LetO LAA1I1, 17 rmrniM HHte v « Oh FMKMUf «•» BesaUt Preis • Cena C Z UruaaUlTo ta oprava; Ljubljana Kopitarjeva L Teletoo tt.«l-U-M IfeeeAna aaro6ntna n Ur. - Oak rak LJubljana 10SM *a oaroinln« Is M-RM ta tmerat« UUJuino ta ■topatvo M offtaae ti Italija la tnosematvai DPI 8, A. MIlana B< SLOVENEC FEBRUAR - 1945 28 SREDA BEt. Naraščajoča silovitost bitke gradiva ob reki Roer Visoke sovjetske izgube na predmostju ob Granu — Med Visoko Tatro in južno od Breslau le skromno bojno delovanje — lludi obrambni boji v srednjem Pommernu — Nov kanadski velenapad med reko Maas in Niederreinom Fiihrerjev glavni stan, 27. febr. DNB. i vilnih sovražnih strelskih oddelkov, ki Vrhovno poveljstvo oboroženih sil jav- Na Madžarskem so se omejili boljševiki na brezuspešne ogledniške riuke na vzhodnem delu Blatnega e z e r a. Sovražne krvne izgube pri Uničenju njegovega predmostja ob G r a-ou znašajo po zaključenih ugotovitvah preko 20.000 mož. Na slovaškem gorskem bojišču so obdržali naši efenadirji vhode v doline južno in vzhodno od A i t s c b I a napram številnim sovražnim napadom, ki jih ie podpiralo močno topništvo. Med Visoko Tatro in področjem južno od Breslau ni prišlo pri skromnem bojnem delovanju ao nobene spremembe bojiščnega poteka. Številni sovražnikovi poskusi, da bi napredoval s pehoto in oklepniškimi silami na odsekih pri Zobtenu, Goldbergu in Lau-bana, so se izjalovili Pred našimi predmostji ob L a u -■ itzer Neisse 60 se zlomili ludi včeraj pod visokimi izgubami številni boljševiški napadi. Protisunki so vrgli sovražnika, ki je prodrl na nekaterih mestih na zapadno obalo, na/aj. Med Spodnjo Oder in področjem pri Pvritzu je oživelo bojno delovanje. V srednjem P o ni m e r n a so dovedeni lastni oddelki ob krajevnih robovih pri B u b I i t z u in R .i m m e 1 s -bar ga v hudih obrambnih bojih proti hitrim sovjetskim silam, ki so sunile proti severozahodu. V Tucheler Heide je bil sovražnik v protinapadu vržen nazaj proti jugu. Na bojišču v Ostpreusscnu in Samlandu so napadli boljševiki pod vtisom svojih visokih izgub le ua področju severnozahodno oroti severovzhodu v smeri proti lt ii -dingenu. Nemški gre.nndirji pa so uničili večinoma z bojnimi sredstvi iz bližine 11 sovražnih oklepnikov ter prestregli napad. Vzhodno od Jiilicha so skušali Amerikanci obkoliti Ham- bach-Forst. Medtem ko so nemške čete na gozdnem ozemlju odbile v krvavih bojih iz bližine napredujoče sovružne oklepniške in pehotne sile ter se ie sovražni sunek proti jugu po izgubi devetih oklepnikov zrušil, se jc posrečilo severnemu napadulnemu klinu Erodreti vzdolž ceste proti Steiustrassu. ovražno mostišče pri Jtilichu je s tem prav tako 9 kilometrov globoko. Tudi tu so v teku nemške protimere. Na področju Dtirenn so dosegli Severnoamerikanci kljub močni topniški in letalski podpori samo tri majhne vdore. Tn vdorna mesta napudujo se-doj nemški oklejiniški grenadirji. Na vseh žariščih bitke, ki še vedno ni dosegla viška, nudijo nemške čete ojuče-nemu sovražnemu nuvalu naraščajoč odpor. Na severnem krilu zapadnega bojišča med Maaso in spodnjim Renum, "u Gochu so se'zopet raz- plamteli silni boji. Novo dovedene so vružne rezerve so po večurnero bo-bnečem ognju in neprestanih letalskih napadih ponovno napudle v smeri proti Weezeju. Kljub visokim izgubam so lahko dosegle zopet sumo mujhen vdor v žilavo hranjeno predtrdn javsko ozemlje NVeezeja. Posebno težke izgube so utrpeli Britunci pri vasici Kiist, kjer jc nemško topništvo z osredotočenim ognjem razbilo pripravljalne postojanke britanske pehote in oklepniških sil. Tudi v Eilelu sc je ojačil ameriški pritisk. S podporo številnih borbenih letal so prebile sovružne oklepniške osti vzhodno od Neuerburga nemške zaporne postojanke ter napredovale v smeri proti dolini Priim proti vzhodu. Tudi južno odtod je prekoračil sovražnik Priim v smeri proti cesti Echternach-Bitburg. V težkih bojih pu so zajezile nemške rezerve sovražno vdore na pogozdenih grebenih nn obeh straneh dolino Priiina. Ob s|>odnji Saori je sovražnik, ki jc napadel s podporo oklepnikov, v težkih menjo-jočih se bojih nekoliko razširil svoja mostišča na obeh straneh Saurburga. Vendar se mu ni posrečilo združiti mostišča med seboj. Pri Saarlauternu so se izjalovili sovražni sunki, južno od Saarbruckna sc nadaljujejo boji nn Spichercr Hbheu. Ob kolenu Saare in Bliessa severno od Snargemilnda so nemški protisunki izravnali sovražnikove napade. Boji na vzhodnem bojišču Ostra kritika Churchillove politike Ženeva, 26. febr. V Angliji postaja vedno bolj očitno spoznanje, da sta Churchill in Roosevelt igrala v Jalti kaj klavrno vlogo. Kar je nemško časopisje že prvega dne ugotovilo, da smatra namreč Stalin jaltsko konferenco kot sestanek za povelja