UDK 808.101-5+ 808.63-5 >15« Aleksandra Derganc Filozofska fakulteta, Ljubl jana PRVE CERKVENOSLOVANSKE IN BOHORIČEVA SLOVNICA Ko so avtor prve slovenske slovnice, Adam Bohorič, in avtorj i prvih cerkveno- slovanskih slovnic obravnavali slovnične probleme, so se vsak po svoje uspevali trgati iz okvirov, ki so jim jih nalagale slovnice klasičnih jezikov. In their treatment of grammatical problems, the authors of the first Church Slavic grammars and the author of the first Slovene grammar (Adam Bohorič) slowly and each in a different way managed to disengage themselves from the impositions of the grammars of the classics. Cerkvena slovanščina je od svojega nastanka služila več slovanskim in ne- katerim neslovenskim narodom kot knjižni jezik. Zlasti v pravoslavnih deželah je imela po navadi vlogo prestižnega jezika v diglosnem položaju.1 V tej vlogi, deloma podobni vlogi latinščine v katoliških deželah, je obstajala več stoletij, in čeprav je v tem dolgem času nastalo kar neka j spisov, ki so ta jezik slov- nično obravnavali2, so nastale prve sistematične slovnice cerkvene slovanščine šele proti koncu 16. in na začetku 17. stol.: Grammatika slovenska Lavrentija Zizanija 1. 1956, Grammatiki slavenskija pravilnoe syntagma Meletija Smo- trickega 1. 1619. Prve cerkvenoslovanske slovnice so torej nastale, ko se je v Evropi začel val slovnic novih knjižnih l judskih jezikov, med katere sodi tudi prva slovenska slovnica Adama Bohoriča iz 1. 1584. Ta zakasnitev je v zve- zi z drugačnim tipom kultur, katerim je cerkvena slovanščina služila za knjiž- ni jezik.3 Potreba za cerkvenoslovanskimi slovnicami novega t ipa se je pojavila šele v specifični situaciji vzhodnih Slovanov v poljski državi, k jer sta bili pravoslavna vera in njeno izrazilo, cerkvena slovanščina, v stiku in nasprot ju s katolicizmom in latinščino. Tu so se pojavile šole, v katerili se je cerkvena slovanščina poučevala analitično, s slovnico, kot sta se drugod po Evropi po- učevali latinščina in grščina. Do tedaj se je cerkvena slovanščina poučevala predvsem ob vztrajnem prebiranju že napisanih besedil.4 Cerkveno slovanščino so začeli v Belorusiji in v Ukraj ini v sklopu poljske države poučevati v t. i. bratskih šolah, ki so jih začeli ustanavljati proti koncu 16. stol. Take šole so imeli v Lvovu, Vilni, Minsku, Kijevu in drugod. Ustanav- ljalo in podpiralo jih je pravoslavno meščanstvo in plemstvo, v n j ih so po- učevali cerkveno slovanščino, latinščino, grščino, aritmetiko, pet je in verouk. Zato je razumljivo, da sta bila avtorja prvih cerkvenoslovanskih slovnic, Lav- rent i j Zizanij in Meletij Smotricki, učitelja na takih šolali.5 1 To velja posebno za vzhodnoslovanske dežele, o tem gl. med drugim B. A. Uspen- skij, Jazykovaja situacija Kievskoj Rusi i ее značenie dlja istorii russkogo litera- turnogo jazyka, M., 1983. 2 V. Jugič, Rassuždenija južnoslavjanskoj i russkoj stariny o cerkovnoslavjan- skom jazvke, v: Issledovanija po russkomu jazyku, SPb. 1885—1895, t. I, str. 289—1070. 3 N. B. MečkoDskaja, l lannie vostočnoslavjanskie grammatiki, Minsk, 1984, str. 29—30. 4 O načinu poučevanja v trnovski Bolgariji pri pat r iarhu Evtimiju, ki ga omenja Konstantin Kostenčeski (Jagič, Rassuždenija, str. 369—70), obstaja žal premalo podat- kov. Ni znano, ali je bil v trnovskem krogu znan slovnični spis 8 besednih vrst. Širše kulturno okolje, iz katerega so nastale Bohoričeve Zimske urice, je v marsičem drugačno od tistega, v katerem so nastale prve cerkvenoslovanske slovnice.6 Pri Bohoriču je šlo za opis novega knjižnega jezika na osnovi mlade l i terature in živih narečij, medtem ko so cerkvenoslovanske slovnice opisovale jezik z večstoletnim knjižnim izročilom, ki pa je bil mrtev, in se je moral po nedolgi dobi novega razcveta, ko je dobil poleg stare vloge izrazila verskih be- sedil še vlogo jezika znanosti in umetnosti, vendarle umakniti v zelo zožen prostor. Ena od razlik med cerkvenoslovanskimi slovnicami in Bohoričevo je bil tudi opisovalni jezik: Bohoričeva je napisana v latinščini in zato s svojim iz- razjem ni vplivala na slovensko slovnično izročilo, medtem ko so