala tuđi avstro-osrrska poslanika pri omenje-I nih vladah. Srbsko - turski konflikt. Carigrad, 27. septembra. Kakor se govori v dobro informiranih krogih, je porta sklenila, da ne dovoli prevoza v Skoplju zadržanega srb-skega vojnega materijala. Govori se, da je dobil srbski generalni konzul v Carigradu naročilo, da naj opusti nadaljne korake pri porti, da bi ta S pripustila prevoz zadržanega vojne-I ga materijala. Osemdeset vagonov ; ostane tedaj v Solunu, druge velme j partije vojnega materijala pa v Mar-! seillu niti nišo spravili na ladje. ! Belgrad, 27. septembra. »Štampa« priobčuje razgovor z ministr-i skim predsednikom Pasićem, ki je izjavil, da v trenutku ni nobene vojne nevarnosti. Srbija pa bo storila vse, da zasigura srbskemu elementu avtonomijo v Stari Srbiji in Novem Pazarju. Belgrad, 27. septembra. Vojni minister je odposlal na Javor ob srb-sko-turški meji voj 4. pehotnega pol-ka, ker je došla vest, da so obmejne turske čete že več dni pripravljene, da vdero na srbsko ozemlje in poko-Ijejo srbsko obmejno prebivalstvo. Voj je odšel na mejo v popoini vojni pripravljenosti. Sofija, 27. septembra. Razbur-jenje na Bolgarskem se vedno bolj širi. Današnji listi zahtevajo, da vlada napove takoj vojno. __ Svarilo. Petrograd, 27. septembra. V di-plomatičnih krogih zatrjujejo, da so vse velesile še enkrat intervenirale pri turski vladi, da naj uvede reforme za Makedonijo. Napoved vojne. Dunaj, 27. septembra. Okrog 4. popolđne se je raznesia v kuloarjih poslanske zbornice na Dunaju med člani avstrijske delegacije vest, da je dobila »Landerbank« iz Carigrada brzojav, da je Boigarska napove-dafa Turčiji vojno. Delegatov se je polastilo nepopisno razburjenje. Vse je drlo k zunanjemu ministru grofu Berchtoldu, ki je bil navzoč v odseku, da izvedo kaj je res na tej vesti. Grof Berchtold je izjavil, da v zu-nanjem ministrstvu o napovedi vojne ni nič znano. Tuđi navzočega mini-strskega predsednika Stiirgkha in finančnega ministra Bilinskega so časnikarji naravnost oblegali, ven-dar tuđi ta dva ništa vedela ničesar. Kljub tem zatrdilom se razburjenje ni poleglo. Vlada je telefonično pokli-cala »La'nderbanko'< ki je izjavila, da ni dobila takeća poročila. Sele zvečer so se delegati pomirili. Ta vest je vsekako posledica napetega razpoloženja, ki je je provzročil ekspose grofa Berchtolda. DunaJ, 27. septembra. Bolgarsko poslaništvo na Dunaiu ni dobilo nobenega obvestila. da bi bila Bol-mu zavarovalntee |i3aJkan«. Kakor smo že poročali, je I otvorilo sodišče konkurz nad zava- ■ valnico »Balkan«. K temu porocam ■ iz Zagreba, da so posledice tega po-I loma še veliko obsežnejše kot so pri- ■ čakovali. Svoječasno so se združili Inekateri kapitalisti in poskusili neko ■ sanacijsko akcijo, da bi resili zavaro- ■ valnico. Toda ta nacrt se jim je po-Ipolnoma ponesrečil. Najbolj prizadet I je pri tem polomu odvetnik in vele-I posestnik v Zagrebu, dr. Schonstein, ■ ići je zašel v take denarne težkoče, I ja je zahtevalo več njegovih upnikov I konkurz. Sodišče je odredilo toza-I devno obravnavo, ki je pokazala, da znašajo njegova pasiva okroglo I^.Kl.OOO kron. Kcr upajo, da bode ta nrimanjkljaj pokrit z doneski njegovih bogatih sorodnikov.je sodišče to obravnavo preložilo, češ, da se stranke osebno med seboj pobotajo. Ker ie dr. Schonstein financiral tuđi za-grebško tiskamo