svojim angloameriški m zaveznikom in da sta se Churchill in Roosevelt v vsakem pogledu uklonila Kremljevim zahtevam, potrjuije sedaj tudi sovražna stran. Taiko se bavi časopis >Weekly Re-view< še enkrat z iaitskimi sklepi in ugotavlja, da Sovjetska zveza daje zahodnim silam vedno jasneje razumeti, da si lasti zase pravico, da prevzame končno odločitev o vseh povojnih vprašanjih. Sovjetska zveza hoče na vsak način osnovati v vzhodni in srednji Evropi državni sistem, v katerem bi vladali« vlade, ki bi jih imenovala Moskva in ki bi vodilo notranjo in zunanjo politiko, ki bi jo določala Moskva. Kakor hitro poskušajo zavezniki uveljavljati svoj vpliv v teh vprašanjih, zavzame Sovjetska zveza takoj sovražno stališče, časopis je strnil svoje stališče k jaltske-mu komunikeju v en sam stavek: »Ta komunike vsebuje polno priznanje k britanski izdaji Evrope.« Taiko jasno in razločno doslej še ni sovražnik nikoli priznal resnice. Angleški časopis pravi nadalje, da je Stalin žo takrat v Teheranu razpravljal z dvema nezadostnim e partnerjema, v Jalti pa je imel napram tema partnerjema še mnogo močnejše stališče ter je obadva, Churchilla in Roosevelta postavil pred dovršena dejstva. Časopis ostro napada Churchilla, ki mu očita, da je krivda njegove »politične nekonsekvence«, da je Moskva pritisnila Velliko Britanijo ob steno. Isto očita britanskemu ministrskemu predsedniku tudi časopis »Daily Mail«. ('aeopis se norčuje iz načina, s katerim je razpravljal Churchill pri svojih po- gajanjih s Stalinom, in meni, da ni prav nikako merilo za prijateljstvo med Anglijo in Sovjetsko zvezo, če so Churchill hvali z »robatimi šalami*, katere sta v Jalti izmenjala s Stalinom. Churchill je Imel, tako pravi »Dailv Mail«, vedno »simpatično razumevanje« za sovjetska stališča, nič pa ne kaže, da ima Stalin tudi le malo tega razumevanja za britansko stališče. Stockholm. Hitro od potovanje Roosevelta s Krima je sledilo zaradi njegovega ne popolnoma zadovoljivega zdravstvenega stanja, poroča po vesti »United Pressa« »Dagens Nyheter« iz vatikanskega mesta. Ameriška poročevalska agencija so opira na vest agencije »Tassc. Barcelona. 26. febr. Grška vlada je prepovedala vse javne sestanke in zborovanja. Ženeva, 26. 2. Francoski list »Fraoc-tireur« piše o turški vojni napovedi Nemčiji in Japonski, da od Francije pač ni treba pričakovati, da Ivo zaradi tega navdušena. List pravi, da ne more razumeti, čemu ne bi smele imeti nevtralne države, ki so imelo dovolj časti, da so odklonile pristop k zavezniški koaliciji z vojno napovedjo, pri mednarodnih konferencah isto glasovalno pravico, kot pa zavezniki turškega kova. Francoski list »Lo Monde« se pritožuje, ker je morala Francija z odstopitvijo sa«i-džjtka Aleksandrette na predvečer vojne doprinesti velike žrtve, da bi vplivala na turško obnašanj«, ter pravi, da to upravičuje razočaranje, ki vlada danes v Angliji in Franciji zaradi Turčije. Uaroujte z vodo! Berlin, 27. febr. Mednarodni poročevalski urad javlja z vzhodnega bojišča: Ne glede na priprave, ki sta jUi izvedli obe dve strani za veliko odločitev, je že zgodovinsko dejstvo, da se je sovjetska generalna ofenziva od Westbc-skidov do izliva 0*1 ro že pred več tedni zaustavila. Na južnih odsekih tega ogromnega bojišča Sovjeti niso mogli izvesti svojih operacij v Oberschlesienu. Prav tako pa niso imeli dovolj napadalnega zaleta na bojiščih med Hreslauoiu in Gubenom. Močnim oklepniškitn rezervam ter na novo dovedenim pehotnim oddelkom se jo posrečilo preprečiti grozeči prodor na Sachsen. K tej stabilnosti so bistveno doprinesle nemške sile, obkoljene v mestu Ureslau, s tem, ko niso vezale samo močne dele več sovjetskih armad, marveč eo tudi z obrambo tega izredno važnega železniškega in cestnega križišča ovirale pohod boljševiških čet. Tudi včeraj so odbili branilci vse napade oblegovalcev, ki so napadali tudi z bombniki. V žarišču boja so bili zopet jugozahodni zunanji predeli mesta, kjer so bile razbite močno sovjetske napadalne kolone na trgu llindenburg. Medtem ko so nemške čete vzhodno od Schweidnitza tako oslabile boljševike, da niso več mogli napadati strnjeno kot prejšnje dtii, so drugi nemški oddelki južno od Goldberga, jugozahodno od Liegnitza z nenadnim obkoijevalnim nastopom obkolili glavnino neke sovjetske divizije ter jo žc skoraj popolnoma uničili. « Tudi na področju Laubana so nemške sile razpršile sovjetski množični naval ter ga s pomočjo močnih prolisun- kov ohromile. Neku boljševiška skupina, ki jo podrla v Lauban, je bil vržena nazaj na vzhodni rob mesta. Nemško četo so v trdih Ivojib obdržalo v oblasti zahodno obrežje Neisse ter uničile številne sovjetske napadalne skupine pri poskusih prekoračenja reke. Pred nemškim mostiščem pri Gubenu