cerkveno- slovanske napisane v cerkveni slovenščini in je zato njihovo izrazje vplivalo na slovnično izrazje več slovanskih jezikov.7 Tudi nekaj slovenskih slovničnih izrazov izvira iz teh slovnic. Ko je namreč Valentin Vodnik iskal slovenske slovnične izraze za svojo slovnico 1811, se je močno naslonil na slovnici Smo- trickega in Lomonosova (ki se je tudi sam opiral na Smotrickcga).8 Veliko izra- zov, ki j ih je prevzel od n j i j u , se ni obdržalo (npr. pudež, zalog (način), na- rečje (prislov), skazaven, sturioen pudež (mestnik, orodnik) , p a č p a so se obdr- žali i z raz i glagol, predlog, zlog, soglasnik, naklon in v e r j e t n o še k a j . T o v p r a - šanje nedvomno terja podrobnejše obdelave. Deloma ga obravnava J. Гор. v članku o slovenskem slovničnem izrazju (v tisku), že pre j ga je prikazoval J. Rotar. Kl jub pomembnim razlikam med Bohoričevo in cerkvenoslovenskimi slov- nicami obstajajo med njimi poleg časovne bližine le določene vzporednosti. Vse tri slovnice se srečujejo s problemom, kako zajeti slovansko jezikovno gra- divo v slovnična pravila, nastala na osnovi klasičnih jezikov. Za Bohoriča je bil jezik zgledovanja predvsem latinščina, za Zizanija predvsem grščina, za Smotrickega pa grščina in latinščina. Vsi trije so se opirali na latinske oz. grške slovnice, ki so bile v tistem času v rabi po Evropi, med njimi na slovnice Melanchtona.8 Vendar je Bohorič kot avtor prve slovenske slovnice resnično oral ledino, medtem ko sta se Zizanij in Smotricki lahko opirala na nekatera 5 V. V. Nimčuk, Sys tematyennyj pidručnyk cerkovnoslov'jans'koji movi »Gram- matika slovenska« L. Zyzanija, uvodna študija v faksimilno izdajo: Lavrenti j Zyzanij, Hramatyka slovens'ka, Kyjiv, 1980, str. 17. — Hrama tyka M. Smotryc'koho — perlina davn'oho movoznavstva, uvodna študija v faksimilno izdajo: Meletij Smotryc 'kvj , Hramatyka, Kyjiv, 1979, str. 10—14. " O razliki kulturnega okolja med slovnicama A. Bohoriča in M. Smotrickega gl. N. В. Mečkooskaja, Crammat ika kak fenomen kul ' tury (Adam Bohorič i Meletij Smotrickij), v: 16. stoletje v slovenskem jeziku, li teraturi in kulturi . Mednarodni sim- pozij v Ljubl jani od 27. do 29. juni ja 1984, Ljubl jana, v tisku. 7 N. B. Mečkooskaja, Prve slovanske slovnice: viri skupnosti, dejavniki različnosti, SR 1984, št. 3, str. 220. " V. Vodnik, P i fmenof t ali Gramat ika sa Perve Shole. V' Lublani, 1811, str. 111. — F. Ramovš, Zgodovina slovenske slovnice, v: Zbrano delo, Prva knjiga, Ljubl jana, 1971, str. 233. — A. Lägreid, Die russischen Lehnwörter im Slovenischen, Geschichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, XII. Band, München, 1973, str. 46. » V virih za Zizanija in Smotrickega gl. med drugim uvodni študiji V. V. Nim- čuka, navedeni v op. 5, ali uvoda v nemški faksimilni izdaji: Laorentij Zizanij, Hram- matika Slovenska, Herausgegeben und eingeleitet von Gerd Freidhof, Specimina Philo- logiae Slavicae, Band 1, F r a n k f u r t am Main, 1972. Meletij Smotryc'kyj, Hrammatiki slavenskija pravilnoe syntagma, Herausgegeben und eingeleitet von Olexa Horbatsch, Specimina Philologiae Slavicae, Band 4. F r ank fu r t am Main, 1974. starejša slovnična dela o cerkveni slovanščini, napisana v stari cerkveni slovan- ščini, kar j ima je lajšalo delo. Med starejšimi cerkvenoslovanskimi slovničnimi spisi moramo na jp re j ome- niti spis Os6m6 čestii slova. To delo je verjetno nastalo v 1. polovici 14. stol. v Srbiji kot nekakšen izvleček iz bizantinskih slovnic. Prepisi so se razširili tudi k vzhodnim Slovanom, končno pa je to delo doživelo tudi natis, in sicer v Vilni 1. 