A. Scholz, ki je svoječasno izdajala »Agramer Tag-blatt«. je prišla tuđi ta tiskarna v ta-I ke denarne težkoče, da so zahtevali upniki konkurz. Pasiva tiskarne zna-šajo okroglo 400.000 K. V afero z --Balkanom« je zapletenih poleg tega se več drugih zasebnih oseb. Sodna preiskava je dognala do sedai, da je vladal pri »Balkanu- v knjigovod-skern oddelku silen nered. Izvedenci, ki imajo nalogo pregledati vse knjige, katerih je nad 200, še nišo natan-čno ugotovili. za koliko so elani za-varovalnice oškodovani. Dognali pa so poleg tega, da je imela zavaro-valnica »Balkana skrivne podružnice in sicer v Sarajevu in v raznih dalmatinskih mestih. * Stavka žetezničarjev na Špan-skem. Katalonski železniearji so pri-Čeli stavkati. Železniški promet onravljajo vojaki. Stavkujoči se ob-rašajo popolnoma mirno. * Voiaške surovosti. Pred voja-skim sodiščem v Berolinu so bili ob-soieni en častnik, vsi podčastniki in več starejših vojak-ov, ker so trpin-čili in mučili vojake novince. Dobili so od 1 do 6 tednov zapora. En vo-jaški novinec je vsled neznosnih surovosti zblaznel, več pa jih je pobeg-nilo iz vojašnice. Presveto. Slovensko gledališče v Mariboru priredi v nedelio, dne 6. oktobra, v Narodem domu giedališko predstavo. Igrala se bo drama v treh deja-riih "V dolini . Pri predstavi bo so-ćcloval orkester Glasbenega dru-dništva. Prifrodnja predstava se bo vršila v nedelio dne 20. oktobra in sicer opereta »V civilu — vzbujeni Icv«. Socialna Matica. V nedeljo, dne 22. t. m., se je vršil v tržaškem Na-rodnem domu ustanovili občni zbor Socialne Matice. Izvoljen je bil odbor: dr. V o š n j a k. Kos, Ćok, dr. 11 e š i č, K n a f 1 i č, dr. Bre-z i g a r, dr. Fettich, dr. Lončar, G a u g 1. dr. Merhar, dr. O z v a I d, dr. P i v k o ter je takoj prvi dan pristopilo društvu znatno število članov. Ustanovitev je vzbu-dila pozornost tuđi pri Nemcih. ki so o tem pisali v več listih in spravljali Socialno Matico v zvezo z našim vseučiliškim vprašaniem. Morda nimajo tako napak misli! Socialna Matica ni nikaka konkurenčna institucija, marveč se razlikuje od Matice Slovenske, kakor je to njen predsed-nik dr. Ilešič dobro piudarjal, kakor juridično-sociološka fakulteta od filozofske. Ona hoče gojiti državljan-sko izobrazbo z izdajanjem kniig in spisov državnoznar.stvene, narodno-gospodarske, politične, sociološke in druge znanstvene in poljudnoznan-stvene vsebine ter scentralizirati v tem oziru naš knjižni trg, skrbeti za dobro slovensko znanstveno in po-ljudno poučno čtivo in konzum take-ga čtiva. Pristopnina znaša 2 K. let-nina 5 K, za učiteljstvo, dijaštvo, kmečki in delavski sloj 3 K. Izdanja prvega leta so preračunjena na 28 tiskovnih pol v več zvezkih ter borno o tem še poročali. V kratkem se razpošljejo pristopnice. Dotlej prosimo, naj se pristopne prijave poš-Ijejo na naslov dr. M. Brezigar, odvetniški kandidat, Gorica, ali pa uredništvu »Veda^. Opozarjamo na veliko važnost taki institucije, ka-Kor je Socialna Matica in vabimo k r-ristopu vse kroge, zlasti pa inteli-genco, dijaštvo, učiteljstvo in delav-stvo. Za utrjenje naše kulture je taka institucija neobhodno potrebna. Narodna obramba. Oživljena Ciril-Metodova podružnica za Posavje priredi dne 6. oktobra vinsko trgatev z obširnim in zanimivim sporedom pri Ruskem uirju na Ježići, na kar že danes opozarjamo ljubljansko rodoljubno ob--instvo in izletnike sploh. Za Ciril-Metođov obrambnl sklad so se dalje prijavili: 1066. Podružnica Komen (plačala 125 K); 1067. tnariborsko samsko omizje v Narodnem domu (plaćalo 200 Kh 1068. podružnica v Mokronogu (plačala 200 K); 1069. rodoljubno osobje neke odvetniške pisarne v Ljubljani (plaćalo 200 K); 1070. podružnica Trst IV., s sedežem na Belvederu, Aškercev kamen (plačala 200 kron); 1071. in 1072. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice (plačala 400 K). Današnji list obscga 6 struL Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tLsk »Narodne tiskarne«. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. septembra: Katarina Pavlovčič, delavčeva žena, 74 let, Radeckega cesta 11. V deželni bolnici: Dne 24. septembra: Marija Urbane, pos£stnikova žena, 24 let. — Emil Stare, slikarskega pomoćnika sin, 3 leta. Dne 25. septembra: Mihael Ocvirk, bivši mesarski pomoćnik, 46 let. Dne 26. septembra: Ana Peter-inan. kajžarjeva hči, 25 let. — Ivan Porenta. drvar, 72 let. Borzna poročila. Lfubllansba „Kreditna banka v Ljubljani•. Uritfai kirs! iuajske b«ne 27. septembra 1*12 N.ielke.f »»pti-ll. **»* | ^**0™ 4*', majevi! renta .... S605! 8625 4-2% srebrna renta . ... 8330 i 8950 4«', avstr. kronska renti . . 86*05 | 8625 4«'o ogr. ., . . 85 85 j 86 05 4»'» kranjsko dežeino posolilo 9350 ! 9450 40'« k.o. češke de*. banke . 90*— 91 — Srerte Is 1. 1860 ■/. . . 442 — ' 454 — M „ t, 1864. .... 614 —| 626- " «ske...... 297-1 309- M zeiaeUske I. izda?« . 283 50: 295 50 „ oarske hlpotečne . . 243*50 i 25510 dnn. komunalne . *78-— i 490 — „ evstr. kreditne . . . 474*— ) 4*6 — „ MaMJanske .... 6850; 7450 ' 8v«tr. rde^. križa . . 52 90 1 .^90 I ost. „ „ .32 25! 38 25 „ butika..... 30"- 34 - " turlke...... 243-50 246 50 D*I*bIo«. i Ljubljanske kreditne banke . <37 — ' 443 — Avstr. kredltnejja zavod« . . i) ^37 60 638*60 Dunejske bančne družbe . . ^35— 536 — Južne 5e!exnlce.....11640 117 40 Dr?avne Jeleznlce .... 703'— 704- Alpfne-Monten.....|1O76 25 1077 25 CcSke sladkomc družbe . . 389 — 393 80 Zivnostenske bnnke. . . . 278*- 279— Cekin!........ 1140 11*44 Marke........! 117-75 118-05 Pranki........H 95*55 95*70 Lire........JI 94 60 94 85 Rublf!......... !; 254- 255 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 27 septembra 1912. Termin. Pšenica za oktobei 1912. za 50 k% 11 08 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11 63 Rž za oktoter 1912 . . . za 50 ki? 939 Rž 2a april 1913 .... za 50 kg 996 Oves za oktober 1912 . . za 50 ks* 10 27 Oves za april 1913 .za 50 ke 1040 Koruza za september 1912 . za 50 kg 9 31 Koruza za maj 1913 za 50 kc 7*62 Eftktlt Mlačneje. fletesrolcSicno ^oročilo, Viiiaa nad norjem 306-2 Srednji zrtful tlak 736 nn ćas Stafl^e 2 b T ± opazo- ™£ S-; Vetrovi Nebo ^ vanja y mm BB__________________ 26. 2. pop. 737*9 9*8 sr. svzh. j oblačno „ 9 zv. ' 737*3 77 m \ dež 27. 7. zj. 736-6 ! 6*6 \ si. zah. ; Srednja včerajšnja temperatura 83f, norm. 13 4^ Padavina v 24 urah 133 mm. Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da se je Večnemu zdelo poklicati dancs ob !/j10 uri zjutraj po kratkem, a mučnem trpljenju previđeno s sv. zakramanti za umirajoče našo predobro mamico oz. staro mamico, gospo Marijo Polašek. Zemeljski ostanki drage rajnice se bodo v soboto, dne 28. septembra ob 4. uri popoldr.e v hi§i žalosti, Sv. Petra cesta št. 45, blagoslovili, nato pa položili na pokopaliSču pri Sv. Križu k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. 