se je zrušil sovjetski napadalni val z ogromnimi izgubami. Spodnji tek Odre je bil nadalje v senci velikih bitk, ki se bijejo v Zahodni Prusiiji, Vzhodni Prusiji in Kurlandiji. Med spodnjim tekom Oderju in spodnjim tekom Visle so podvzeli boljševiki z močnimi pehotnimi in oklepniškimi silami več probojnih poskusov na obeh krilih svojega ofenzivnega bojišča. Na r.jibovem levem krilu, ki je napadalo zahodno Tucheler Heide med Landeckom in Konitzom, jo dosegel sovražnik vdor, ki pa so ga nemške čete po dovedbi rezerv zajezile. V Tuchele,r Heide so močne nemško sile uničile neko vdrlo sovjetsko bojno skupino ter pomaknilo svojo postojanke proti jugu. Nemški obrambni ogenj je razbil čete desnega sovjetskega napadalnega krila. Ostanki so se umaknili nazaj na svoje izhodiščne postojanke. Posadka Grnudenza je dosegla zopet vkljub stalnim sovjetskim letalskim napadom pojvoln obrambni uspeh. Mešane najvadalne kolone so napadlo na vzhodnem robu mesta močuo sovjetsko skupino ter jo pognale po trdih bojih nazaj na predtrdnjavsko ozemlje nemškega obrambnega obroča. Na južnem bojišču so nemške čelu odbile vse boljševiške sunke. Anglija - država drugorazrednega pomena Stockholm, 26. febr. Svet ni potreboval opozorilu angleškega lista »Nevvs Statesman«, du bi izvedel, da je Churchill s svojo katastrofno politiko popolnoma zapravil britanski imperij. Vendar moramo zabeležiti kot potrdilo za nemško stališče, knterega smo zastopali od pričetku vojne, du ugotavlja »Nevvs Statesman* dobesedno sledeče: »Zavedati se moramo, da more iftrati naš majhen otok v koncertu velikih sil le drugorazredno vlogo, čeprav stoji navidezno z Združenimi državami in Sovjeti na isti stopnji«. To spozna- jo velesilam. Angleškemu narodu bo pri tem komaj v tolažbo, ako označuje »Nevvs Statesman« tudi Francijo kot deželo drugorazrednega pomenu ter jo stavljn na islo stopnjo kot Anglijo. Obe državi primerja nato z mogočnimi Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Doslej se je čutil Churchill še vedno za zaščitnika Francozov ter se je delal neprom njim mogočnega. Sedaj pa mu njegov list dopoveduje, da Anglija nimu vzroka, da bi sc delala mogočnejšo, kot je. Dejstvo je in ostane, da je Anglija danes vedno bolj odvisna od Združenih držav in Sovjctov, nje je verjetno potrdila tudi trojna . konferenca v Jalti, koder se je ne- j katerima se je popolnoma izročilo, dvomno pokazalo, da je Anglija za- Združene države bodo prevzele gospo-igrala svojo vlogo vodilne sile. Stali- dnrsko dediščino britanskega imperija novo postopanje s Churchillom pri naročenem obisku v Jalti'pove bolj kot vsi angleški komentarji, kako zclo_ je ta hazarder uničil angleški prestiž. Ako je »Nevvs Statesman« nadalje mnenja, »Velika Britanija ne bi smela poskušati, da je za vsako ceno velesila, temveč bi si morala prizadevati, da prevzema vodstvo drugorazrenih narodov v novem svetovnem sistemu«, potem predstavlja to popolno odpoved vsem nadaljnjim zahtevam, ki priiičc- Moskva pa politično, Kremelj in Bela hiša bosta odkaznla Angliji v bodočem svetu narodov mesto, ki si ea jc s Churchillom sama pridobilo. Churchill, ki je Anglijo do temelja uničil, bo prišel v zgodovino kot njen grobokop. MIlane, 27. febr. Kakor javljajo iz vatikanskega mesta, se jc papeževo zdravstveno stanje bistveno izboljšalo. Papež .je zopet dobil nazaj svoj glas ter je lahko že bral maša Kasno priznanje Ženeva, 26 2. Britanska admiralite-la, ki jo že v soboto izrecno demantirala ameriška poročila o Intervjuju /. nekim ameriškim mornarjem, ki je trdil, da so britansko vojne ladje, določene za zaščito v Sovjetsko zvezo plovečo ladijske spremljave julija 19+J, pustile sprein Ijavo na cedilu, nakar se je potopil« 34 ladij, je izdala v nedeljo nadaljnjo izjavo o tej zadevi. V tej izjuvi pravi, da je obstajala ladijska spremljava iz 35 spremljevalnih ladij, izmed katerih jih jo bilo 19 po topljenih. V izjavi so podrobno opisani ukrepi spremljevalnih edlnlc, pa tudi britanskega brodovja, ki ju imelo nalogo, da prepreči grozeči napad nemško bojne ladje »Tirpitz« ter težke križarko »Admiral Hippert. Nadalje pravi izjava, da so bili v izredno ugodnih okoliščinah izvršeni napadi nemških letal in podmornio najtežji, knr jih jo kdaj doživela kaka v Sovjetsko Itusijo namenjena ladijska spremljava. Žalosten epilog Stockholm, 26. lebr. Poluraditi londonski »Observer« j>oroča: »Ko so Churchill, Kden in ostali visoki britanski politiki več dni poskušali pripraviti londonske emigrantske Poljake k drugačni politiki napram krimskim sklepom, jo bila Arciszewskijeva vlada prisiljena, da izvrši takoj vse priprave za odhod iz Anglije ter za nastanitev v kaki drugi deželi. Poljski emigranti so izjavili, da britanska vlada praktično nič