DOMOVINI
50. štev,
V Llublfanl, dne 15. decembra 1932
Leto VIII
Priznanje našemu rojaku učenjaku
General Vladimir Cukavac novi poveljnik
dravske divizije
Minister Ja prosveto Je imenoval za rednega profesorja primerjalnega jezikoslovja dr. K. Oštirja, enega od desetih največjih Jezikoslovcev na svetu. Profesor Oštir je šaleški rojak iz St. Ilja, kmetski sin, ki se rad spominja na svoja mlada leta, ko je še kot dijak doma delal. Pozneje se je sam preživljal. Govori 16 jezikov. Ostal pa je skromen in domač kljub svoji učenosti.
Po vojni je bil g. Cukavac dve leti bataljonski komandant, 1. 1921. pa je bil v činu podpolkovnika preveden v generalni štab. Zavzemal je nato več važnih ln odgovornih položajev in bil med drugim naš vojaški ataše v Sofiji, načelnik štaba kraljeve garde in načelnik g-eneralštabnega oddelka vbjbegd ministrstva. "Postal je med tem brigaflnl general ln je bil lani to letos pomočnik inšpektorja državne obrambe, dokler ni bil pred tedni imenovan za vršilca dolžnosti komandanta dravske divizije. To svoje odlično, a odgovorno in važno mesto je, kakor smo že v uvodu omenili, pred nekaj dnevi nastopil.
Slika desno:
Andrej Zmavc častni občan kapelski
Občina Kapele pri Brežicah je imenovala svojega rojaka And. 2mavca direktorja vinar, in sadjarske šole v p. v Mariboru, v priznanje njegovih zaslug na narodnogospodarskem polju za svojega častnega občana. Častno diplomo mu je izročila na izredno slovesen način v zvezi s prisrčno domačo proslavo obletnice narod, uedinjenja 27. novembra.
šestdesetletnica narodnega delavca
__	Alojzij Peterlin Batog se je rodil 13. decem-
/^flii.	bra 1872 v Kamniku. Mati revnega kmečkega
rodu s hrabov, oče pa premožen kamniški meščan ter po vsem Gorenjskem in Spodnjem s.	Štajerskem znani in v cerkvenih krogih pri-
\ ljubljeni zlatar, srebrar in papar. Ni skoraj \ cerkve na Gorenjskem in v Savinjski dolini \ brez kakega njegovega dela. Lojze je bil prve-\ nec. Ljudsko šolo Je obiskoval v Kamniku, \ potem ga je pa oče poslal v Ljubljano na gimnazijo. Maturiral je 1894. — že v vojaški suknji. Drugo leto je materi na ljubo stopil v goriško semenišče ter 1898 bral novo mašo — pol leta po materini smrti. Skoraj dvajset let je pastiroval po raznih krajih Istre, razpad ^ h Avstrije ga je pa dohitel kot vojnega kurata Mm\ na italijanski fronti na Tirolskem. Nazaj v zasedeno ozemlje ni mogel več, v ljubljanski WBj škofiji pa ni bilo zanj mesta. Po nasvetu pri-W/ jateljev je napravil še maturo na učiteljišču f/ instopil v učiteljsko službo, letos pa je tudi V	diplomiral na filozofski fakulteti Aleksandro-
ve univerze. Zdaj je učitelj na meščanski šoli V Skofji Loki.
—'----Pesnlkovati je začel Batog zelo zgodaj, naj-
prej seve v Kržičevem »Vrtcu« in »Angelčku«, leta 1890 ga pa že srečamo v »Ljubljanskem Zvonu«. Kot semeniščnik je priobčeval pesmi v dunajski »Zori«.
Izšel je iz Cimpermanove šole, kjer se je posebno pazilo na pravilnost ritma in rime. S pokojnim Stefetom, dr. Dergancem, Drenikom in še s par drugimi je ustanovil dijaško literarno »Zadrugo«, člani so bili najboljši pisatelji in pesniki mlajše generacije, kakor Kette, Murn, Cankar, Zupančič, Silvin Sardenko, Kraigher in drugi. V Istri je utihnil za dolgo, šele po prevratu se je začel spet oglašati po raznih listih in revijah. Leta 1929. je izšla zbirka njegovih pesmi »Pot za goro«, letos pomladi so pa igrali v Kamniku z lepim uspehom njegovo dramo »Solnce«. Tudi kot prosvetni delavec izven šole se udejstvuje. Posebno priljubljena so njegova predavanja o pri-rodopisnih vedah y Ljubljanskem radiu.
Ivan Sorčan 80-letnik
Hrastniški upokojeni nadučitelj g. Ivan Sorčan dovrši te dni 80. leto svojega narodni prosveti in njegovi blaginji posvečenega življenja Vse prosvetne in dobrodeL hrastniška ustanove so tesno zvezane z njegovim delovanjem in ustanovljene z velikimi njegovimi zaslugami. Solo je vodil gosp. Sorčan 36 let, gasilcem, ki ga s ponosom prištevajo med svoje častne člane, pa je opravljal tajniške posle 40 let. Mnogim čestitkam k njegovemu jubileju se pridru žujemo z jželjo, da bi usoda podaljšala v miru in sreči njegovo življenje do skrajnih mej.
