Stav. 173
V Trsta, v Četrtek 26. |unl]a IM9
Letnik XLtV
I/haJa vssk dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: «Bea sv. Faičiška AslSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajale!j in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koosorcij lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina anrfa na mesec L 3*—, pol ItU L 18 — in celo leto L 36 —. — Telefon uredništva in uprave Sev. 11-57.
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20stot; ^osmrtnice, zahvale, poslanice in vabita po 40 stot, ogiasi denarnih zavodov mat po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema Inseratnl oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20.
Mirovna konferenca.
NEMČIJA PODPIŠE BREZ PRIDRŽKA,
PARIZ, 24. Nemška delegacij« je Izročila francoski vojaški misiji v Versaillesu noto za mirovno konierenco, s katero izjavlja Nemčija, da podpiše pogodbo brez pridržka.
PARIZ, 24. Čim je tajnik Dutasta prejel nemško noto, jo je dal prevesti in prepisati ter jo je izročil načelnikom zavezniških vlad. Listina obsega eno s strojem pisano stran. Nemška delegacija podpiše brez pridržka, protestira pa precej živahno proti ostrosti pogodbe ter izjavlja med drugim, da je vojaška čast rešena.
Nemčija zahteva odgoditev podpisa. - Zavezniki odklanjajo.
PARIZ, 24. Hainel je poslal minulo noč predsedniku mirovne konference, Clemen-ceauju, sledečo noto: Minister za vnanje stvari moje vlade mi je naložil, naj zaprosim zavezniške in pridružene jim vlade, da privole v 48urno podaljšanje roka za izročitev odgovora na noto od 16. t. m. Po velikih težavah se je novi kabinet sestavil šele v soboto in se je v nasprotju s prejšnjim kabinetom mogel sporazumeti za izjavo, da je pripravljen podpisati skoro vse klavzule mirovne pogodbe. Narodna skupščina je izrekla zaupanje vlad:. Treba je, da se vlada vnovič stavi v stike z narodno skupščino, da more storiti zahtevani težki sklep, ki pa ne more biti storjen drugače, nego v soglasju z demokratičnimi načeli in na podlagi notranjega položaja v Nemčiji.
Predsednik konference, Clemenceau, je odgovoril danes v imenu zavezniških in pridruženih vlad: Vlada zaveznikov in njihovih pridružencev potrjajo, da so prejele prošnjo nemške vlade ter izražajo svoje obžalovanje, da se ne more podaljšati rok, dovoljen za pri-cbčitev sklepa glede podpisa mirovne pogodbe brez vsakega pridržka.
Ceremonija podpisa pogodbe.
PARIZ, 24. V krogih konference sodijo, da se ceremonija podpisa mirovne pogodbe ne bo mogla vršiti pred petkom. Haniel, ki je imel dosedaj vsa pooblastila za pogajanja, ni nič sporočil, da bi imel pooblastilo tudi za podpis pogodbe. Danes se bo zahtevalo od Haniela, naj sporoči nemudoma imena novih nemških pooblaščencev, njihovo Število in čas njihovega prihoda. Potem bo treba verificirati njihova pooblastila ter natisniti njihova imena v uvodu mirovne pogodbe. Te formalnosti bodo zahtevale en dan časa.
Wilson, Balfour. Clemenceau in Sonnino so prišli v versaillski grad. kjer so si ogledali med drugim mirovni salon in zrcalno galerijo.
Načelniki vlad niso mogli še nič definitiv-nega skleniti glede dneva podpisa mirovne pogodbev Versaillesu, ali ceremonija se ne bo mogla vršiti pred sredo ali četrtkom. Odvisno je od nemške delegacije, da takoj odpotuje iz Weimarja in dospe pravočasno v Versailles. Znano je že, da Haniel ni določen za podpis mirovne pogodbe.
Zadnje odredbe za ceremonijo podpisa.
PARIZ, 24. Clemenceau odide danes v Versailles, da izda zadnje odredbe za ceremonijo podpisa mirovne pogodbe.
Četvorica v Parizu o potopitvi
PARIZ, 24. Glede potopitve nemškega bro-dovja je sklenila četvorica, da se ne bo zahtevala od Nemčije nobena posebna odškodnina. Pač pa utegne priti v poštev okupacija Kiel-skega prekopa.
Preiskava radi napada na nemško delegacijo v Versaillesu.
PARIZ, 24. Radi dogodkov, ki so se odigrali povodom odhoda nemških delegatov iz Ver-saillesa, je uvedel vojaški guverner sodno preiskavo proti nepoznanim krivcem. Kakor kanejo prvi uspehi preiskave, bi se zdelo, da je neki član nemške delegacije kazal občinstvu pest in da se je vsled tega metalo kamenje.
Clemenceau odstopi po podpisa mirov*e pogodbe.
PARIZ, 24. Hutin piše v »Eco' de Pariš« da bodo zbornice bržkone ratificirale mirovno pogodbo še pred koncem julija. Clemenceau smatra, da je izvršil svojo nalogo, pa je izjavil, da odstopi, čim bo mirovna pogodba ratificirana.
Ko je Clemenceau doznal ob 17, da je Nemčija sprejela mirovne pogoje, je stisnil vsem ministrom in svojim sotrudnikom, ki so se tedaj nahajali v njegovem kabinetu v vojnem ministrstvu, ter z ginjenim glasom rekel: vGospoda, štirideset let sem čakal tega tre-
PODLISTEK
i-gj
ta?
Ivo Vojaović. — Prevedel M. C—č.
(9>
Mladenič je obmolknil za hip. Čutil je, da je nekaj žaljivega v tem naglem vprašanju. Pogledal je iz-pod očesa, pak je odgovoril zamolklo, skoro ojstro:
Tudi vi veste, kaj je bolest, ki se imenuje: umetnost.
Rimski zvonovi so preleteli po tišini. Bianca te je zganila ter rekla z nasmehom :
V resnici čudnol Prišla sem, da bi se poraz-govorila z vami o opravkih, a zašla sva za sentimentalnimi spomini. — Rekla sem, da želim z vami skleniti dogovor — tu sem s svojim predlogom. Toda, pred vsem mi povejte, gospod, ali imate kake posebne obveze s kakim imprezarijem?
Spremljevalca imam sicer — je odgovoril fvan suhoparno, nimam pa nikakih obvez gl#-
nutka!« Nato je šel da prisostvuje prvi topovski salvi, ki je oznanila mir.
Nemška not« o odgovornosti za vojno.
PARIZ, 23. Nova nemška vlada je dala izročiti tajništvu konference dolgo noto, v kateri se izjavlja pripravljena za podpis pogodbe, za-tevajoč pa neke koncesije glede odgovornosti in kazenske določbe, pod naslednjimi pogoji: Nemčija naj se ne proglaša edina odgovorna za vojno in da se nemški odgovorniki in generali ne stavijo pred sodišče. Svet četvorice glavarjev vlad, ki mu je bil izročena ta listina včeraj popolgne, se je sešel zvečer, da se dogovori za dogovor, ki ga bo dati
Albanci protestirajo proti londonski pogodbi.
PARIZ, 24. Albanska delegacija je poslala mirovni ko'nferenci noto, v kateri ponovno protestira proti mirovni pogodbi, na katero osniva Italija svoje zahteve v Albaniji. Albanska delegacija trdi, da bi odstop Valone Italiji imel za posledico, da bi tudi Srbija in Grčija predložili svoje teritorijalne zahteve v Albaniji. Albanci upajo, da se vzpostavi teritorijalna celota v naravnih mejah proti usodnim posledicam pogodbe.