voč ne priznava poljske vlade. Zato moramo računnti z možnostjo, da liodo poljski emigranti kaj kmalu prestavili svoj glavni slan v kako drugo deželo « Pred debato o Jalti Boru. 20. febr. K predstoječi l>ritan-ski spodnjezbomični debati o Jalti piše švicarski list »Tat«, da ja razj>oloženji' parlamenta nedvomno bolj kritično, ko se Ik> to pokazalo pri glasovanju. Znano jo tudi. du je vlada glodo na krizno razpoloženje v kuloarjih parlamenta zelo medlo formulirala svojo zaupnico. Prvotni mnogo liolj konkretni in odločni osnutek so po daljšem posvetovanju opustili. Aretacije v Kairu Ženeva, 20. febr. Kot poročil Reuter k umoru egiptskegu ministrskega predsednika, so izvedlo oblasti žo nešteto arotaclj, ki niso neobhodno v zvezi s smrtjo ministrskega predsednika, temveč predstavljajo bolj previdnostni ukrep. Angleži se hočejo očividno zaščititi proli nejevolji egipčanskega ljudstvu nad vojno napovedjo z množičnimi aretacijami, ki segajo daleč v nacionalistične kroge. Anders namestnik Komorovvskega Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter, je sporočila poljska telegrafska agencija, da je imenoval »predsednik poljske republike« generalnega poročnika Vladislava Andersa za namestnika vrhovnega poveljnika poljskih sil. Prevzel bo posle dosedanjega vrhovnega poveljnika generalnega poročnika Bora Komorovvskega. Amsterdam. Kakor javlja agencija Reuter, so izjavili v ponedeljek uradni londonski krogi, da ie imenoval »predsednik poljske republike« generala Andersa za namestnika vrhovnega poveljnika poljskih sil brez znanja ali privolitve iiritanske vlade. Britanska vlada v tej zadevi ni bila vprašana ter nc prevzema vsled tega za to nobene odgovornosti. Amsterdam, 27. febr. Kakor javlja agencija Reuter, jc sporočila poljska telegrafska agencija, da je izjavil general Anders v nekem dnevnem povelju poljskim oboroženim silam, da prevzema mpsto vrhovnega poveljnika v -najtežji tiri za Poljsko«. Anders označuje predsednika kot zakonitega zastopnika suverenosti poljske republike ter londonsko poljsko vlado kot zakonito poljsko vlado. Bidault v Londonu Ženeva. 27- 2. Kakor javlja agencija Reuter, jc prispel v nedeljo na neko letališče v južni Angliji degaullovski zunanji minister Bidault. Sprejela sta ga britanski * zunanji minister Kden ter francoski veleposlanik v Londonu. Stockholm, 27. febr. »Morgentidnin-gen« javlja po vesti »Associated Pressa«, da smatrajo dolge razgovore, ki jih jc imel degaullovski zunanji minister v ponedeljek v Londonu s Churchillom in Fdenom, kot uvod formalnih podajanj za britansko - francosko zvezo. Najvažnejše vprašanje pa je problem Levantc, ki je nastal vsled tega, ker se Libanon in Sirija branita dati Franciji nadalje prednost. V diplomatskih krogih britanskega glavnega mesta splošno smatrajo, da bo zahtevala Anglija od Francije, dn prizna samostojnost tevantskih držav. Vsled tega se bodo pogajanja za sklenitev an-gleško-francoske zveze verjetno zavlekla, če se Francija ne bo hotela odreči mandatu nad obentn imenovanima deželama. Stockholm, 20. febr. Kakor javlja dopisnik lista »Svenska DagbladeU i/. Ankare, pričakujejo tamkaj z. velikim zanimanjem reakcijo Moskve v zvezi s turško vojno napovedjo. Upajo, da bo Sovjetska zveza spremenila svojo obnašanje, ki jo bilo v [Kvslednjem času zelo neprijazno, ter da bodo prenehali napadi moskovskega radia proti turškim po-lilikom in časnikarjem. S turške strani so izrecno poudarili »Sovjetom prijazno obnašanje Turčijo tSTjOTniVnC«, *rt>da, 2S. svečana 1045 - Hf. 47. Ilotiiobranski sunki v tolovajske vrste V preteklem tednu so domobranske bojne skupine izvršile zlasti dva uspel-na sunka v sredo komunističnih tolp in jili razbile na vse strani. Prvega so izvedli domobranci Meničaninove bojne skupine, drugega pa novomeški domobranci. Ze v začetku prejšnjega tedna so prišla poročila, da so se posamezne manjše tolovajske skupine hotele prebiti čez Krko, prekoračiti glavno dolenjsko cesto in dobiti zvezo s štajerskimi tolovaji, ki je pretrgama, kei so domobranci v blizimi ustanovili svojo postojanko. Sredi preteklega tedna pa se je čez Krko priplazila celotna tolovajska divizija in se pomikala proti štajerski meji. Kakor hitro so domobranske bojne skupine to zvedele, je Meničaninova bojna skupina odšla v smeri proti Trebnjem, da tolovaje prestreže in jim znova z ognjem pove, da je tolovajem po vsej Dolenjski severno od Krke že odklenkalo. Sredi preteklega tedna so se v okolici Trebnjega vršili zelo ostri boji. Meničaninova bojna skupina je pri svojem napadu naletela in se znesla zlasti nad komunistično Cankarjevo brigado. Po večdnevnih boiih so se tolovaji, znova poraženi morali umakniti, odkoder so prišli, število junaških zmag Meniča-ninove bojne