1586 pod naslovom Kgrainmatika slovenöska.10 To delo obsega le 7 in pol tiskanih strani, našteva pa besedne vrste, pri nekaterih tudi definicije, paradigme in slovnične kategorije. Tu se prvič pojavijo cerkvenoslovanski izrazi, od katerih so nekateri v ruščini še danes rabljeni: pričastie, sojuz, pred- log (preko Smotrickega in Vodnika tudi v slovenščini), nurečie. Besednih vrst je, po izročilu srednjeveških slovnic, osem: ime, glagol (v tem spisu še reč6 iz фђџа), deležnik, člen (kot je v grških slovnicah), zaimek, predlog, prislov in veznik. V resnici se nato avtor ukvar ja v glavnem samo z imenom in gla- golom, dodaja pa še neka j opomb o deležniku in členu. Ne da bi se spuščali v podrobnosti, omenimo le nekatere bolj ali manj po- srečene rešitve. Pri imenih je razdelitev po spolu, glede na to, da je v grščini to drugače, precej dobro zadeta. Avtor pravi, da so spoli tr i je (ženski, moški in srednji), pripadnost kakemu spolu pa da lahko ugotovimo po končnici: moški samostalniki se končujejo na jer (srbska redakcija!), ženski na -a, srednji na -o in -e. Pri nekaterih samostalnikih, npr. pri sol6, кгбоб, mati, d6šti itd. pa nam spol kaže člen. Zgledi za sklanjatve so clooêkè, žena in je- stöstoo. Tu se moramo spomniti na Bohoriča, ki je pri izbiranju zgledov imel bolj nesrečno roko, sa j je tako za moški kot za ženski spol izbral netipične zglede, namreč oče in mati. Kl jub temu se je Bohorič tako kot avtor Osmih vrst dejansko odtrgal od latinske predloge in vzpostavil slovenščini primerno manjše število sklanjatev, pri katerem je postal spol pomemben uvrščevalec samostalnikov v sklanjatvene tipe.11 Naš stari pisec Osmih besednih vrst je sicer pozabil omeniti sklanjatvene vzorce za soglasniške sklanjatve, npr. za tip orême, ki ga sam v besedilu uporablja, vendar je v tem obdobju razpadanje in enotenje starih tipov sklanjatev že tako napredovalo, da jih zaradi precejš- n je variativnosti pri končnicah očitno ni več občutil kot pomembne in urejene, čeprav so se posamezne stare končnice v cerkveni slovanščini še dolgo ohranile. Slovnična števila nava ja tri: ednino, dvojino in množino. Pri tem mu je bil v oporo grški izvirnik, medtem ko je začela dvojina v živih južnih južnoslo- vanskih jezikih kot slovnična kategorija (ne pa vse dvojinske oblike) v 14. stol. že izginjati. Bohorič je dosledno navajal dvojinske oblike k l jub latinski pred- logi. Na nekem mestu (De verbo, str. 96) pravi : »Števila so tri, kakor pri Gr- kih.« Ni neverjetna inisel, da je bilo Bohoriču pri uva jan ju dvojine, ki je bila značilna za slovenščino, vendar neznana latinščini in nemščini, v oporo to, da je dvojino našel v slovnici drugega klusičncga jezika.12 Pri sklonih namreč 10 Jugič, Rassuždenija. str. 326—365. 11 O oblikoslovju pri Bohoriču gl. J. Toporišič, Oblikoslovje v Bohoričevih Zimskih uricah, XX. seminar SJLK. Ljubl jana, 1984, str. 189—222, in tam navedeno literaturo. 12 O vplivu grške slovnice na Bohoriča gl. tudi B. Pogorelec, Skladnja pri Dalma- tinu in Bohoriču, XX. seminar SJLK, Ljubl jana, 1984, str. 225. — O zavesti slovenskih protestantov, da ima slovenščina dvojino kakor grščina prim, tudi Trubar jevo izjavo v Ta prvem dejlu tiga noviga testamenta, 1557, v: Slovenski protestantski pisci, Izbral in uredil dr. Mirko Rupel, Ljubl jana, 1934. str. 25. vidimo, kako težko je bilo prvim slovničarjem prepoznati in vpeljati kako kategorijo brez predloge v slovnici, ki so jo posnemali. Tako Boliorič ni mogel prepoznati in uvrstiti med sklone mestnika in orodnika, je pa med sklone uvrstil zvalnik in ablativ. Podobno se je pri sklonili godilo tudi piscu Osmih besednili vrst: po grški predlogi navaja pet sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik in zvalnik. Kakšne pasti prežijo na prve slovničarje, lahko vidimo tudi po tem, da je avtor Osmih besednih vrst pri vseh treh sklanjatvah v ednini navedel namesto rodilnika obliko svojilnega pridevnika: človčkov6, ženina, jestöstvovo. Njegova miselna pot nam postane jasna, ko niže razlaga pomen sklonov: rodilnik pomeni del ali lastnino; če rečemo, da je glava Pav- lova, je Pavlova r od i ln ik . Pri glagolu navaja naš stari avtor osebo, število, čas, naklon, način, pa še vidi in načertanie (p r i Bohor i ču species in figura), k i s ta b e s e d o t v o r n i k a t e g o - riji. O spregatvenili vzorcih lakonično pravi, da jih je v grščini tr inajst . Razvr- ščanja slovanskih vzorcev se ne loteva, za zgled uporabl ja različne glagole, največkrat biti, bi jem. Pri številu in osebi ni težav. Pri naklonu našteva pet naklonov in nedoločnik, vendar tu ni sledil niti grškim predlogam niti ni zadel cerkvenoslovanskega stanja. Značilno