Nemška delegacija osnpla radi izročitve bivšega cesarja.
PARIZ, 24. Nemška delgacija v Versaillesu se kaže osupla radi sklepa Bauerjevega kabineta, da se izroče sodišču bivši cesar in generali. Von Hamiel je baje Bauerja radi tega srdito napadal. Odgovor je prišel iz Wei-marja ob 16.15 in malo pred 17 je polkovnik Henry prejel od von Lesnerja kratko noto, podpirano od von Hamiela, v kateri je znamenit silni protest, ki spremlja končno kapitulacijo Nemčije. Konferenčni tajnik Dutasta, je noto takoj sporočil četvorici.
Wilson odpotuje.
PARIZ, 25. Wilson odpotuje še isti večer, ko se podpiše mir, v Brest, kjer se vkrca za odpotovanje v Ameriko.
NEW YORK, 25. »Associated Press« poroča iz Bresta, da je ladja »George Washington« dobila nalog, da naj bo pripravljena, da odpluje v četrtek.
IZ FRANCIJE.
Francosko ministrstvo čestita Clemenceau.
PARIZ, 24. Ministri so se v seji, ki se je vršila v Eliseju, bavili s končnim sprejemom mirovnih pogojev s strani Nemčije. Ministrski svet je čestital Clemenceauju na dobrem izidu mirovnih pogajanj ter je proučeval nato nekatera politična in parlamentarna vprašanja, ki so v zvezi s podpisom mirovne pogodbe.
Francoska zbornica zaktera pojasatL
PARIZ, 23. Proračunska komisija zbornice poslancev je sklenila« da odpošlje k predsedniku ministrskega sveta odposlanstvo, ki naj vpraša: 1. Ali more vlada nemudoma dati pojasnila o okolnostih, ob katerih je bilo potopljeno nemško brodovje; kake odredbe misli vlada ukreniti, da se popravi škoda, povzročena Franciji vsled uničenja tega brodovja, od katerega bi bil en^el pripadel Franciji.
Francija zahteva odškodnino za potopljene nemške ladje.
PARIZ, 23. Mornariški parlamentarni komisiji je minister Leygues poročal o potopitvi nemškega brodovja. Minister je izjavil, da je o dogodku takoj obvestil ministrskega predsednika ter zahteval za francosko mornarico pripadajočo ji odškodnino. Pripomnil je tudi, da svet četvorice razpravlja o tem vprašanju, in da je Francija odločena, da zahteva od Nemčije popolno odškodnino za čin, s katerim sta bili prekršeni premirje in mirovna pogodba.
POTOPITEV NEMŠKEGA BRODOVJA.
Odgovornost nemškega admirala.
LONDON, 23. Reuterjeva agencija pravi, da je angleški admiralat prepričan, da se potopitev nemškega brodovja v Scapaflouru ni izvršila v sporazumu z nemško vlado« marveč na ukaz nemškega admirala.
»Evenning Post« pravi, da osobje velikega angleškega brodovja dela neumorno dan in noč, da bi se zboljšal položaj Številnih enot nemškega brodovja, ki niso popolnoma potopljene. Sesalke delujejo brez presledka na krovih teh ladij. Dve ali tri križarke in trije ru-šilci so vzpostavljeni na površje. Zagotovljajo da pluje že tudi nova križarka »Emden«.
Admiral Reater prevzema popolno odgovornost za svof čin.
LONDON, 25. Neko admiralatovo poročilo pravi: V nedeljo popoldne se je vršil na krovu oklopnice »Revende« pregled nemških častni-
de svoje osebe Plačujem mu 300 frankov mesečno in on vodi vso mojo korespondenco, dogovarja se za koncerte...
Z eno besedo: imate poslovodjo, ki je odvisen od vas — ga je prikinila Bianca« ter potegnila iz žepa bel couvert. V njem je bilo pismo. Razgrnila je je na mali mizi pred kanape-jeiu ter se ga pripognila z vsem stasom, da je prečita. Oble črte tega poprsja boginje so bile kakor zlite v broncu.
Tu sem začrtala v malo besedah glavne točke najinega dogovora. Sklepava umetniško zajednico za leto dni. Vi boste svirali, jaz peva-la, a to samo v koncertnih dvoranah. Glede programa se sporazumeva posebej. Kdor bi prvi prekršil to zajednico pred časom, ne da bi navedel nikakih važnih razlogov, plača globo 3000 frankov.
Ko je Bianca govorila to v kratkem kup-čijskem tonu« ji je sedel Ivan nasproti in se je, nastonivši glavo na roko, zagledal v praznino prostora in čudne misli so se mu lovile po glavL Pozabil je na tisto črno oko, ki je blo-
kov z admiralom Reuterjem na čelu. Skupina je bila obkoljena z oboroženo stražo. Admiral Freomantle se je obrnil k nemškemu admiralu ter mo izjavil, da ga mora smatrati radi kršenja mirovnih pogojev za vojnega u-j etnika. To kršenje je izdajstvo. Ni to prvič, da Nemci kršijo na morju vse zakone kulturnih držav. Angleži so bili stokrat priča takim činom. Ko je nato neki angleški 'častnik prevedel admiralove besede na nemški, je nemški admiral izjavil vpričo svojega višjega štaba in drugih častnikov, da prevzema odgovornost za ta čin. Izjavlja, da bi vsak angleški mornar v enakih okoliščinah naredil isto kar on. Će bi se dala prilika, bi ponovil svoj Čin.
Nato je straža odvedla ujetnike.
IZ NEMČIJE.
Naredna skupščina je pooblastila vlado, naj podpiše!
BASEL, 24. Iz Weimarja javljajo: Na včerajšnji seji narodne skupščine je poročal ministrski predsednik Bauer o dogodkih, ki so se razvili po zadnji seji in so popolnoma izpre-menili položaj. Bauer je predlagal, naj se mirovna pogodba podpiše brezpogojno, nič pa ni pripomnil o vzrokih za ta predlog. Rekel je: Nič se ni izpremenilo od včeraj, ali le še štiri ure nas ločijo od obnovitve sovražnosti. Brez obrambe ne pomenja brez časti. Mislim, da je vlada po teh dogodkih pooblaščena v podpis mirovne pogodb^.
Načelniki strank so se oglasili vnovič, vztrajajoč na naziranju skupin, ki jih zastopajo.
Sledilo je glasovanje in zbornica je sprejela Bauer je v predlog. Proti so glasovali člani nemške ljudske stranke, del središča in demokrati.
Predsednik Fehrenbach je, ko se je seja zopet začela, naslovil pozdrav na vojsko in mornarico, sporočajoč jima zahvalo domovine ter poživljajoč ju, naj sodelujete na zopetnem vstajenju. Nato je zbornica prešla na dnevni red. Prihodnja seja bo v torek.
Vojaški krogi protestujejo.
BASEL, 24. Iz Berolina javljajo: Poveljnik čet narodne obrambe, general Luttvvitz, je sporočil vladi, da sprejem mirovnih pogojev onečašča Nemce, ter da so klavzule, tičoče se izročitve nemških državljanov in pripoznanja, da je Nemčija edina odgovorna za vojno, nezdružljive s častjo domovine. General Liittwitz pridodaja: Jaz vztrajam formalno na tem nazoru, ki ga vnovič predložim ministru za narodno obrambo in pruskemu vojnemu ministru. Nalagam častnikom, podčastnikom in vojakom, naj vrše svojo dolžnost, da se na absoluten nstčis ohrani red- v cescški drže.vi.