skupine pa se je zopet pomnožilo. V boju je padlo okrog V) tolovajev, domobranci so v boju zaplenili tudi mnogo komunističnega orožja is oskrbe. ZLATO PO CESTAH Noia gospodinjstva so dobila v tej zimi tudi nekaj šlezijskega premoga. Sodba gospodinj o njem je bila: daje mnogo gorkote, hitro zgori in pušča ostanke. Z njiimi so ob poledici potre-aab oemte in ulice, aLi pa so jih rauertali ▼ uboj« za smeti. Račun POTRATE: >šleziiec puiča o pepelu približno 10% gorljivih snovi — se vedno uporabljivega koksa. Če je vsako gospo-dinjstvo v Ljubljani porabilo dnevno le po dva kg tega premoga, smo zaorgli vsak dan 5000 kg gorljivih snovi. S tem bi lahko imelo 1000 rodbin en dan toplo sobo. Toda s tem premogom smo kurili cel mesec,.., dva... Celotnega mojega dobička ne bom zračunal, da ne vzbudim nevoščljivostut Lačna vrama pita sito. Zato: Boj POTRATI! Operno gledališče OPERA Opozarjamo, da Je odšle 1 začetek predstav v Državnem gledaMSči oh 17.Jt. Izjemi ata operi »Tannhiiiiser« ln »čarobna plščal«. kl a« zaradi obsežnosti pričenjata že ob 17 Sreda. 28. februarja, ob 17. »Tannhšuser«. Kod A Gostovanje komornega pevca tenorista dr. Polzerja Julija in basista Orla Antona Četrtek, t. marca, ob 17: »Čarobna plSčal«. lted Sreda. Predstava opernega studia. Petek, 2. marca, ob 17.30: »Stara pesem In balet Šeherezada«. Red Premierskl. Rlchard Wagner »Tannhtuser«, romantična opera v treh dejanjih. Osebe: Herman, thtiringiški deželni grol — Ore. k. g., Tann-hauser — dr. Piilzer k. g. Wolfram von Eaohenbach — dr. Popov, Walther von der Vogelweide — Uršič, Biterolf — Langus, Heinrich der Sehreiber — Rakovec. Reinmar von Zweter — Koroflee E^zabeta, nečakinja deželnega grofa — Heybalova, Venera — Ko. gejova, pastir — ZakrajSek St rje paži: Bu-kovčeva. Patlkova. Zakral«kova in Lobetova. I. dejanje v Hiirselsk. go>l pri Elsenachn, dolina pred Wart.burgom: II. dejanje na Wartiburgu: III. dejanj« dolina pred Wart-burgom. čas: začetek 18. stoletja. Dirigent dr. D. Svara, režiser In scenograf E. Frelih, koreograf P. Golovin, kostumi J. Vilfanova, vodja zbora S. Hubad. DRAMA Prihodnja dramska premiera bo v soboto, la sicer B. Shavvova komedija »Pygmallon«. Tudi najmlajia, a vendar v bojih 2e dobro prekaljena domobranska bojna skupina — novomeška — je pretekli teden prav učinkovito posegla v boj. Novomeški domobranci udarnih čet se letošnjih uvodnih bojev s komunističnimi tolpami prav uspešno udeležujejo. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je bojna skupina napravila močan sunek proti Toplicam, nato je bila na večdnevnem pohodu po Suhi Krajini in v neprestanih boiih, prejšnji teden pa je odšla na sicer krajši, vendar zelo pomemben izvidniški pohod proti Birč-ni vasi. Domobranski oddelki so imeli s tolovaji več spopadov, v vseh bojih pa je bilo domobransko orožje zelo uspešno. V boju je padlo okrog 20 tolovajev. S tem izvidniškim pohodom so domobranci raztegnili svoje kontrolno področje tudi proti jugovzhodni smeri dolenjske železnice. Na prvem letošnjem pohodil proti tej smeri so st domobranske čete prav dobro izkazale in nam s svojim uspehom zatrjujejo, da bodo v pomladanskih in poletnih mesecih, ki nam gredo nasproti, svojo uspešnost ohranile in jo Se podvojile. t Dr. Alojzij Nastran Včeraj ol» ldne je umrl v Semen iSču v Ljublja.il mlsijonar-zlatomaAnlk g. dr. Alojzij Nantran, Več kot leto dni je bil bolan; vendar je lansko pon lad toliko okreval, da je opravil IS. majnika svojo zlato maSo. Rodil s« jo v Gornji SiSki dno 10. jun. 1869. Gimnazijo Ja Študiral v LJubljani. V misijonsko družbo av. Vlneenoija Pav, Je vstopil 8. avgusta 1888. V m senika je bil posvečen v Rimu IS. maja 1*94, kjer jo tudi proinovial za doktorja filozofij« ln bogoslovja. V prvih letih svojega duhovniškega delovanja J« Ml karat v splošni bolniSnici; potem dolgo let prefekt DijaSkega doma ln pozneje profesor moralke in cerkv. prava. Kait Izvrsten govornik Jo misijonaril pc vseh slovenskih Škofijah. Več kot .80 let jo opravljal dnSnopastiirsko delo pri corkvt Srca Jezuaovega, Sodaj js Sol k Bogu po svoje plačilo. Na mrtvaškem odru leži v mrtvašnici Zavetima sv. Jožefa do čotrtka sjntraj, ko bo prenesen v cerkev Sroa Jezusovega, kjer bo ob 7, uri slovesen rekvijem Nato bo truplo prepeljano na Zale. PogTeb bo v četrtek, drv« 1. marca ob 9, nri z Zal k Sv. Križu. Duhovnim »obratom ln vernikom ga priporočamo v molitev in blag spomin. R. 1, P. Kinematografi KINO UNION — Odličen olrkuSkl film »Velenastop« — Leni Marenbacb, Rudolf Pruck: — Predstave ob 1(. ln 1«. tel 3Cl.ii KINO MATICA - »Verdi« - Maria Cebolari, Re njamino Glgll. Predstave ob 18. lo lt. Tel. 2J-4I KINO SLOGA - »Andaluzijske aočt . Cannen« Predstave ob It ta 19. Tel. 27-30 Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Nesreče in poškodbe Prve čebelice žc letajo okrog V panjih postaja te živahno, čebelice prihajajo Is njih ln si ob toplih popoldnevih ogledujejo ožlvljajočo s* naravo. Mnogo čobelloe se spuSčajo na prve polete daleč na vrtove, travnike ln v gozdove, kjer je le na prisojnih krajih skopnel sneg. Ne dobe Se svoje hrane. Tu In tam jim odpre kak zvonček svoje zaklade. Resa tudi še nI v pravem cvetju, da bi se mogle nasrkatl njenih dobrot. Obletavajo vse kotičke. Njih trud je skoraj zaman. Čebelja paSa na real Js bila lani sicer oblina, toda pozna, kar Je resa sačela zaradi pozebe pozno evstetl. Smrtna kolesarska nesreča Pred palačo tpd na Cesti s. maja se je v petek primeril hud kolesarski karanibol, katerega žrtev Je postal mllnarskl mojster na Viču Fran Grmek. Okoli 9 dopoldne sta tam trčila dva kolesarja z vso silo. Ormek je padel a kolesa ln obležal nezavesten. Drugemu kolesarju se nI nič zgodilo. Mlinarja Ormeka so prepeljali v bolnišnico, kjer Je podlegel notranjim poškodbam, kl Jih je dobil pri trku. Kdo je kriv te nesreče, bo dognala sodna kazenska preiskava. Odrejena Je bila v soboto sodna obdukcija ponesrečenega mlinarja. Solata iz mladih repnih listov Ker nI dobiti prave solate, ko je tudi redek radič ln tudi ni na trgu motovllea, kl ga krljo Se debeli sneg, si mnoge gospo, dlnje pomagajo na razne načine, da pripravijo kako Bolato. Zadnji čaa so začele kupovati muog« gospodinje mlado, Se odganjajoče listje sladke repe. To listje potem pripravijo za solato. Pravijo, da Je prav dobra in okusna. SLOVENČEVE KNJIŽNICE vezane knjige (celoplatno in polplatno) so izšle. Cenjene naročnike vljudno prosimo, da jih dvignejo v naši upravi. Borovnica Koolprovs drama »Sentjurjevskl provl-sor« na domobranskem odru v Borovnici. Slovenski domobranci so igrali v nedoljo 25. t. m. v Borovnici dramo dr. Stanka Kocipra: »Sentjurjevskl provizor«, ki je Izšla svoj čas v Domu ln svetu Režijo je imel v rokah Drinovec Jože. Bila je to krstna predstava te Izvirne Igro na slovenskih tleh, kajti igrana je bila samo Se v Zagrebu. Režiser in igralci so svoje vloge odlično reSill. Provizorja jo igral Sentoft. nik Leopold. TJoSa Ponikvar, Lerono pa Olga Vlčičeva. Te vloge so bile gotovo odigrane naddiletantsko. Pa tudi drugi so bili kos igri. Zn ta len uspeh gre glavna zasluga Drlnovcu Jožotu, kl se je lotil težavne Igre. Cisti dobiček Je bil namenjen domobranskim ranjencem. Tako domobranci na deželi obnavljajo tudi nros "otno (Mo — Koclprovo dramo bodo ponovili Isti Igralci na Vrhniki to nedeljo. Globa za pretirano ceno lef pokrajinske uprave, komisar za ceno za Ljubljansko pokrajino. Je kaznoval Janeza V 1 a J a, trgovca t manufakturo ▼ LJubljani, Wolfova S, zaradi prodaje tekstilnega blaga (flanele) po 800 Ur meter, daai bi smel računati u to blago aamo .124 lir za m (Ver, i denarno kazni. o 50.000 lir, s zasego višjega izkupička, dobljenega 1 nedovoljenimi cenami, s zaplembo ostanka blaga, na katerega ae kršitev nanaša in na plačilo pristojbine 5000 lir. KULTURNI OBZORNIK Marčna številka »Rasti« Marčna številka mesečnika za versko vzgojo je z naslovno sliko posvečena Marijinemu oznanjenju (beneška slika v uršu-llnskl cerkvi), kl obhaja v tem mesecu praznik. Na drugi strani pa predvsem postnim dnem in pripravi za veliko noč. Uvodnik v ta postni čas je napisal sam prevzvišeni škof dr. Rožman ter skuSa v nJem obrazložiti vprašan ie: Zakaj Bog do. voljuje satnnu-skušnjavcu toliko svobodel in Kaj je vzrok, da Ima ravno zdaj tako moči — Dr. Cesnik je prispeval lepo sodobno Molitev k Mariji, kl je resnično lep vzdih k Mariji. Kraljici Slovencev, v času današnjih bod. A. C. se spominja praznika vrhovnega očeta — obletnice papeževega kronanja. C. P. globokoumno premišljuje o našem vzdihu »Moj Bog, zakaj si nas zapustil« ter daie nanj odgovor ls vero, ki terja trdno upanje. Članek, kakor nalašč za dnnašujl čas, da nam utrdi vero. Dr. F. G. je prispeval osrednji članek za postni čas. Naše trpljenje v luči skrivnostnega telesa Jezusovega. Predvsem za ta članek so dodane ilustracije celotnega kri. žcvvga pota, ki je tiskan tako, da se da lzrezati ter si lahko človek napravi doma v sobiol križov pot. Franc Sodja C. M. nas spominja na poslanstvo naSoga naroda, ki ga je videl že SlomSek. in ki je: delovanje za zedlnjenje vzhodnih bratov. .Mati žalostna je stala' nam za veliki petek budi spomin na sedem žalosti Marije Devico .Kruh la nebes' nas vzpodbuja k prejemanju sv. Reinjega Telesa. .Pokorščina do Cerkve' budi v nas zavest »okoravanja se cerkvenim naukom, spoštovanja cerkvene oblasti. Na praznik Marijinega oznanjenja se spomnimo predvsem molitve Marijinega češčenja, kar skuSa oživiti članek Zdrava Marija doni trikrat