je, da pri naklonu nima niti zgledov. Načine navaja spet po grškem zgledu tri, tvorni, t rpni in srednji. Za srednji način nima zgledov, t rpni mu je enkrat hristosl raspAtsA, drugič pa bi juti mA. Pr i časih je avtor pokazal precejšnjo samostojnost. Ni namreč skušal najt i ustreznikov štirim nesestavljenim grškim preteklim časom, ampak navaja le cerkvenoslovanski aorist bihl in imperfekt biAhl. — Neka j prostora je po- svetil tudi deležniku: da je deloma podoben glagolu, deloma imenu (samo o tvornem in trpnem deležniku sedanjega časa). Člen je prevzel iz grščine. Vendar avtor ni prevzel slepo iz grščine pred- postavljeni člen, ki ga cerkvena slovenščina ni nikoli poznala, ampak navaja tu oziralni zaimek iže, jaze, ježe, ki so ga prevajalci že od najstarejš ih časov rabili za prevod nekaterih grških konstrukcij s členom, npr. poneže zemlju siju ne ту uokrasihom6 i žiteli iže na nei. Iz navedenega spisa se ne bi nihče mogel naučiti cerkvene slovenščine, saj je za to prekratek, prepomenjkl j iv in ime premelo zgledov. Pomemben je kot prispevek teoriji slovnice, ki rozlaga nekatere slovnične kategorije in uporab- lja zanje cerkvenoslovanske imene, pr inaša pa tudi neka j vzorcev pregibanje. Kot že omenjeno, je bilo to delo popularno in prepisovano tudi pri vzhodnih Slovanih in je bilo v dobi filološkega rezcvete v Ukrej ini in v Belorusiji tudi natisnjeno. Zelo važno predstopnjo Zizaniju in Smotrickemu pomeni 1. 1591 v Lvovu izdana slovnica z naslovom Adelfotes (gr. bratstvo, t j . napisana in izdane v bretski šoli), Grammat ike dobroglegolivego ellinoslovenskego jazyka. To slovnico so napisali učitelji lvovske bratske šole. Gre za nekakšno dvojezično slovnico, k je r grškemu izvirniku na eni strani sledi cerkvenoslovenski prevod ne drugi. Grški del je verjetno spisal Grk Arsenij Elesonski, cerkvenosloven- skege pe drugi učitelji te šole, med njimi je bil morde tudi Levrent i j Zizenij. To je že obsežne in izčrpne slovnice, ne ravni drugih grških in letinskih slov- nic v Evropi. Med viri omenjejo slovnice Lascarise, Clenarda, Crusi je in Me- lenchtone.13 Vsebuje pravopis s prozodijo in etimologijo (oblikoslovje), nima pa skladnje. Ker obrevneve precej podrobno vseh tredicionelnih osem besed- nih vrst, je bilo treba pri prevodu v cerkveno slovanščino uporabiti tudi raz- vejeno slovnično izrazje. Avtorji so del izrazov prevzeli iz spisa Osem besednik vrst, neka j so jih spremenili in nekaj na novo ustvarili oz. kalkirali. Besedna vrsta, ki se v Osmih besednih vrstah imenuje reč6, dobi tu ime glagolZ, in je od teda j ostal v ruskem slovničnem izrazju (zanimivo pa je, da ta izraz ni ostal niti v ukrajinščini niti v beloruščini14). Adelfotesa ne moremo presojati po ustreznosti ureditve cerkvenoslovan- skega gradiva, sa j je sprotno prevajanje grške slovnice določilo popolno odvis- nost cerkvenoslovanskcga gradiva. Zato so šle nekatere dobre rešitve, ki jih je nakazal že pisec Osmih besednih vrst, v izgubo. Tako Adelfotes pri imenu navaja sklanjatvene tipe po grškem vzorcu, v cerkvenoslovanskem delu se znajdejo skupa j imena, ki sploh ne sodijo skupaj , npr. Menelaj, gumno in blagozemlenZ, pač pa sodijo s k u p a j v grščini: o ЏЕ1 'éAecoç, f ) ahn ç, ö, fjëvyscoç. Vendar je v slovnici veliko različnih sklanjatvenih vzorcev. Skloni so samo tisti, ki so tudi v grščini (im., rod., daj., tož. in zval.). Zelo nerodno je prikazan tudi cerkvenoslovanski glagol, pripisujejo se mu grški načini in nakloni in grški časi. Grškemu imperfektu, perfektu, pluskvamperfektu in aoristu n a j bi ustrezale oblike: oubihZ, biAliZ, biaAhZ in bihZ. V resnici so to aorist predpon- skega glagola, kontrahirani imperfekt , nekontrahirani imperfekt in aorist ne- predponskega glagola. Ta časovni sistem je umeten in nelogičen. Pri kontra- hiranem in nekontrahiranem imperfektu gre seveda le za dve varianti istega časa. Poleg glavnih del besednih vrst obravnava Adelfotes tudi druge, ki jih stari spis o osmih besednih vrstah samo omenja. Pri imenu upošteva po tedanji navadi tudi pridevnik (tega tudi stopnjuje) in števnik. Obdelanih je tudi več vrst zaimka. Člen je slabše