Is Jugoslavije.
Agrarna reforma v Jugoslaviji.
ZAORBB, 24. (»£ra Nuova«.) Zadnje dni se -ie pričelo posvetovanje interesiranih -posestnikov in kmetov v svrbo rešitve kočljivega vprašanja agrarne reforme, ki naj bi bila pravična m bi od -govarjata duhu novih časov, tako da bi ne bilo preveč odpora uiti s strani veleposestnikov niti s strani kmetov.
Posvetovanja, kateremu so .pripisuje v Jugoslaviji velik pomeo, so se udeležili v ve&kem števiki i veleposestniki i kmetje.
Prvo seio je otvoril poljedelski minister dr. Poljak, ki je v svojem otvoritvenem govoru poudarja* veliki socijalni pomen, ki ga bo hnela agrarna reforma v razvoju države SHS. Poudarjal je gibanje kmetske ga. prebivalstva leta 1848, -katero je sicer osvobodHo kmeta suženjstva, ni pa popolnoma zatfrio fevdalstva, kajti svoboda velikega dela obdelovalcev zemlje je ostala odvisna od veleposestnikov. Habsburška monarhija ie vzdrževala v življenju fevdalstvo, ker «so bIH veleposestniki eden onih temeljev, na katerih se je osnivalo njeno gospodstvo. Toda sedanji časi zahtevajo popotno uničenje fevdalne vladavine. Srbija, je dejal govornik, nam je dala zgled, ki ga moramo -posnemati. Reforma se mora izvesti:
1. V interesu narodnega gospodarstva, ker ea-tretjem veleposestva se pomnoži proizvajanje države.
2L Ker jo zahteva duh socijahieca napredka.
3.	Ker demokratsko mišljenje našega naroda, čigar jedro vidimo v srbskem narodu, kaže jasno, da ne žeti nikakršne levdakie oblike v vlatdavim.
4.	Ker duh našega časa gre še đađie in zahteva, da preneha vsaka posest kapitalističnega zna čaja. Oslo v tem vprašanju ie: »•Zemlja bodi last tistega, ki jo obdelujete
Tehniške potrebo proizvajanja no dovoljujejo vladi taiko korenite rešitve, zaradi česar bodo z njegovim -predlogom nezadovoljni i veleposestniki i kmetje, prvi zaradi (zemljišča. W bi ga izgubHi. drugi pa, ker bi ne doMM dovolj. Toda ustvariti ie tneba podlago za postopen napredek.
Veleposestniki <so zapustiti zborovanje, češ ker besedilo zakoiisTce«a načrta rt reformo in ministrstvo pojasnilo izključujeta vsako možnost pravične rešitve vprašanja.
Kmetje so podali svoje zahteve, ki so zelo radikalne. Zahtevajo razdelitev «tnifl55 maf Se-
štelo skozi poveznene trepalnice in nje glas mu je dohajil kot enoličen ropot navite ure. Belina nje polti, opojni vonj vijolic, to je izhlapelo t vzdub; — videl je pred seboj le tuj stvor, ženo, ki se j« nepoklicana vtihotapila v njegovo tiho stanovanje in j« hotela z drzno roko zasukati krmilo njegove mirne ladje življenja. Kdo jo je klical, naj se priveže k nepoznanemu umetniku, ki še včeraj ni vedel, kaj pomenja ime: Bianca Rivellil Neka neizrecna slutnja kot nem strah pred 2eno, ga je obvzela. Da je poslušal ta notranji glas nevolje in jeze, bi je bil takoj uljudno, a odločno pokazal vrata. Ta trenutek je minul kot biiaek. Ivan se je zganil in stresel nehote« opazivši pred seboj živi nje obraz in vlažni stekloviti pogled« ki se je molče uprl vanj.
Vi se obotavljate?---se je oglasila
prva Bianca in ustala. Zdela se je veča in trša.
Ne, gospa, razmišljam — — — je odgovoril Ivan zamišljeno...
govske (veleposestnike) poljedelske delavce-diri-narje ie posle brez obveznosti odškodnine rtt z njihove strani «e s strani vlade. (Kakor je razvidno, gre t» predvsem za rešitev kmetskega vprašanja v Bosni, ker se izrecno imenujejo »begi«. — Prip. ured.)
»Riječ« poroča, da Je bila razprava zelo živahna in id'a se je jasno pokazalo edinstvo vseh kmetov brez razlike veroizpovedanja proti vsem veleposestnikom, krščenim in nekrs5enim.
Razprava se ie ravno tako živahno nadaljevala glede načina razdelitve vel epe se ste v.
Dopisnik »E. N.« pripominja: Predkratkim sem •pojasnjeval !boj, ki «se je veel ured vlado, ki je po svoji večini demokratska* in konservativnimi strankami ravno zarad* preteče uredbe agrarne reforme. Spor med demokrati, ki so so zavezali kmetom, da uvedejo agrarno reformo, in fevdalnimi agrarci, ki so bili vse do včeraj zlasti v Bosni m Hercegovini vsemogočni, je globok in rte-poravnljiv. Ne zadostujejo razlogi, ki jih je navajal minister, proti kateremu imajo že itak svoje •predsodke, da bi pregovor H veleposestniki, da bi se da-li- oropati, in posvetovanje, ki ga ie sklical minister dr. Pdjak, da bi se našla podlaga za sporazum med udeleženci, se je moralo izjaloviti, kakor tse je tudi v Tesnici izjalovilo vsled odhoda 'bosens-cih veleposestnikov.
Ko poide za uredbo zakona v drugih pokrajinah, kjer so zemljišča bolje porazdeljena, se bodo navajali gotovo drugi interesi gospodarjev, zaradi katerih bodo protestirati. Tedaj se ali reforma predloži parlamentu, da se izzove opozicija raidi-kaicev in drugih nazadnjaških strank, vzdrževana eamo >po demokratih ki socijalistih, in v tem slučaju, če imate te dve stranki gotovo večino, se reši vprašanje kar najkoreniteje po vzoru najde-mokratičnejšiih in najnaprednejših držav; ali se pa, Če ne bo mogoče najti gotove večine niti za korenino niti za kompromisno rešitev, rešitev ali odgodi ali pa opusti, kar bi najbrž imelo za posledico vstajo kmetov, prevamni-h v svolem upravičenem upu, da bi postali mali posestniki in se rešili tlačečega jih fevdalnega jarma. Ltepeh ali neuspeh tega zakona nam pove gotovo, ali Je Jugoslavija zrela za novo življenje napredka in demokracije ob straiii narodov najstarejše omike.
Na nekajj bi pač opozorili ob tej priliki dopisnika tržaške *Ere Nuove«, namreč na dejstvo, da je zakonski načrt agrarne reforme v Jugoslaviji ravno tako najmodernejši, kakor je tudi že dolgo pned vojno v Srbiji obstoječi poljodelski zakon najmodernejši, ka«r je sploh takšnih in podobnih zakonov na svetu. Skoda le, da ne moremo objaviti tega zakonskega načrta, ker nam ga je svoječasno črtala cenzura. V ostalem pa, če izvzamemo edi-bivšo avstro-ogrsko »pravo ostale »turške« razno le Bosno m Hercegovino, kjer so tudi Še pod mere, je povsod dru-god agrarno vprašanje urejeno tako, kakor povsod idruged v civiliziranih državah, oziroma še precej bolje, zlasti če pogledamo v Srbijo, kakor smo že omenili, in v Slovenijo, kjer ni niti duha niti sluha o kakem kolon-
stvu, ki h največja- nadloga kmetekega ljudstva <
i
Ka| se more izraža« iz Jugoslavije.