3521 V Ljubljani, 27. septembra 1912. talaf**! Mtell. Brez vsakega posebnega obvestila. ljftl»MI teto| dobro iztežbanc prodajalko za svojo manufakturno trgovino, zrno-žno tuđi nemŠkega jezika. 35CK T. Ogrin, Novo tnesto. lite m kompnnlonko z malim kapitalom. Ponudbc pod „dobro" poitno leže-(• Ljubljana. 3i8< linUJaL Danes in vsak dan i^"" vso noč ^H| IIUIIIUII nanovo došlega 3228 ftovanTem StCJfaB JftlhoUČ kavamar. slik ur, zlatnine in srebrnine, godbenih, jeklenih, usnjatih in manufakturnih pred-metov, dalje predmetov za domačo uporabo, kadilnih rekvizit, toiletnih predmetov. orožja i. t. d., vsebuje moj naj-novejši glavni katalog, ki pa pošiiem na ; zahtevo vsakomur gratis in franko. j Razpošiljalnica JAN 9CONRMD c. in kr. dvorni dobavitelj Most št. 2398 (Češko). Niklaste žepne ure K 4*20, srebrne ure K8-40, niklastebudilke K2-90, urer.anihalo K 8*50, ure s kukavico K 8 5^-, harmonike K 5'—, vijoline K 580, samokresi K 6" —. RaipoSilja se proti povietju ali pre-dplačitu Brez rizika. Zamenjava dovoljena a!i denar naiai jl\\ ste pokusiii posebno špecialitefo Aavi želodcsr Sfeklarsko trgovina M. TUŠEK, LJUBLJANA Stari trg &tev. 23 no priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalouo steklene in porceianaste posode, svalilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okTirlev za podobe. - Prevxetje vseb Steklarskih del pri cerkvah in stavban. Naisoiidac:%a in točna postreiba. Notar dr. Jos. Barle v Kszlem 3499 sp'ii haididata Dva izurjena 3501 cevllarska poiaočia sprejme takoj v trajno delo, Ant. Brecelj, Ljubljana Sv. Jakoba trg 6. 3stotam se sprejme ludi vajenec. najskrbneje zastreljeno, v najboljši kvaliteti in najličnejši izvedbi razpošilja c. in kr. dvorni dobavite?; Most, št 2395 (Češko) Samokresi K 6—, flobertove žepne pi- štole K 2-—, terzeroli K 260, flobertovt tešingi K 10-60, lovske puške K 46"— in višje v najbogatelši izberi. Glavni katalog se pošlie na zahtevo vsa> komur gratis in franko. Razpoidlja se proti povzctju ali predplačilu. Brez rizika. Zani'-njava dovoljena aii denar naa;. T 1 # v *1 v 25 letu, dobro izvežban v manufakturni, specerijsk', ^alanteriiski in želez-ninski stroki, iŠČC Siathe Vstop po želji. — Naslov pove upr. »SI. Naroda«. 3480 Antikvarlčno se kupiš III., 7111. is XL ZV. — Ponudbe na „Narodno knjigarno" v Iilublfani. V Jršlinu pri Jlovsm mz$h se odda /^^ 1*1 • Eventualno se tuđi isto hešo proda. Natančnejše podatke se izve pri Bršliaski graščiai. 3466 Takoi igra lahko rsak ns siofe gi-gE-rcš^ tarae ci're,, - olnnjbla". ^v*'?'^^^ Št S2, 49X35 cm vel. 41 strun, *Ki\ y*L '■'■■iSk '' akoninih skupi n s solo, 12 pod- *^r **"";•"' 7V ložilnih notnih listov in vse pri- §T- "**'"*%i^:w«W ^Hne K IOSO. ^t. 33 tište, s G '^^^- "V^r.:^£H +•"» X 42 cm vel., kompletno ^»ŽS?^ ■'i.^Žf-. ''Vt *** 1'3"r"<1- ^•'»ndolinske gitarne citre ,*"^SJpij.' t'.J." *i\ natančno kakor št. 32 pa 3<5 strun, '?P*"Xc " _**1 melorfijsk«? strune lete dvojno, ka- ■ _.. "'* kor na mandolini Tv 14-—. Notni listi trn komad 12 h, s tekstoia komad 30 h, 6 kom ado v K l'rt.s, 11 komadov K S-1O. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Fo povzcttu ra«po5ilja c. In kr. dvorili dobavitelj JT A IW M O ^ R A D v Mostu, it. 2380 (Češko). Glavni katalog na zahtevo zastonj in poitnine prosto' Samo 5 kron stane moja pristna švicarska remon-toirka patentirana ara na sidro, sistema Rosskopf. Štev. 4060. z masivnim sidrom, natanko regulirana s triletne pismeno varanežio. Št. 4062. Ista s sekandnitn kazalcem K 5*50. Brez rizika. Zamen* dovoljena ali denar nazaj. Pofilja proti povzetjn aii če se posije denar naprej pnra tvornica nr JANKONRAD c. in kr. ivorai dobavttdj. Most štev. 23S9 (Češko). Glavni katalog s 4000 siikami na zahtevo gratis in franko. prodaja in nasilja eo postnein novietju Iv. Bonač v Ljubljani. Cena sliki 5 kron. 327 iz poštene hise s primerno šolsko izobrazbo, ter pridnega sprejme vsija eksporlsa firma na Dolenjskem. Oni, ki razumejo nekaj nemški in imajo prakso v mešani stroki imajo prednost. Ponudbe pod H344 poste re- stante, Karme2Cf. 3465 BuStlke z zvoniškim zvonenjem ! Št. 4434. la kvaliteta, s 30 urnim udaranjem pol in celih ur in hndilno pripravo s premičljivim kazalom, z glasno donećim zvoncem, z gladkopolira-nim robom, 30 cm v pre-meru, kazalnikoni s ste-klom, k omplerna s 3 zlato-bronsiranimi atežmi S tri-letno pismeno garancijo satno! K 7*80 samo! St. 5 434! .-. S ponoii sxrc-tiikajoč^u se kazalnikom K S-40. Najcenejša kuhinjska okrogla ura brez budiine priprave, 30urnim navitjam na p^ro, 16 cm premera K 3-20. Brez rizika! Zaraen dovoljena ali denaa nazaj t Razpolilja po povzetju. ali če se vpošlje denar naprej prva tvornica ur 3an Konra3, c. in kr. dvorni dobavitelj, Most, št 2373 (Češko). Glavni katalog s 4000 slikam! se posije na zahtevo vsakomur gratis in franko. Zadejte Polo vplech. lahvi'di jen se zak. oehn uspomvra uslrojiin kaf»kovym. i -♦-* O >■ i 1 I ^5 -Ja U* i h2 1 si IJZ S V LJUBLJANI se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor: časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd. lstotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon". Telefon štev. 85 Telefon štev. 85. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 222 štev. i Dve vili pod Rožnikom prodam po nizki ceni. Kdo, pove upravništvo »Sloven-skega Naroda« 3490 Ha ra v aa|«ai m gostilna ¥ Ljubljani ali v okolici. — Ponudbe pod „gostilna- poStno leleče Ljubljana. P. n. občinstvu se priporoća 3579 velika zaloga po&ištva lasfneoa izdelka, Iz finega soliega lesa, naimodernejfti izdelek za hotele in vilo, posebno se priporoča novoporocencem v nabavo popolne h'šne oprave. Za vse izdelke jamči mate] Gogala, miZar na Bkdu. Proračuni na xabtevo brezplaćno. Proračuni na Eahtevo brezplaćno- Ljubljana, samo Marije feral testa iv. U (sii Jra svetu"). Trgovina s kolesi in posamszniini đell. Najboljše pneumatike. Izposojevanje koles« Prva IjuItljaBskfl h JojeDftna mlekarna **s1*«»p tuđi pasteurizirano polno mleko, posneto mleko, kislo mleko, sladko smetano (Obers), kavino smetano, kislo smetano, :: :: sir in prima čajno maslo. :: :: NaroČila se sprejemajo v centrali: Slomškova ulica 5t. 3 kakor tuđi v prodajalnah in mlečnih pivnicah: Lingarjeva ulica št. 1, Poljanska cesta št. 13, Florjanska ulica št. 3, kjer se vedno tuđi gorko in mrzlo mleko dobiva. —- Dostavlja se tuđi na dom. Mkarmlatli.! fenu »«**■! prstaaL Pravo srebro, c. kr uractno pun* ciTAao K — W). Pravo srebro, pozlaćeno K 11", novo flato K 3 •—, 14kar siato K 7 5 , 850, 9-60. Uhaai, broike, sapestmce xa poročna darila v okusni izvedbi po najtenejši ceni in največji iibiri. Kot raerilo «ado«tuje papirni trak. C. im kr. rivomi rfobavitelj jr jiL im • %r%d b?WM Hta « Mtftm, ši. 237S ffceifc«). :: Glavni katalog s 400o »likami gratis in tranko. :: Uitlni it lig. titra Ivan Bizpvičar fjubljana, ftolezijske ni. 16 1542 izvršuje sopkp. ku in Hffl za razne prilike. -- Đeio nmet-niško okušao in po solidnih cenaa. Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelcnjavo. Pirila in kroofasfa Mm drevGsa tor f&m&m mm v veliki množini po zmernih cenah. NaroČila na deželo hitro in vestno. Raj^TLoPcosn so došli nctjnovejši or^iginaZni pcuriškt modeli :: damske konfekcije, katere Me dobi edino v moji trgovini. Nadalje si tiso'ant »laiiiemu občinstvu priporočati najmoderncjše obleke, raglane, klobuke za gospode in dečke, kakor tuđi oblekce za otroke. Postrežba tvčna. Cene priznano nizke. „^Anglešlco slćladišče oblelz" O. Semcttovrč, JS/LestnjL trg št. 5. JV« zahtevo pošl/em blat/o rade volje brez povaetja. /ioogo časa in ženarja prihrani vsak, ki se brije s:. škatljica osmine mase. *. šk ti ica ant septičnrgn mila za britje • - ponikljena skled.ca u. čoj ir s ponikijanim clriajem, kompletno, prima kako^osti lamo I J1-. Ista garnitura pa britev z varnostno pripravo (ranjenje izkijude-no1 za neizurjene z navodnom K ' ". -^t 87*' Naj-novejSa hr;!na garnitura s t'ino ponikljsnim v^rnosrnim hnlniin aparatom s U dvoreznimi klinjatni, ponikJjano skledico, čopi^em, škutijo mila K 4'8! . Krcz r*zika ! Zamena dovoljena ah denar nazaj. Razpošiija nara»-nost privalnim po povzetju ali denar naprej pr'rn;:n'j rmožn.Ti svetovni t irrna Jan Honrad, c. in kr. ćvorni dobavitelj v Mostu, &t. 2383 (Češko). Glavni katalog s 4ooo siikami se n-\ zaht'vo vsakemu posije tastom in poštnine prosto. C. kr. avstrijske državne železnice. Izviedek iz voznega reda, Veljaven od 1. maja 1912« Postaja: Ljubljana fnini kolodvor. Odhod. 6-52 xjutraj» Ciscbni vlak na Kranj, Tr-žič, Jtsenicc, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzeniifeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunaj. 7-32 zjutraj. Osebn: vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice 9-09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenivie, u zvezo na brzovlak na Beijak, Inomost, Soinograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni vo^ Rcka-Opatija-Solnograd.] 11-2U dopoldne. Osebni vlak na Kranj, i rž:., JcicniCf, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfcste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo, Strano - Toplice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, TržiČ, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franz ^ sfeste, Ctlovec, 6-35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesen sce, Trbiž. Na Jesen icah zveza na brzovlak na Beljak, inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč, Dunaj 7*44 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, KoČcYu\ Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo. 10-OO po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Ma Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7*23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino mosta_, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz RudolfovegJ St. Janža, i rebnjega, Kočevja, Grosupljeea 9*51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunai Linča, Celovca, Monakovega, Solnogradi Inomosta, Beljaka. 