na dan. Molitvene ns> mene marca mesee.a nudi poseben članek. Janez Veider podaja zopet nov donesek škofa Hrena o oerkvl sv. Jožefa v samostanu Bistra, kl jo danes nI več. Risba Škofa Hrena Je zanimiva ter nam reSuje spomin na stare stavbe. Med to versko, vzgojne, meditativne, ascetične ter eer. kvenozgodovlnske članke pa je vpleteno nekaj leposlovja: tako ie prispeval Karel Mauser daljSo novelo Neugaslo ognjišče, pa tudi pesem Trideset srednlkov (Judeži. Lepo religiozno pesem Spoznanje pa je napisala tudi Asja Jnkša, kl se začenja polagoma uveljavljati v naSlh tistih (81oven«ka mladina. Rast) In kaže lep talent. Med spiski ln zapiski je zanimiv Velderjov prispevek k zgodovini mlsljonov v Ljubljani, ker nam kaže bolj nazorno kot kar koli pristno baročno vzdušje v l. 1727 v Ljubljani, toda! ko je nastala urSulinska cerkev. Zadnjo strani so namenjene tretje-rednikom in otrokom Marijinih vrtcev namesto Lnčke. td. * j IzSel Je Dom In svet, 1944, Zbornik II. (s kazalom za oba zbornika) Naročniki ga lahko dobo v Ljudski knjigarni. Zbornik, ki hI moral Iziti že za božič, je posvečen ; stoletnici Gregorčičevega rojstva. O vsebini in pomembnosti doneskov bomo Se poročali. 48 trni križ + xxn. Sivo in deževno februarsko nebo se je raztezalo nad Benetkami. Golobje na Trgu sv. Marka so se skrili v ko-ti'Ske na pročelju cerkve io si želeli, da bi kmalu zapet prišli tujci, ki 90 jim tako razsipno trosili krmo in bili tako voseli, če so jim živalice priletele na glavo in ramena ter zobale zrnje iz rok. Natakarji v hotelu Royal Danieli na obrežju degli Schiavoni so zdolgočaseno stregli maloštevilnim gostom v elegantni jedilnici, nekaj trgovcev in no-voporočencev — nič zanimivega .. Nekoliko oddaljen od ostalih gostov je sedel dr. Siv v družbi lepe, mlade gospe. Nista bita niti zakonca, niti zaljubljenca. .. Kdo neki sta bila, Brez dvoma ločena žena s svojim odvetnikom ... Gospa se ni nastanila v hotelu, ampak v nekem zasebnem stanovanju nn Istem nabrežju. Včasih pa je priha-jala v hotel in jedla skupaj z dr Slyjem. Po govorici te ji je poznalo, da je bila po rodu Italijanka... Julita Pesnno. »Kar sem bila, to sem zopet postala,: jc smehljaje rekla spremljevalcu. »Saj Julita Sigmar je pokopana. Nenavaden občutek ima človek ob zavesti, da so ga črtali iz seznama živih, da je že zdavnaj pokopan ■ .« »Nikar ne jemljite to bolj tragičaio kot je v resnici, gospa,« je resno dejal dr. Sly. »Je to samo pomota, ki io je mogoče prav z lahkoto popraviti. Tedaj boste zopet to, kar ste nili prej: Julita Sigmar.« »Julita Sigmar je mrtva iii pokopana. Morda bi bilo bolje, da bi tako ostalo.« Dr. Sly je spoznal, da sc Julita nekam naslaja ob svoji vlogi žrtve. Tako razpoloženje ji je sicer pristojalo, a nikakor ji v tem ni smel popuščati- »Samota zdaj ni za va«, gospa. Sicer pa tndi jaz nisem primerna družba za vas. Zato se ž.e kar veselim, da bo jutri prišel vaš gosipod soprog.« Julita je molčala. Bila je že zdavnaj na to pripravljena: dr. Sly ji je o tem že neštetokrat govoril, da se bo v Benetkah se-51 a z Aleksandrom Sigmarjem. Cele dneve in tudi noči ie razmišljala o tem srečanju in si ga skušala predstavljati, a popolnoma ji nikdar ni uspelo Slyju se ie zdelo umestno, da ji še ni vsega razkril. Zdelo se m« je preveč nevarno, dn bi uničil umetno pozablje-nje, ki ga je ustvaril Kadcaimaki s hipnozo. S tem bi njeno zavest krivde zelo povečal. Za to so bile njene duševne sile preveč isčrpaae ia as bi segla prenesti večjih pretresov. Tudi je hotel prepustiti Sigmarju, naj sam presodi, kaj je bolje, da pove in kaj zamolči. Dr. Sly je tudi vplival nanjo in jo prepričeval, da je popolnoma nedolžna in da je bila le Kadczinskijeva žrtev in orodje. Dopovedoval ji je, kako bo srečen Sigmar, ko jo zopet smel imeti pri sebi. O odpuščanju prav za prav niti ni bilo govora, ker na njej ni nikake osebne krivde. Zvesto ga je poslušala, a vedno je ostala molčeča in zamišljena. Hotela je vedeti, zakaj je Kadczinski vse to storil. Dr. Sly pa ji je samo odgovoril. Sigmar je nekoč v mladosti zagrešil nepremišljeno dejanje in Kn-dezinskemu se je zdelo, da je poklican, d« se raaščuie. Bila je to njegova mlada bolezenska težnja, ki je žal imela tako strahotne posledice. Kadczinski je prej bolnik kot zločinec. Sni ni bilo treba, da bi zvedela, kdo je bil prav za prav Kadczinski To bi moglo silno škodljivo vplivati nanjo. »Marsikaj bo zopet dobro,« je Siv vedno znova ponavljal. »Vam je to lahko reči, gospod dok tor.« »Ker trdno verujem v to in hočem, da verujete tudi vi.« >Na kaj neki naj verujem?« »Na veselo in mirno bodočnost ob strani soproga.