REKA, 34. (Era Nuova«.) Iz sporočila zagrebške tngovtnske zbornice iziiaja, da je v zavezniške države, Italijo in nevtralne države dovoljen izvoz naslednjega blaga: vina, žganja, medu, fižola, 6e-špelj, kož m lesa. Za izvoz lesa .je treba rednega dovoljenja ministra za gozdarstvo. Kolkovana prošnja se mora vložiti v Belgradu. centrali za trgovino z inozemstvom. Dovoljenje se izda na prediđočo obvezo prosilca, da položi zuesek računa za izvažano blago v banki v svoji lastni državi, katero mu določi finančno ministrstvo. Po-ler tega se mora pri kaki jugoslovanski banki položiti določena kavcifa s klavzulo, da se ta kav-cida zaseže v prid države v slučaju, ko bi se zgoraj navedene obveznosti ne izpolnile v določenem času.
Sem Benelli odklonil povelJnBtvo reške vojske.
RIM, 23. (»Era Nuova*.) Sem Benelli. ki je bil izvoljen za poveljnika reške prostovoljske vojske, je odkkMril to nalogo, izjavil pa ie. da je vseeno vedno pripravljen za sodelovanje <z italijanskim narodnim svetom v prid mesta. Narodni svet namerava imenovati za poveljnika kakega italijanskega generala, a se izključuje, da bi imenovanec mogel biti Peppkio Garibaldj. —
Zanimivo pa
je. ktfko se utemeljuie Benetiljeva odklonitev. O stvari se namreč % Reke poroča fiorentinskemu »Nuovo Gioraale« nasledinje: »Vzroki, da Sera BeneHl nI sprejel, so naslednji: Medtem ko se Je Sem BenetH prizadeval, da bi našel pravno podlago » obstoj reške vojske, ki naj bi bila močna eno divizijo, desettisoč mož, nabrana po angleškem način« prostovoijenega novačenja, ki pa prostovoljcu nalaga iste dolžnosti kot rednemu vojaku, se Je pokazala struja, kl želi vojsko prostovoljcev po vzoru Ricciottija OaribaJdija. Reški narodni svet je bH v veliki večini za BenelHJev načrt, ali ker ni bilo enoglasnosti, se je BeneHl rajši odpovedal svoji nalogi. Organizacija vojske bi bila po Benellijevem finančnem načrtu stala pet milijonov na mesec, kar si je v svojem finančnem svetu Se zagotovil —
12 ITALIJE.
Novi vojni minister.
RIM, 24. Današnji kraljevi dekret imenuje generala conte Alberico Albriccija za vojnega ministra. Danes je novi minister položil prisego v roke kralj*
Italijanska delegacija v Parizu.
RIM, 24. Nova italijanska delcgacija na mirovni konferenci je sestavljena tako-le: senator Tommaso Tittoni predsednik; člani: senator Vittorio Scialoja, senator Maggiorino Ferraris, senator Goglielmo Marconi, poslanec Silvio Crespi,
Za volilno pravico žensk.
RIM, 24. Ferdinando Martini je predložil načrt zakona, da se razširi volilna pravica na ženske in da se jim podeli tudi pasivna poli-tično-upravna volilna pravica.
Nov gospodar, novi sluge.
RIM, 24. Vincenc Quaranta, bolonjski prefekt (podobno avstr, namestniku) je bil povabljen, da prevzame glavno ravnateljstvo javne varnosti. Riccardo Zoccoletti, glavni ravnatelj javne varnosti, je bil imenovan za rimskega prefekta. Faustino Aphel, rimski prefekt, je bil upokojen.
To prvo Nittijevo delo ni napravilo na rimsko politično javnost dobrega vtiska. Če bo vsak novi minister, tako S« govori, začel svojo karijero s tem, da odstavlja glavne ravnatelje javne varnosti, se bo mislilo, da je policija orodje, s katerim vlada dela, kar hoče. Če bi ta prvi vladni čin bil preludij novih, energičnih izprememb v visoki birokraciji, bi to pomenjalo, kakor sodijo rimski krogi, da je vlada na poti obnovitve po metodah južnoameriških republik.
Dalmatinci pri Nittijo.
RIM, 24. »Idea Nazionale« piše, da je Nitti sprejel Ghiglianovicha iz Zadra, Lubina iz Trogira in Salvija iz Splita. Ta dalmatinska trojica je baje izrazila novemu min. predsedniku italijansko voljo Dalmacije (to se morda pravi: voljo dalmatinskih Italijanov. Op. ur.), katero oni tako čisto in neomajno zastopajo.
Nitti je poslušal z največjim zanimanjem ter je izjavil, da so italijanske pravice in zahteve neprcklicljive, in da bo nova delegacija trdno branila jadranske zahteve. Pogovor se
j« tisil	SičUo.
IZ MADJARSKC.
Nov poziv na madžarske čete, d« nstavifo sovražnosti.
BASEL, 24. Poročajo z Dunaja: Vrhovni poveljnik čehoslovaške vojske, general Pelle, je javil madžarski vladi, da je dobil od zaveznik in pridruženih vlad nalog, da uredi vprašanje osvoboditve čehoslovaškega ozemlja, ki so ga zasedle madžarske čete. General PelU je naznanit pogoje izpraznitve, čehoslovaške in madžarske čete ustavijo sovražnosti dne 24. t. m. ob 3 zjutraj. Takoj nato se začnejo madžarske čete umikati proti jugu do meja, ki so jih določili zavezniki dne 13. junija. Ce general Pellć ne dobi do 23. junija ob 15 povolj-nega odgovora, bo javil zaveznikom, da se j« njegova misija ponesrečila.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Zavezniške čete zasedejo baje Dunaj?
CURIH, 24. Vesti iz Berolina zagotovljajo, da zavezniške čete v kratkem zasedejo Dunaj pod pretvezo, da grozi vojaika nevarnost od strani madžarske republike.
IZ RUSIJE.
Uspehi boljševikov t Finlandtjl
CURIH, £4» Boijieviki so zopet zavzeli mesto Krasnaja Gorka*	prostovoljci ne morejo vztrajati v koncentričnem ognju kron-stadtskih baterij.
Splošna stavke na Portugalskem
PARIZ, 24. Vsled proglašenja splošne stavke na Portugalskem je vlada odredila zatvo-ritev in preiskave v delavskih sindiKatih. Našli so baje orožja in razstreljiv. Stavci nočejo tiskati listov, tramvaji vozijo pod eskorto, izdelovanje kruha je nezadostno. Dva tanka vršita službo javnega reda. Železnice in poŠte delujejo.
f-fr Pariz—Berotin.