obravnavan kot v Osmih besednih vrstah. Adelfo- tes grški člen ô f], vô prevaja s toj, tajA, toe, kar se ni v cerkveni slovanščini nikoli uporabljalo kot člen. Pri nepregibnih besednih vrstah so imeli avtorji Adelfotesa tako kot Bo- horič težave pri predlogih, sa j so naleteli na vezavo predlogov z mestnikom in orodnikom, ki ju med skloni niso upoštevali. Zato so predlogom, ki zahte- vajo ta dva sklona, pripisovali včasih dajalnik, včasih rodilnik. Vo domu, vo selé j e o p i s a n o ko t d a j a l n i k , so bogomZ, so ioannomZ, predZ vraty k o t r o d i l n i k itd. Tu so avtorji ravnali bolj površno in nelogično kot Bohorič, sa j se je Bo- horiču zdelo potrebno npr. pri predlogu z, ki se po njegovem veže z dajalni- kom, razložiti, zaka j se končnica ne ujema s tisto, ki jo navaja v sklanjatve- nem vzorcu, medtem ko avtorji Adelfotesa te svoje nedoslednosti ali niso opa- zili ali se jim ni zdelo potrebno, da bi jo razložili. Adelfotes je pomemben predvsem zaradi sistematičnosti obravnave in obi- lice zgledov, kar ima zaradi p reva jan ja grške slovnice. Avtorji niso imeli na- mena pisati cerkvenoslovansko slovnico oz. se niso jasno zavedali, da gre tu za slovnici dveh različnih jezikov. Kl jub temu je bil Adelfotes pač neposredna spodbuda za prvo cerkvenoslovansko slovnico, ki jo je že pet let kasneje (1596) izdal Ukraj inec Lavrenti j Zizanij pod naslovom Graininatika slovenska v Vilni. 13 Adelphotes, Die erste gedruckte griechisch — kirchenslavische Grammatik, He- rausgegeben und eingeleitet von Olexu Ilorbatsch, F r ank fu r t am Main, 1973, str. III.—Y. 14 Gl. op. 7. Ta slovnica je namenjena pouku v šolah in ima običajne dele: pravopis, prozodijo, oblikoslovje, nima pa skladnje. Na koncu ima tudi kratek opis me- trike in razlago očenaša (vendar gre tu za pomensko razlago molitve v stari ukrajinščini in ne za slovnično analizo kot pri Bohoriču). Viri, na katere se je opiral, so seveda Adelfotes in več drugih slovnic, ki smo jih omenili pr i Adelfotu. Vsa je napisana v cerkveni slovanščini, le nekatere staroukrajinske razlage ne. Zgradba, definicije, slovnične kategorije so več ali m a n j podobne kot v drugih slovnicah klasičnih jezikov in kot jih ima tudi Bohorič. V »etimologiji« Zizanij obravnava običajnih osem besednih vrst: člen, ime, zaimek, glagol, deležnik, predlog, prislov in veznik. Že pr i členu se vidi, da imamo opravka z natančnim opazovalcem, ki pa ni mogel odločilno pretrgati vezi z izročilom. Drugače kot Adelfotes je imel za člen spet iže, jaže, eže, torej oblike, ki so se v nekaterih primerih v besedilih dejansko uporabljale za grški člen, ni pa se še mogel odločiti za opustitev. Le redko se je spuščal v izrecne razlage, kot je to kasneje uspešno delal Smotricki. Zato pri členu ne omenja, kda j n a j bi se uporabljal , in ne daje nobenih dodatnih pojasnil. Samo sklanjanje je skrbno, opazil je varianti egožejnegože, vendar spet ne do- loča n june rabe. Naravnost imeniten dosežek pa je, da je spoznal za poseben sklon orodnik in ga imenoval tvoritelnyj padež. Pr i pregibanju samostalnika navaja vedno šest sklonov (im., rod., daj., tož., zval. in or.). Ob dajalniku pa je dosledno navajal dve obliki: resnični daja lnik in mestnik, kadar se le-ta r a z l i k u j e od d a j a l n i k a , n p r snêgu in snê zê v ed . in snêgomZ in snêzêhZ v m n . Tako je vse pripravi l za zadnji korak Smotrickega, ki je uvedel v sklanjatev tudi mestnik. Verjetno je z neko napako opozoril Smotrickega na kategorijo živosti oz. neživosti: ker sta prva Zizanijeva zgleda za moško sklanjatev na trdi soglasnik bogZ in človekZ imela v tožilniku boga in človeka, je tudi za tožilnik besede snêgZ uporabil obliko snêga, ker pač ni hotel biti nedosleden. Najbrž je to napeljalo Smotrickega k temu, da je spoznal in zapisal pravilo o živosti oz. neživosti. Bohorič je sklanjal le samostalnik oča, zato sprva tega problema ni opazil. Pri tožilniku m. sp. ed. pridevnikov in pridevniških za- imkov nato navaja obliko, ki je enaka rodilniku, torej za živo. V težave pa je zašel pri analizi očenaša, kjer nastopi zveza daj nam naš vsakdanji kruli. Ko Bohorič ugotovi, da