11»14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja 3-OO popoldne. Osebni iz Straže-Toplic Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega. 4-20 popoldne. Osebni vlak oa Trsta.I Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca Solnograda, Franzenfeste. Beljaka, Tržiča| Kranja. 'i 7-oo zvečer. Osebni vlak iz Jesenic zl zvezo na brzovlak iz Berlina, Dražda: Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd Opatija-Reka). 8-15 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gonce 1 rbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9-13 po noći. Osebni vlak iz Straže-'] o-plic, Rudolfovega, Št. Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11 «33 po noči. Osebni vlak iz Trsta, Go-nce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaia; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kammk. 7-27, 11-50, 3-12, 7"!£» (11"££ ob nedeljah in praznikih . Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, | 6"1S> (10-30 ob nedeljah in praznikih). C. kr. đržavno-železniško ravnateljstvo v Trstu. ■■i %jB.4^B^^^B ^^^^^ Ji^^&k.~ n^^^^H w^^ J^^^^m *^^^^^m J^^^KKt ^^^^^^K ^^^^^^M ^^^^^^E lBKUhi vP^^^E n^^Bs? .^H^Br -^HH^hT ^HEtn f*^^j>- ^nr^L— ^hi^* ^s^^^bA ^^^^Hl ^^^^k£ ^^^^^H^ l^P^K/ 3^BbV l^^^^^K* bwb .^^^^^H ^E^Sl ^^S^h^^^^^^^b ^-rf^O^^^^k^m -l^^^^^v^ ^ff^^^^K ^^E^H^Ht <^^^^^^^| l^^^^^^l ^^^^^^^1 ^^^^^^^h .^^■9^rii99^^^H fiB^^^^l^^lBK^^^u ^^^^ItS /fiHK^ tjJt^SHfr «93011* H^5InN I^^I^^^h _^^^^dj^^^^^Hr ^^^^^^^1 B£i> ^j^^e^H ^B^^^K^ ^^^^^^^^^^^I^h Prešernova ulica stev. 7 v Ljubljani Prešernova ulica štev. 7 združena s pripopoča slovenskemu občinstvu svoio bogato zalogo kancelijskega, . ■. komptoarskega, risarskega, slikarskoga in šolskega blaga ■ ■ ■ §9"* najboljše kakovosti in po nalnižlib cenah. ^SSi Papir kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek, rastriran z eno in z dvema kolonama, papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje. Trgovske knjige vseh vrst od najpriprostejših do najfinejšib vsake velikosti Mape za shranjevanje trgovskih pišem. Zavitki vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in beli. Sprejemajo se tuđi naročila na zavitke s tiskano firmo Solski zvezki vseh vrst, domaćega izdelka in iz drugih tovara. Trgovci dobe poseben popust Pisalne in risaine * gjotrebščine peresa, držala, svinčnike, radirke, nsalni papir, risaine priprave, crtala, trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve. Tinte najpriprostejše in najfinejše, crne, vijolčaste in barvaste. Solske mape iz platna in iz usnja ter jermena za knjige. Mape za zvezke. Kasete s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemske^a izvora ▼ vseh veiikostih, xm dame ia za gospodep ^a na- vadno rabo in tuđi za darila« Albumi ta slike, razglednice in poezije. Crnilniki in utezi za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah Razglednice umetniŠke in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popast JbroDu knjigama sprejema tu9i uročili u pisalne strofe ------ vseh sistemov ------ po tovar niskih cenah; ( dalje naročila na vsakovrstne tiskovine namreč zavitke, TizitnicOf oznanlla, Iakture9 trgovska pisma itd. itd.