PARIZ. 24 ponoči: Med včerajšnjimi manifestacijami je bita ena posebno ginljiva. Na invalidskem trgu sta se pokazali 2 bateriji 65. ki sta bili v hipu pripravljeni na strcL Pred množico, ki je venomer prihajala, se je postavil policijski kondon.
invalidske skupine so.stopale v vrste. Ravno so se vrste izravnale, ko se je slišal glas ministr* skega predsednika, ki je reke*: »Junaki, pozorl« In za generalom Mordooquo«m se Je prikazal smehljajoči se Clemenceauov obraz. Predsednik se je približal topovom, in stotrrik, brigadni poveljnik, je stopil pred njega, da sprejme pove>ja. Stotnik je hotel, da Ckmeoceau ukaže ogenj, toda leta se je nasmehnil: -Ne, streljajte VI, stotnik. Naredite, kakor ste delati proti »boefcesom«.
Velikanska množica se je zbrala na opernem trgu -ter klicala operna umetnike. Takoj se je balkon razsvetlil in prikazala se je f. M. Chenal, ki Je razprostrla rok* v uadc. nad bo mir, ter Je reki*
Stran tL
»EDINOST- itev. 173.
V Trstu, dne 26. funi% 1911.
pdi-. Na»iala je religijoKia ifšms rn pevca so fcmi!!? v prejšnjrh čamiti v Imenu natega *>otttK:-Ortheh-r hi Joenau ter gtastfvita imenica. s*> m- j <*ru*tva sodelovat vodilnih boitfi, }e ba jO' iraii pfr» .w* em}^van>v. orkestra dve strofi mar- J Fran Orel mnogo cenjen svetovaiec n sodelavce.
^ijcie, čije pripeve je ponavljala množica
Okoli 30 japonskih časnikarjev, zastopnikov jar-tiska, ie šlo s>ioči na CJemeneeaaav 'vtfo'Ti 4c}er so imi izrazili svoje veselje. Pred Cle-menceauovo htSo so 'klicali Franciji in enienii.
Navdi:?enje po dežel ni bilo nianjSc od navdoi-šenja v Parizu. V Toulonu so hodili mornarji in vojaki po mestu ter so .položili na spomenik vojakom. padlim za domovino, zastave in vence.
V Brestu so vse ladje streljale salve, a sirene s« veselo žvižgale. Mornarji in vojaki so prepevali po mestu patrijotične pesmi.
Vsi listi se vesele »da je Nemčija sprejela mirovne pogoje. Četudi pogoji ne odgovarjajo zločinom. ki jih je Nemčija zakrivila, pišejo listi, vendar bodo morda prihodnje nemške generacije razume!«; odgovornost svojih predhodnikov. Listi priporočajo zaveznikom slogo in opreznost pred a to rt bitnimi presenečenji s strani sovražnika.
In Berolin?
CURI«, 24 ponoči. »Frankfurter Zeitintg« piše: Ok-oti 10 pred. je stopil neki častnik, ki je rekel, da se Miče poročnik Simon, spremljan od nekoliko vojakov, pred glavno stražo v arzennlu. ter reke!, da fcn-a dovoljenje, da si ogleda muzej. Vratarji so telefonirali ravnatelju, aH je res, in ko jim ie pritrdil, so spremiH poročnika v hišo.
Naenkrat je poročnik zahteval, naj rnu pokažejo bibliiotcko, kjer so že bile pripravljene francoske sastave iz 1. 1870, da ph po premirniJi pogojih, oddajo francoski vojski. Ko so prišli v ibiblijoteko, so vojaki zgrabili vratarje, razvili .zastave, jih oblifi s petrolejem in jih vzeli seboj. Sli so pred spomenik Frkiriks Velikega, kjer je že čakala veBka «imo&ica demonstrantov. Prepevajoč ■frh&iia* m »Deirfsehtead nber A-Hes* so -zastave aaigaifa'. Se/ ranih zastav je 15. med temi ena pol-kova* enn. bi-,tronova, ena črnili čet in nekatere francoskega Napoleonovega reda.
Vzr&Hi čeiKo-slousšKih neiispeho« u SlavsSKV.
Čete češko-slovaške republike niso iratrle ireče v zadnjih časih: 'Matlzari so vdrli na Slovaško — vrgli so češko-slovasko fronto. Češki listi zasledujejo sedaj — to je naravno — krivce, oziroma krivce. Organ češko-slova-Sklh legijonarjev pravi, da te krivde dobro poznajo češki vojaki na fronti. Že davno so opažali, odkod preli nevarnost- Češko vodstvo v Slovaški je trpelo na trializmu. Imeli so domače vodstvo, francosko in italijansko. In nastala je — kakor sc to navadno dogaja ob takih okolnostih — rivaliteta, nesporazumljenja. Ista pogreška, ki so jo poprej zagrešali zavezniki v velikem, se je tu opetovala v malem. Pogreškam v velikem je napravil konca za-povednik Focb. Češki vojaki so videli od blizu, kako težko so se premagovale te težkoče. Kdor hoče prav razumeti to, mora imeti na umu, da so bili Cehi dolžni hvaležnosti Francozom in Italijanom, in zato niso mogli najti ravne črte, kakor bi bil to zahteval položaj. Cehi tudi niso imeli svojih vodečih generalov in ne svoje opreme. Se več: do 1. aprila je bila čeika italijanska vojska oskrbovana iz Italije. Bili so na vse strani vezani od obzi-rov: z oziri na minulost in z oziri na mirovna pogajanja. Zato je bila vezana tudi njihova akcijska sposobnost. Tako se je dogodilo, da so bi!i vojski za hrbtom madžarski špijoni, da je madžarsko prebivalstvo moglo nekaznovano izvajati sabotažo železnic, pošt, da se je madžarskemu prebivalstvu pustilo orožje, da je bilo madžarsko prebivalstvo v neprestanem stik« z boljše viško vojsko »d ji dajalo sporočila o položaju čeških vojska.
Vse to so vedeli češki vojaki in so to težko prenašali. Dane«; se more povedati, da je prihajalo često do konfliktov, ker češki vojaki »iso mogli prenašati, da se je z češko krvjo in s slovaško hazardiralo tako lahkomiselno. Češki voiak ni mogel prenašati, da bi madžarske .	odločevale v vojnih stvareh. To je bila zadušljiva atmosfera, Že v mesecu marcu so prišli legijonarski častniki v Prago, da obvestijo vodilne kroge v republiki. :Znano je tudi, da se je njihovo stališče odobravalo. ali situacija je bila taka, da se ni ;morflo storili nič drugega, nego — čakati na itigodnejši trenutek,
I Vrhu tega je imela Ceško-Slovaška Še veliko vojsko v Italiji, ki bi jo bili potrebovali Idonta, « niso smeli izpodkopavati tla svojim (zaveamkom na mirovni konferenci- Ob takih prilikah ni imelo tudi najboljše prizadevanje vla'rc rs ministra za narodno obrambo nikakih uspehov. Odkrito je treba reči. da je mnogo :te£n zakrivilo neodločno vedenje entente. Ta ijc preveč verovala obljubam in mahinacijam Madžarov in se ni ozirala na to, da so v madžarskih tovarnah dan in noč neumorno izde-jlovali orožje in da se je organizirala velika rdeča vojska.
Poleg tega je tudi naravnih razlogov hipnega češkega neuspeha. Republika je bila v pravem pomenu besede izrabljevana od biv-jiega dunajskega režima. Cehi so se morali bc-!r;ti s težavami prehrane, niso imeli vojnega tniaterijala, niso imeli dovolj konj, aeroplanov, »avtomobilov za težke topove. Borili so se ta-'korekoč z nožem v roki proti izvrstni madžarski tehniki. Zato bi bila največja pogreška, če bi v času nevarnosti krivili drug drugega radi ipegrešek, ki niti niso pogreške, ampak so le posledica razmer, ki so bile močnejše od Ce-ihov.	i
Ali ti opisi datirajo izza časa pred 15. L m. Odtedaj pa se je položaj v Slovaški zopet znatno popravil Cehom na korist. Vidi se pa, |da b: poročevalci radi govorili še marsikaj, k^r pa morajo zamolčati za sedaj iz različnih
rOZiiOV.