je po njegovem sklanjatvenem vzorcu to lahko le imeno- valnik, meni, da je treba na tem mestu uporabit i imenovalnik. Oblika našega vsakdanjega kruha — po Bohoriču tožilnik, v resnici rodilnik — ima po Bo- horičevi razlagi delni pomen, kar je seveda res, le da gre za parti t ivni rodilnik in ne tožilnik. Delitev samostalnikov na sklanjatvene tipe je pri Zizaniju zadeta precej dobro: dovolj je zgledov za glavne tipe in za nekatere izjeme, precej pa je tudi napak in pomanjkljivosti , npr . ko vzame za zgled pri srednjem spolu samostalnike nebo, otročA in vremA. Opazil in priznal je variativne končnice teh soglasniških sklanjatev (rod. ed. npr. neba in nebese), napak pa je, če bi skušali tako sklanjati tudi vino ali pismo. Pač pa ima posebno sklanjatev t ipa nošč6, kostô, ki jo je bil Bohorič n a j p r e j pozabil in dodal naknadno.15 Ob ostan- kih soglasniških sklanjatev n a j omenimo še to, da jih Bohorič menda nikjer izrecno ne omenja, pač pa v slovarčku navaja dete diteta, seme na, svine eta, pač pa drevu a, peru a. V očenašu ima nebesih brez razlage. — Pri števniku. 15 Toporišič, str. 193. ki sodi, kot je bila t eda j navada , k imenu, sk lanja Zizanij š tevnika jedinZ in dva, na to p a p rav i : »Podobne že, tri, cetyri, pAtô ... i pročaa«. — Od zaim- kov ima urejene in sk lan jane osebne, svojilne in kazalne, vprašalnik pa sploh nima. Pr i glagolu se je Zizanij močno nas lan ja l na Adelfota , zato je slika glagol- skega sistema prece j skažena. Novost je, da je vpel ja l le dve spregatvi, četudi je merilo za razdelitev nerodno: k prvi spregatvi šteje glagole na -aju, -êju in -Aju, k drugi pa vse druge. Tu je Bohorič boljši: glagole je razdelil glede na tematski vokal -e- oz. -i-. Za cerkveno slovanščino je tako delitev uvedel Smo- tricki. Zanimiva pa je Zizanijeva p r ipomba ob tako rad ika lnem z m a n j š a n j u spregatev (v p r imer jav i z grščino): »Čeprav glagoli niso razdel jeni po spre- gatvah kot v grščini, se ne čudi, l jubi p r i j a t e l j ; t aka je bila nu ja , ne piščeva nepazlj ivost . Glej , to je vendar p rva slovenska (v starem izrazju pomeni to cerkvenoslovanska) slovnica.«10 Pr i načinu, naklonu, časih se ni mogel bistveno odtrgat i od Adelfota . Obdrža l je npr . štiri nesestavljene pretekle čase z umet- nim ločevanjem kont rahi ranega in nekontrahi ranega imperfekta . Tu je t reba upoštevat i , da je Zizanij opisoval sistem časov mrtvega jezika, ki ga je poznal iz besedil. Sistem časov vzhodnoslovanskih jezikov se je močno spremenil ; cerkvenoslovanskih časov Zizanij in njegovi sodobniki ter rojaki niso mogli povsem ustrezno razumeti . Tako ne preseneča, da je pisec Osmih besednih vrst eerkvenoslovanske čase opisal ustrezneje, saj je bil časovno in prostorsko bliže izvirnemu jezikovnemu s tanju . P rav tako je razumljivo, da je tudi Bohoričev opis slovenskega časovnega sistema veliko ustreznejši : Bohorič je opisoval svoj matern i jezik.17 Pri predlogu je bilo Zizaniju laže opisovati vezavo predlogov z orodnikom, ker je ta sklon že poznal . Tako ima pravi lne opise za pod, pred, nad, s. K je r se predlog veže z mestnikom, ima Zizanij to seveda za da ja ln ik . Možnost dvojne vezave je po navadi vedno navedena, so p a slabi zgledi, ker se pogosto uporab l j a vezava z osebnimi zaimki, p r i katerih se skloni ne raz l ikuje jo toliko kot pr i samostalnikih. So tudi napake : ko se npr . trdi, da se k veže z orodnikom. Zizanijeva slovnica je bila p rva cerkvenoslovanska slovnica; tega se je avtor tudi dobro zavedal. Prinesla je nekatera pomembna odkr i t ja , in ta so zelo olajšala delo Meletiju Smotrickemu, ki je kmalu zatem napisal izčrpnejšo in boljšo slovnico. Zato je bilo Zizanijevo prvenstvo nekoliko odr injeno v senco. Smotricki je bil Ukra j inec , uči te l j cerkvene slovanščine in latinščine v več bra tskih šolah, znan je bil tudi kot pisec polemičnih spisov. Ze njegov oče je sodeloval pr i izdaj i Ostroške biblije, tako da je cerkvenoslovanščino dobro poznal, p a tudi grščino in kot gojenec Vilenskega jezuitskega kolegija latin- ščino. Kot uči te l j kneza Solomereckega je obiskal z n j im več nemških univerz, med n j imi tudi protestantske. To vsestransko razgledanost je uporabil pr i pisa- n ju svoje slovnice; imenuje se Grammat ik i slavenskija pravi lnoe syntagma (Jevje , 1619). Y n j e j je uporabi l dosežke svojih predhodnikov v cerkvenoslo- vanskem slovničnem izročilu in v grških in latinskih slovnicah. Njegova slov- nica ima poleg pravopisa , prozodije in oblikoslovja tudi skladnjo, na koncu pa še poglavje o metriki (napotki za verzif ikaci jo v cerkveni slovanščini). 