« Na Csstl dveh cesarjev št lat bivajoči, 1( letni Alojzij rine Ja bU v nedeljo »večer prepeljan v splošno bolnišnico na Idrurglčni oddelek s hujšo poškodbo. — Zasebnica, žena bivšega župana v Lotu, 74 letna Amalija ZnldarSIčeva ai Je pri padcu po stopnicah na domu sa Bežigradom zlomila levo nogo. — Pri padcu si Je poškodoval desna rebra 60 letni zidar Jakob Kramar. — Sprevodnik cestne električne železnice, «2 letni Fran Črnivec Je padel s tramvaja ln al močno poškodoval levo nogo. Obvestilo podpirancem Ljubljanskega podpornega odbora V mesecu marou naj predložijo podpiranci svoje podporne knjižice v naši pisarni v Frančiškanski ullo! 6-1 v sledečem redu: dne 1. marca prosilci z začetnicami A in B, 2. maroa O, 0, D, E .n F. 5. marca G in H, 8. marca I In J 8 maroa K. 0 marca L ln M, 12. maroa N, O In P 13. marca R, S In S, 15. maroa T. U in V, ia maroa Z in 2. Nno 20.. 22. ln 23. marca vlagaio knjižice zamudniki Da se prepreči naval ln nepotrebno &a kanje, naj se podpiranci drže točno tega rodi' Sprejemna plaarna posluje navedene dneve od 8—12. Novi prosilci morejo vlagati proSn ; od 8—IS. Novi prosllol morelo vlagati proSnje vsak delavnik, razen v sredo ln soboto. Poziv za prijavo odvzetih koles Po naročdlu Šefa pokrajlliake uprave z dne 16. febiuarja 1944 II. St. 1215-1 poziva mestno prebivalstvo ljubljanske prebivalce, kl so Im bila kolesa po 8 septembru 191. odvzeta od m mSke vojske ali njenega spremstva. domobranstva. policijo itd, naj vložo na mestnem županstvo plameno prijavo, ki naj obsega naslednje podatke: 1. priimek in ime lastnika kolesa. 2. njegovo stanovanje. 3 označbo koleta (moško. žensko) ln njega evidenčno Številko ♦ dan, ko Je bilo koli. odvzeto 5. kao le kolo odvicl tnemSka vojska ali njeno spremstvo, douiobranatvo. po llolja itd ), 6. ali je »a odvzeto ,-olo že dobil plačilo au ne . Prijavo, kl ao taka« proste. Je treba oddati do 1. maroa 1945 prt vratarju mestnega županova, pritličje, Mestni trg 27. Narodni pionirji piSejo V Zvezni pisarni nal-odnlB pionirjev Miklošičeva 1» pritličje I Vzajemna zavarovalnica! naj dvignejo sledeči d, pošteno, vajeno dela, sprejmem v pomoč pri gospodinjstva. Naslov v npr. »Slov.« pod St. 1397. (b | Kupimo | POZORI Kupujem vreče in vse tekstilne od-padke ter plačam po najvišji ceni Grebene Alojzij. Gallusovo oo brežje 39. Ljubljana. LEPOSLOVJE ■tovensko id tnje tei »stale izvirne knjige m prevode kupa|r ja»r» Dolžan, knjigama -Stritarirve aliea RAJ5IO boijSe znamke po možnosti z magič nim očesom, kupim za protivrednost ali proli plačila. Ponndbe ea upravo »Slov.« pod »Radio novejše znam- kc« št. 1387._ Elektr. MOTOR na iz-menični tok, 3.5—7.3 Ph. kupim. Ponudbe u.pravi »SI.« pod »Motor« št. 1380.____ SIV. SfROj, pogrezljiv. prav dobro elira. njen. z okroglim čolničkom. za šivanje na. prej In nninj, kupim. Cenj. ponndbe s ceno in znamko stroja na npr. »Slov.« pod zn. »Dober šivalni stroj, St. 1381. ___ R JUHE in kapne, pred-vojno blago, kupim. Ponudbe na npr. »SI.« pod »Predvojno blago* «t. 1379. |Zame»tbiwr| GAI.ICO. do 20 kg -kupim ali zamenjam za protivrednost. Po. nudbe na upr. »SI.« pod »Gsllea« 1336. I Sobe I \ tižao_P SOBO, neopremljeno, s posebnim vhodom, iščem kjer koli v Rož ni dolini. Ponudbe na npr. »SI.« pod »Sobo v Rožni dollai« 1346. KMEČKI MLIN zs za sebnika prodam. Ne. slov v upravi »Slov.« pod SI. 1388.__(I DAMAST, beli. pred vojni »Schroll«, sa po. stoljnino ali prte, S m, prodam. Naslov v upr. »81.« pod šl. 1389. (I KOLO, novo prodam. Naslov v npt. »Slov.« pod St. 1392.__ T Objave | FRIZERSKI SALON - »Polde«, Miklošičeva 4. zopet redno obratuje ia ss eripersča. Blagor pa tistemu, ki Tebe ljubi in v Tebi prijatelja in sovražnika zavoljo Tebe. (So. Aoguitin.) koledar: Sreda, 18, svečana: Roman, opat ln apo-znavaleo; Antonija Flor., vdova ln opatloa; Ožbalt, škof Četrtek, 1. sušca. Aihln, škof; Svitbort, Skof! Leon, mnčenoe; Izvoljenje Plja XII. LEKARNIŠKA SLUŽBA: Notno službo Imajo lekarne: au. Leustek Reeljeva oesta 1; mr Bahoveo, Kongresni trg 12, In mr Komotai, Vič, Tržaška cesta. ^ ZATEMNITEV OD 18.85 DO ^ ve novica OREH, lep, primeren ia furnir, prodam. . Naslov v upr. »Slov.« pod St. 1383. 4 Poizvedbe | KLOBUK, temnorjsv, m! je bil zamenjan v soboto zvečer v slaščičarni Petriček. Za-menjalca prosim. Dal ga odda istotam proti vrnitvi njegovega. OČALA z rjavim okvirom Sem zgubila v ponedeljek 26. L m. zve-čer od Trpinove ulice, čez Dunajsko do Sla, miča. Najditelj je na-prošen, da jih vrne proti nagradi na: če-pon. Vošnjakova 10.111, ZAPESTNO URO, »la-lo. sem zgubila v soboto 24. t. m. zvečer, smer stolnica, kino Union, Sv. Jakob. — Prosim najditelja, naj jo vrne pivKi nagradi v upravo »Slovenca«. T Vajeno! | VAJENKO sprejme takoj modistka Ana Gre gore, Smarlinska e. 8. I Razno 1 LIMONO v čsjn do bro nadomešča limo ain ekstrakt Citrol Stekleničko prinesite s