Bh je gosofeia sila tia snovanju društev in organizacij v vsej tamošnji okolici. Bil je zvest hi truT doljubiv dopisnik našega lista. Pisai je izvirne pocH&tke, a tudi prevaja? je za »Edinost«. Zadnje čase je utihnil in se nam je nekako izgubil >z vida. Razlogi so mogli biti različni, a razumljivi v sedanjih časih. Gospe soprogi, ki mu ie bila vredna družica, izrekamo iskreno sožaJje!
+ Marija Lo^ar. Izvedeli smo žalostno vest, da je v Ceiju umrla naša rojakinja, gospa Marija Logar. soproga policijskega nadoriciiala SHS, hči znane Nemeeve rodbine z Nabrežine. Do lanjske jeseni je bila gospa stalno v Trstu, dobro poznana in zelo priljubljena v slovenskih krogih. Bila še kremenit in odločen naroden značaj, kakršnih najdemo malo med ženskami. Zavedna žena je dokazovala svoje domoljubje vselej z dejanji, vzgojila je tudi svojo družino v tem smislu. Ptevnemfea gospa je skrajno •nerada rap*j-s{fte. Trst — odšla pa ie, ker jo je kiicala dpfžno&t dobre soproge in matere. Bodi Mag sportm dobri Slovenki 1
Povrnitev v Trst čez pcemirmi črto. »Osserv<a-tore« piSt-: Kjdcr <se hoče čez premirno črto povrnit* v Trst, mora imeti dovoljenje od kr. guber-natorata za Jul. Benečijo, ki ima ediiri pravico jda ga izda. Kdor se povrne v Trst brei tega dovoljenja (»nulta os*a«). se bo moral zopet povrniti. odkoder je prišel.
Nova vožnja Trst—Dunaj. Pred kratkim so pisali listi, da se odpre direktna vožnja Dunaj— Logatec—Trst dne 25. t. -m., a Trst—Logatec—Dunaj dne 26. t. n.. Ker pa še ni prišlo dovoljenje ljirMjanskec-a £ebe«zniškega ravnateljstva, se ta zveza opusil do nadaljnjih naznanil. Tečaj za angleščino. Društvo »Ljudski oder« i>Wacht am ^^p; v najkrajšem čast! tečaj za angleški jezik.
Ciani, eventualno tudi 'nečlani, ki se mislijo udeležili tega tečaja, naj se priglasijo do nedelje, 29. t. m„ v društvenih prostorih (ul. Madonninn 15. II., lievo) med 8—10 ah med 15—19. Pouk se bo vršil v treh tedenskih urah.
Njiva. št. 8.. ima nastodaijo vsebino: Franc Bevk: Tihi- o«;n& (zgodovinska stika). Marija Kmetova: Go4obovi (nadaljevanje). Stanko Kosovel: Po turi. H PSavžev (pesem). Josip Ribičič: Razpoloženje. Janko Samec: V parku (-pesem). —tei—: Nekaj m>s*i o &R$9niegh in knjižničarjih. J?nko> Samec: Srečanje (fe-t v atbisn). Katica Suho* »oe-r a.: Tolstoj o	in £ v ropi. Milan Skr-braSefc: Moderna režija in trž&ifci oder (nadijevanje). Preg+ed: književni, kfrftttroi. šolski, znanstveni. umetniSia. giasbeni.
Dramatična predstava pri Sv. Ivanu. Društvo »•Ljudski ouier« v Trstu priredi v nedeljo. 29. t. tih, ob 19 in pol v dvorani Narodnega doma pri Sv. Ivanu dramatično predstavo. Uprizori se Suder-Tmumova drama »Čast«. Sodelujejo člani tržaškega Dramatičnega društva in sicer ge. in gdč. Orlova. Graidišarjeva, SHova, Mezgečeva, Kavčičeva in Biizjakova ter gg. Terčič, Kralj, Bratuš. Skerlj, Si-la, Požar, GoTjui> in Bareto. Cene: pTvi sedeži 3 L, drugi sedeži 2 L, vstopnina 1 L.
Ciani po o učne straže ^guardia notturna) imajo nocoj ob se-tanek v delavskem domu, uL Ma-denrinna št. 15. Naj pridejo gotovo vsi, ki niso •shižbeno zadržani, ker je sestanek zelo važen.
Pripravljalni odbor podružnice »Ljudskega odra« pri Sv, Ivaia: ima svojo sejo v soboto, 28. t. m. ob 21 v kuittmiem domu. Naj prideso gotovo vsi odborniki. — Predsednik.
Iskali so mrliča Včeraj zjutraj sc je po ii*cstu raznese! glas, da je bii ubit grof Marenzi. OMasti so se takoj podale v avtomobilu na lice mesta. V Bazovici vprašajo, kje je ta vas. kier je stanoval Marenzi, v Kozini, v Britofu vprašajo, ioda eden pove tako, drugi tako. Končno pridejo v Sv. Peter pri Kozani. Tu se govori o nekem mrliču, ki ga nobeden ne pozna. Končno najdejo tega nesrečnega mrliča, ki je ustreljen v srce in ima ra-zun tega z bajoneto prebodena pleča. Mrlič kaže okoJ: let; Marenzi jih ima po priliki tudi toliko. Vprašaj sem, vprašaj tja, končno se izpostavi, da je bH mrBč sodrug neke tatinske družbe, ki je že več časa ogrožala te -kraje. V noči od 7. na 8. so to družbo zasačili. Drugi so ušli, a tega }e zad^ia smrtna ikrogfta iz karabkijerieve pu§ke, ki m« je še z bajoneto olajšal pot na drugi -svet. Mrlič je neki Anion Rubela, star 59 let, iz Vodic (občina Materija). Znani grof Martuzi je pa še živ in zdrav in se veseli svojega žtvijeoja v Odudm pri Materiji.
Drscofifitaa ?«rt Rosetia Gelsi, -stara 26 let. je mvsk pred vojno razsnerje -z nekfw Italijanom. Ko je izbruihfrla vojaa, je stvar zaspuia. Roset-ta si ie našia ilmsega, neteejpa rfarsacevta. Pred kratkim se je pa ta Itahian. isedaj roomar«te stotnik, povrnil v Trst, *oda Rosetta je bHa 2«nj že izsrnfcljefta. Ali naj zapusti iamvacevta, afi pa zavrne stotnika. In revica se je otHočita, da zapusti oba: sklenHa je umreti. Stotnik te zaposlen pri cenzuri. Ko je predvčerajšnjim pregtedoval pisma, je naecikrat prebledel: čital je: »O polnoči se zastrupim v hotelu Milanu. Rosetta Gelsi.« Pohitel je takoj v hotel, tod;i — .prepozr.o: revica se je zvijala v groznih bolečino-h, ko je \-stopi!. Vsi zdravniki niso mogli pomagati. Po 10 minutah je v s^rbjemsij soivi mestne boTni-snicse revica izdihnila-
Porotno sodiMe.
»Pospravljal« je neko prodajalno.
Včeraj ob 9 se je začela razprava prot* Alfredu RusSanu radi tatvine.