10 Freidliofoo ponatis, str. 77—78. 17 Toporišič, str. 208—214. Eden najbol j novatorskili korakov pri Sniotrickem je odločitev o opustitvi člena kot posebne besedne vrste; po latinskem zgledu pa ima medmet. Svoje ravnanje je utemeljil, češ da člen cerkveni slovanščini ni lasten. Kasneje v skladnji razlaga nekatere primere, ko se grški člen prevaja z eie, a se mu zaradi tega člen ne zdi potrebno sprejeti za cerkveno slovanščino kot posebno besedno vrsto. Tudi Bohorič je ugotovil, da slovenščina člena nima, in da se rabi le pod nemškim vplivom. Y obeh slovnicah se pri zgledih za sklanjatve pred samostalniki in pridevniki vendarle stalno pojavlja kazalni zaimek ta, ta, tu oz. toj, taA, toe, pač po zgledu latinskih slovnic, ki imajo tudi na tem mestu hie, haec, hoc. Bohorič je to utemeljeval s tem, da nam tak zaimek kaže sklon, spol in število. Samostalnike je Smotricki razdelil na štiri sklanjatve: v prvi so tisti na -a, v drugi moški samostalniki na trdi soglasnik in samostalniki srednjega spola na -o in -e, v tret j i ženski samostalniki na mehki soglasnik. Povsod je dosti zgledov še za različne podtipe, npr. za samostalnike z osnovo na -k, -g, -h, ki v posameznih sklonih doživijo palatizacijo. Urejevalna nu ja je včasih gnala Smotrickega k manjšim potvorbam. Pri samostalnikih tipa nebo predpostavl ja npr. dve sklanjatvi: nebo, neba in nebeso, nebese. Števnike sklanja v nasprot ju z Zizanijem vse, vendar ima pri tem napake, sa j so se števniki v besedilih najbrž razmeroma redko sklanjali ali izpisovali, tako je bilo pravilne oblike težko vzpostaviti. Najimenitnejše pa jc, da ima Smotricki med skloni tudi mestnik in orodnik. Prav tako jc opazil in opisal pravilo o živosti in neživosti. — Zaimke je Smotricki obdelal izčrpneje kot Zizanij. Navaja in sklanja osebne, svojilne, kazalne in vprašalne zaimke, torej tudi kto in čto, ki ju Bohorič ni sklanjal. Pri obravnavanju glagola je bila Smotrickemu že prehojena pot njegovih predhodnikov vsaj v nekaterih ozirih p r e j v oviro kot v pomoč, npr . pri časih, naklonih in načinih. Vendar je treba še enkrat poudariti , da cerkvena slovan- ščina ni bila več živ jezik, in njen sistem preteklih časov je bil vzhodnim Slovanom le približno razumljiv. Smotricki bi bil svojo nalogo gotovo veliko bolje opravil, ko bi bil moral opisati sistem svojega maternega jezika. Na to kaže npr. njegova pripomba, da se pretekli čas včasih izraža »po ruski na- vadi« (ruski pomeni tu staroukrajinski) s pomožnikom, torej čeli esm6, čitalZ е.чтб, čitaalZ esm6, pročelZ esm6. (str . 123 v H o r b a t s c h e v i i z d a j i ) . — K o r a k napre j je razdelitev spregatev na dve, po tematskem samoglasniku. Pozna tudi kategorijo prehodnosti in neprehodnosti. ki je Zizanij nima. Tako Bohorič kot Smotricki sta postala pozorna na jezikovne pojave, ki so ju približevali kategoriji glagolskega vida, v okviru slovnične kategorije, ki jo imenuje latinska slovnica species, cerkvcnoslovanska pa vidi (iz grš. tïdoç). Ta kategorija je dejansko besedotvorna. Bohorič je, kot je znano, v njenem okviru prevaja l latinske glagole, ki izražajo različne vrste glagolskega dogajanja, in to ga je napeljalo k nekaterim pomembnim opažanjem o slovenskem nedo- vršniku (ne da bi ga bil dojemal kot slovnično kategorijo ali ga imenoval).18 Tudi Smotricki je svojo kategorijo oidZ dojemal besedotvorno in v njenem okviru opisal različne vrste glagolskega dogajanja , namreč »nacinatelnyj« in »učaščatelnyj vidS (latinske verba inchoativa in frequentativa), vendar 18 A. Schellander. Glagolski vid v luči sodobnih teoretskih razmišl janj in kali nje- govega zapažanja v Bohoričevi