Predsednik: svetnik Platzer; sodnika: dr. Luc-chini in dr. Janchi; drž. pnavdnik dr. Marinaz; branitelj dr. Zermaro.
Porotoi-ki: Alojzij Jordan, Kare! Rusca, Peter Peruzizi, Ivan Hermaamstorfer. Avgu-s-t Sedmak, Franc Vidrich, Alions Pepen, Kar^i OsvaJdelia, Gino Cadorini, David' \Vindspach, Rikard Rand-egger, Rikard Cimnn.
Obtožnica:
Alfred Russian, sin Mihe in Ivanke roj. Gustin. roj. v Trstu dne 6. majnika 1890 in sem pristojen, katolik, neoženjen, delavec, zna čitati in pisati, brez imetja, že kaznovan, — je obtožen da je ukradel v noči- od 5. -na 6. febr. t. L, s še dvema neznanoema, v zaprtem skladišču tvr<i3te fcmilije Molieria, v iA. Gaetano Donizzetti št. 3, .prvič 100 štetjeriic raznih fikerjev »Branca«, vrednih 1000 ftr, 42 škalelj artičoko v. 57 škatelj konserviraniit tižolov, 97 zaicuskov, 50t» koce>k za juho, 1 voz na 4 koiesa. 3 pare ženakife nogavic, 100 cigaret ogrskih memiisov, drugič: 63 škatel korrserviranega fižoLa, 53 posod artičokov, 71 škateJ artičokovih zakuskov, 62 škatel drugih zakuskov, 20 kg kon-serviranih paradižnikov, 700 kocek za juho, 4 EJOiftSC^	klenic - likerjev >Branoa>*, 6 sieklenic likerjev
Odbo'cva seja Političnega društva »Edinost« *Benedic:ine«, 1 posodo črešenj v špiritu, 22 krca, se bo vršil", v petek. 27. t. m., ob 16 v dru- \ "calo. 1 vtv za voz, 3 kfi sladkega peci^, 18 . , . |. q v — i _ on T	ženskih nogavje, o0 ct^ar »Vrrjpma«, 1 lotograrsJu
Stveni sobi, ulica Sv Fra noska 20, I. nad- a^rat { ^^	za dKaretei _ vse &ku_
stropje. vaL;m gg. odbornike in namestnike vredno 2900"51 lir. Vse te reči so bile ukra-in posebno tudi gg. občinske svetovalce, da se Tjene v	omenjene tvrdke, raztm cigar in io-
je uaeicže v polnem številu. — Predsednik. tograskega aparata, ki ie last poslovodje <e tvrd-
f r:ran Orel. Osmrtnica v včerajšnjem izdanju kie. Arrnanda Marcorinija. :ir r - ic	. da "e v Kortah na Piranšč4ni! Na prc-iseunikovo v.prašanje, če se prizna ea
amri c > i- smrti na učitelj Fran Orel, mož v krivega, odgovori obtoženec: »Ne,-gospod; nisem raiioi moški dobi. Pokojnik ni bii s.-.mo na gla- i kriv.	^
.i c,vr ! : ; ivtrskimL stanovskuni tovariši, Prepoveduje na to, fcdto }e na tisti nesrečni ve-, : K.-: naš zvest sobojevnik v hudih po- čer videl, ko je šel po trgu S. Francesco, žtiri te-i.i.iua ki narodnlii bor balu Ziasii Voem tistim, ki divkLuo,
, Pred?.: Kako =s«te vi bili aretirani?
Obi,: Karabinjer jI so se povrnili, pa so iz ieze, ker niso prijeS drugih štirih, zgrabili mene.
Preds.; Toda prt s so vendar našli nogovice!
Obt: Da: naš! <so jih, toda na tleh. Postili so jih bržkone bežeči tatovi.
Preds.: Karabinjer Cavallero ttrdi, da vas je vr-«iel, kako ste bežali z drugimi štirimi. Ko ste pa videL, da ne morete več uiti, ste kar zaostali in počasi, z rokami v žepu, nadaljevali svojo pot, kot bi vas cela zadeva nič ne brigala
Obt.: Ni re^! Oni so bežali, a jaz sem počasi hodi! domov. Karabinjer je vendar šel mimo mene, ko je tekel iza onimi. Jaz sem šel domov, stanujem namreč v uL Farneto 45. Ko so se karabinjerji vračali, so pa kar mene zgrabili. Držali so me tri dni v zaporu, hoteli mi z gladom izsiliti priznanje, toda, ko sem nedolžen, ne morem vendar reči, da sem kriv. Z menoj se je nahajat v zaporu ftudi neki mladenič Cerkvenich, katerega so tudi vedno iz-praševali, če sem mu priznal, da sem kriv.
Odv. Zermaro zahteva, naj se zasliši tudi Cerkvenih. Ce so obtoženca na ta način hoteli pri-isiliti, da prizna, je to znak. da niso bili prepričani o njegovi krivici.
Preds. (obtožencu): Kaj je pa z anenrfisr, ki so jth našK pri vas?
Obt.: Jaž bom vendar smel kaditi enkrat tudi kakšno idobr-o cigareto. Saj sem vendar delal in sem zaslužil 200 ki tudi 300 kron na dan, če sem dela! ponočL
Preds.: Toda februarja se ni dobilo v Trstu memtisov!
Obt.: Ce hočete, vam jih prinesem tudi sedaj...
Razprava se nato odloži za 10 irtiuut.
Priče.
Armanao Marcorin in Bruno Moller nista prisotna, zato sc prečitajo njuntJ izjave, kjer nazua-n}ata tatvino v svojo škodo. Karabinjerski maršal Masirti izpove, da so je po ukazu svojih poveljnikov poda) na lice mesta. Vide! je blizu mesta, kjer je b'l Russian aretiran, nogavice, toda ne zna. ali so pripadale obtožencu. Pripoveduje tudi, da je čee nekaj čf.sa aretira! 4 individue, katere je smatral za sokrivce, toda bilr so izpuščeni radi po-iiKtnkaaiit doka-z oa*.
Karabinjer Peter Caval-ero izjavlja najprej, da je držnl obtoženec, ko ga ie aretiral, za oje voza, toda potem pravi, da mu se zdi, da jc stal pri vozu. lzklp.!Č«je \-prašanje nogavic, ker da je obtoženca takoj prelsk^l. toda nogavic da ni našei. Občinski stražnik Albert Gozzi, izjavlja, da je videl obtoženea. precej \injenega okoli 21 na trgu Stazionc-. Izključuje zato, da bi bil leta sokrivec.
Drž. -pravdnik zahtev naj se obtoženec obsodi. ker >e dokazana njegova krivda.
Branitelj dr. Zermaro ovrgava izvajanja dTŽ. pravdna ka, a nato navaja dokaze o obtoženčevi nedolžmosti ter zahteva oprostitev.
Oproščen.
Porotniki zanikajo obtožnico s 7 giasovi proti 5. Na podlagi te>c.' se "izreče sodišče za obtožence vo oprostitev.
Razglas.
Ifn đržironl realKl o Idriji se
prično sprejemni izpiti za L razred 30. t. m. ob 14. Vpisovanje traja dopoldne od 10. do 12. Učenci, ki žele vstopiti v L razred, naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in krstni list. — Vpisnina znaša 3 Lire in 8 centezimov.