slovnici, SR 1984. št. 3, str. 223—23t. protistava brezpriponskih in priponskih glagolov (primere je žal slabo izbral) napel ju je na vidsko nasprotje. Enako spreganje glagolov v dvojini pri Smotrickem in Bohoriču (oba imata v dvojini različne končnice za m. in sr. spol proti ž. spolu: sekava, sekave; čieva, čieve itd.) je napeljalo nekatere avtorje na misel, da je bil tu Smotricki pod neposrednim Bohoričevim vplivom.19 Zdi se verjetneje, da imamo tu pri Smotrickem opraviti s t. i. drugim južnoslovanskim vplivom.20 O skladnji Smotrickega na j omenim le, da se je tu Smotricki po ugoto- vitvah raziskovalcev najbol j opiral na Melanchtona. Vendar zgledov, ki jih ima Melanchton iz klasičnih avtorjev, večinoma ni prevzel, ampak jih je iskal v bibliji sam, deloma pa si jih je sam izmislil. Y tem delu se nam Smotricki kaže kot dober lilolog z vrsto pronicljivih opazk o razlikah med grščino in cerkveno slovanščino, pa tudi med cerkveno slovanščino in staro ukraj in- ščino. Tako Bohorič kot Smotricki sta k l jub okvirom klasičnih slovnic skušala opisati specifični sistem svojih jezikov in pri tem sta oba prispevala nemalo samostojnih opažanj. Če je Smotricki bolje opravil pr i nekaterih imenskih kategorijah (mestnik, orodnik, kategorija živosti in neživosti), je to treba pripi- sati v precejšnji meri tudi truclu njegovih predhodnikov. Pri glagolskih časih je nalogo bolje opravil Bohorič, pri čemer pa mu je bilo v pomoč dejstvo, da je opisoval svoj živi materni jezik, medtem ko je imel Smotricki opraviti z mrtvim jezikom, ki je bil sicer v mnogih lastnostih še zelo podoben njego- vemu maternemu, vendar na tem področju ne več. Zanimivi so še nekateri vzporedni dosežki, npr. razdelitev glagolskih spregatev na dva tipa, s temat- skim samoglasnikom -e- oz. -i-; začetna opažanja pojavov, povezanih z gla- golskim vidom: tudi opustitev člena kot posebne besedne vrste. 1D Uvod v Horbaischevo izdajo, str. IV. — A. V. Isačenko, "Vlijanie slovenskogo jazyka na razrabotku istorii russkogo jazyka v 16 i 17 vekax. v: Nahtigalov zbornik, Ljubl jana, 1977, str. 115. 20 A. Derganc, O morebitnem Bohoričevem vplivu na slovnico Mcletija Smotricke- ga, v: 16. stoletje v slovenskem jeziku, l i teraturi in kulturi . Mednarodni simpozij v Ljubl jani od 27. do 29. junija 1984, Ljubl jana, v tisku. РЕЗЮМЕ В статье сопоставляются первые церковнославянские грамматики с первой сло- венской грамматикой Адама Бохорина. Несмотря на то, что культурные обстоятель- ства, на почве которых возникли эти грамматики, во многих отношениях различаются, их можно сравнивать с точки зрения того, как их авторы, находящиеся под влиянием грамматик классических языков, успели описать некоторые характерные черты слав- янских языков. В грамматике Мелетия Смотрицкого лучше чем у Бохорича описана система именного склонения, так как он учитывает предложный и творительный падежи и категорию одушевленности — неодушевленности, чего у Бохорича еще нет. Это связано с тем, что предшественниками Смотрицкого были уже раньше достигнуты некоторые результаты в этой области. С другой стороны у Смотрицкого довольно неудовлетворительно описана система глагольных времён. Система глагольных времён, представленная в грамматике Бо- хорича, на много ближе реальному положению. Это об'ясняется тем, что Бохорич описывал свой родной язык, а Смотрицкий и его предшественники описывали цер- ковнославянский язык, которий, хотя и был во многих отношениях близок их родному языку, но именно в области глагольных времён уже значительно отличался от него. Поэтому Смотрицкий и его предшественники в этом отношении находились под сильным влиянием грамматик греческого языка. Интересны некоторые параллельные достижения Смотрицкого и Бохорича, на- пример замечания о словообразовательных процессах в рамках глагола, которые намного позднее приведут к изучению глагольного вида. Оба грамматика также отказываются от рассмотрения артикля как части речи. В статье обращается внимание на факт, что грамматическая терминология Смо- трицкого через два века оказала некоторое влияние на словенскую грамматическую терминологию (через Валентина Водника).