Ravnateljstvo državne višje realke v Idriji Proda se radi preselitve
Obiskujte dob: o preskrbljeno trgovino
MANUFAKTURNE^ BLAGA
tvrdke O. N. Ravallcc v Trstu, ul. Vlncenzo BeiHni 13 (psleg cgrtre s?, s^rn n^a ■• - Via-c dan novi prihodi. —r
ki m bežatt pted	fc
Borzna poročila«
Trst, dn*	25. jumia 19U9.
Bor^?a živubnejša.
Tečaji:
Cosulich (Austroamericarra)	675— 6*>5
Dalmaria (Parobr. dr.)	370
Geroiiinicb	1650— 1700
LIoyd	1000—1050
Lussino	1650— 1700
Mart>»ofcch	495— 505
Navigazkme Ubera Triesttaa	1650— 1700
Oceania	520— 540
Premuda	660— 700
Tripcoviefi	600— 615
Assicura»ioai General?	16900—17100
Riunione Adriatica	3050— 3200
Ampeita	450— 480
Cement DaJmatia	260— 280
Cement Spalato	360— 380
Čistilnica riža (Ptfatara mo)	380— 400
Krka	373— 380
Ladjedelnica v Tržiču (CaiHiere)	330— 350
Tržaški Tramway	215— 225
Tržaška tvornioa olja (Oietfka	Triest) 730—750
o Kater! se naiiajs dobro Idota trgovina z m skladišči In meui ter velik urf za zeie^jsm
ti :Jov pig iiii. ei. Eiiisli psi It. 111.
ALO&ft UR m ZLATAH1NE
na veliko izbero se vdobi pri
A, POVH v Trst j
TRG GARIBALDI iBARRiEUAt 3.
m
IOHETNIZOIIE p]
z in brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki
V1LJSM TUSCHERzouo'rlnrtN,K |
TRSI", ul 30. oktobra (ex Caserma> 13, II. g Ordinira od 9 pred p. do 6 zvečer. J3
Za večje posestnike in sasKarjM
-5	Izvrsten JfaJerski laiolžniS, krasna
E	Ptifttf m poletje, po 30 siatink
E	liter se prodaja v hotelu Ealhaa.
=	Trst - ulica Geppa Stev. 23 - Trit.
zmožni tega dela In jezika in 1 sobarico ; plača po dogovoru.
— Hotel ADRIA, Gradež, M. Albrecht. —
PFflFF
Dr. FRANZUTT2
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gloachino Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rm.ika - lzdirmje zob brez bolečin. Plombiranja. Umetni zo^je.
Stroj za V.nm ia Tezsaje p?! nraikS a^ci Seide! & Neumann in ^m^msa ,Singer' Oast & Oasser
u^ata za'oga vseh otrebšiin	ustanovljena 1. 1S73
Mehunična delavnica za vsako FRUHCESCO EEDttAR
popravljanje.	Trgt> , C »m^nJJs 19
Eno najboljših
PIV se toči
v hotelu iaSlan
[Deln. glav. K 30;KK).0)0f Reser/e Cerfrala: T«5T
Fia Imi d! Blspariii 5 - Vil S. R!:^ 1
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, *]•;:> ljana. Metković, Opjtiji Spiit. Šlbciii; ZiJ^. Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bmčno stroko sp»i?j2:i posle
Sprana viaaa
na hranilne knjižice proti Si;a''l( leta: ; ohrd" stim v baneogiro-prometu proti i' o let ;f u v brestiin. I."a odpoved navezane znestt; sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se »;n.ijo pogoditi od slučaja do slučaja.
Baje v najgni Yam»$lri2 pnJj!2 (Sifu djinifj;).
Blagajna posluje od 9 do M.
. mm m mm m m i
I
H
MALI OGLASI
se računajo po 10 stoi. beseda. Najmanjša pristojbina L I'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmaniša pristojbina L 2'—.
VRTNO VESELICO priredi klanška rato<Tkja 29. juniji. Svira dolinska frođba K obifaii udeležb: vabi -»TiisdMa
MIZARJft Domači orehovi postavki, amerikanski btrteov, jesenov, nrahagoaitev, brestov in srradonov ^es se dobi v ul. Bocacoio 16. 3816
SOBICA, meblirana, se odd-a. UL Antoaio Stopali 5, U.	B 118
ORKESTRON, avtomatičen, pripruaven za gostilno, se ]xod>a. Foscok> 11, pritlieje.	3&17
PRAZNA soba, lepa, zračna, v sredini mesta (I. nadstropie) se odda. Naslov pove ms. oddelek Edinosti.	3815
DEKLE za vsa hišna dela se išče takoj. Brumlik,
Molingrande 38, od 12 do 15. _P 198
PRALNICA aa Prošeku sprejema perilo. Postrežba točna; cene zmertfe: Brišček, Prošek. B 117
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nL delle Poste št. 10. Gorica, Corso št 36 na dvorišču. P 1233
IZKUŠENA babica sprejeme noseče na dom. Ui Chiczza 50, levo.	3802
Klet italijanskih vin
Trst, ulica Pozzo Masco 9 (da dvorištu)
Vino toskansko po
Lir 2.35
„ PagHe	L vrste	99	3.20
9t ff	u. ^	99	3.-
Maršala		99	4.80
Vinski kis		99	1.30
Olje Lucca		99	5.80
ZOBOZDRAVNIK ———
D". MRAČEIC TRST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Etezfcs&lie \itim\i isi. IteMim Is mM 20112
NA DEBELO:
Nogavice, žepni robci, rute za na glavo, razne male, česalnfki. pisemski papir, pipe. radirke, traki za čevlje, vsakovrstni gumbi in drugo blago.
GUCOMO LEVL Tr;t ulica S. Kicolo št. 19-
pristnega italijansitega, črnega, Val Policeila, 14%
je na prodaj
po konkurenčnih cenah na debeli in na drobno v dobro znani trgovini
Ja&ob Pitimt, Trsi
ulica delle ficaue 6. — UUM 2-85
Velika zaloga domačega tropi- | novca, ruma, konjaka, slivovfce, špirita 96 /(>, vinskega kisa. m -.r-sale in vermaia razlicnJi vrst.
r


JANKO TROlT — sodni revizor
TRST — ul ca Kisorta št&v. 5 — Trst.
Izvršuje : vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustavitve in Hkvidac je zadrug, prireditev finančnih sodeb vsth vrst. Sestava
bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. —
GUGLIELMO VVEISS
|aveti ples
se priredi v ORLEKU pri Sežani 6. julija. Svira godba s Prose a. K obilni udeležoi vabi mladina.
ZLATASHICA G. PIHO, TRST
mm nakala mm Mrs« IL 11 (Mvia Mlarnlca O. ZSMKOVVTZ 9k Hglla)
vtut* libam «wbnrth In ateUa tu, uteaov. v«d2k itd.
favljam svojim cenjenim odjemalcem, da je mo a
ZALOGA VINA v Trstu, uL Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78)
vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italij mskim vinom, katero p odajam po konkurenčnih cenah, i.i da sem odprl
na Božje?»polju pri Prošeku svojo PODRUŽ&tfCO.
V tej podružnici se dobiva vino, žganje in pe ink »vec boljši kup k^t v Trstu.	Vdani GUGLIELMO \ViliSS.
- PRVE VRSTE -
v originalnih staklenka^ od leg netto 40 do 45 kaker ludi od kg 5 naprej sa prodala pri
tvrdki N.	uL Milano St. 25
(prej via HoCi^o pKcoSo St. 7.) — Telefon š - 314.