500 let star
zvonik
Ravnatelj živalskega vrta v Berlinu dr. Heck je napisal delo o lovu na divje živali v Afriki. Delo je posebnost svoje vrste, kajti gramofonska plošča, ki se lahko navije, ponazarja glasove zveri, tako da dobi bravec neposreden vtis življenja v afriškem
pragozdu.
Stolp cerkve sv. Štefana na Dunaju, k 1. 1432., obhaja letos petstoletnico svojega obstoja.
Pogled na prizorišče v Premnitzu
Pretekli teden se je primerila v Premnitzu pri Rathenowu velika eksplozija v ondotni tvornici barv. Imenovani kraj je tvorniška naselbina, ki šteje kakšnih 2000 prebivalcev, večinoma delavcev z družinami. IG Farbenindustrie izdeluje tu v svojih objektih anorganske kemikalije, umetno svilo, bakreno svilo in slične produkte.
V	sredo se je začelo delo kakor navadno ob delavnikih. Okoli devete ure je neki ključavničar naročil pomočnikom, naj odnesejo v tvornico posodo s kisikom. Storili so kakor jim je bilo ukazano, a medpotoma jim je posoda s kisikom padla iz rok ter se razpočila in povzročila eksplozijo s strašnim učinkom.
Eksplozija je bila tako močna, da je raztrgala prednji zid poslopja. Ker je pri tem streha izgubila oporo, se je udrla in napušč zgrmel na tla. Potegnil je s sabo in pokopal pod seboj več ljudi, ki so bili tedaj v uničenih prostorih.
Pok, ki se je razlegel ob začetku nesreče, je bil tako močan, da so ga čuli daleč naokoli. Zemlja se je stresla na daljavo več kilometrov, šipe v oknih so zažvenketale, v nekaterih hišah blizu tvornice so popadali s sten predmeti. Celo vlak na bližnji postaji, ki je bil v trenutku nesreče pripravljen na odhod, se je ustavil in nadaljeval šele ko se je pokazalo, da ni zanj nobene nevarnosti.
V	tvornici je nastala po eksploziji nepopisna zmeda. Sirene sosednih objektov so takoj začele tuliti in, opozarjati delavstvo, naj se reši. Delavci so hrumoma stekli iz tovarne, tudi prebivalstva se je polastila ilna zaprepaščenost. Ravnateljstvo tvornice je takoj velelo zapreti vrata in vest o nesreči se je bliskovito razširila med ljudstvom. V pičli četrti ure so pridirjali stražniki in gasilci v avtomobilih, ki so s kordonom zaprli prizorišče katastrofe n uvedli preiskavo.
Glavni tvorniški objekt se je v notranjosti sesul na kup. Izpod razvalin so prihajali obupni kriki ranjenih ponesrečencev. Uboge delavce je eksplozija raztrgala na kose, tako da niso mogli ugotoviti kateremu pripadajo posamezni odtrgani udi. Po dosedanjih ugotovitvah je obležalo pod razvalinami razdejanega tvorniškega objekta sedem mrtvih, štirje pa so bili hudo ranjeni. Vendar to število ni popolno in se je bati, da se bo še povečalo. Tvornica je ob času nesreče zaposlovala 1850 moči.
Zvočna knjiga41
Švedski otroci v narodnih nošah
Slika desno:
Spomenik bratom Wrightom
V Kltty Hawku, kjer sta brata Wrighta 1. 1903. delala prve letalske poskuse, bo odkrila Amerika svojima sinovoma spomenik, ki ga prikazuje ta slika.
je nedvomno švedski kralj Gustav, ki obhaja letos 25-letnico svojega vladanja. Na levi ga vidimo ob nastopu vlade, na desni pa ob jubileju v civilu.
Slika desno:
Trenutek avtomobilske katastrofe
Pri neki avtomobilski tekmi v Kaliforniji sta vozila dva dirkača tako tesno drug poleg drugega, da sta se kolesi vozil dotaknili. Posledice so bile strašne: oba avtomobila sta zdrknila s proge in zavozila v stran. Enemu vozilu je odletelo kolo, dirkač, ki se je hotel rešiti s skokom iz avtomobila, pa je postal žrtev svojega vratolomnega ooskusa in je obležal povožen na dirkališču.
Agrarna reforma v Španiji
španski parlament Je sprejel zakon o razlastitvi 40.000 ha zemlje. Takšnih prizorov, kakor nam kaže slika, ne bomo več videli, kajti veleposestniki ne bodo več gojili bikov, katere bi lovili S konji.
Slika desno:
Mikrofon za angleškega kralja
Anglešk. kralju Juriju V. bodo letos za božič poklonili mikrofon ■ (pripravo za oddajanje po radiju), s katerim bo oznanil božično poslanico vsem svojim
državljanom britskega imperija.
Slika levo:
Preizkuše-vanje mask proti strupenim pli-lom
y nekem londonskem laboratoriju novo masko proti preizkusijo vsako novo masko proti strupenim plinom na delavcih, ki tvegajo pri teh eksperimentih svoje življenje. Seveda jih za te poskuse tudi dobro plačajo.
Slika desno:
Minister z motiko
Japonski finančni minister Tekahači poziva ljudstvo, naj se vrne k zemlji in mu daje zgled z izkopavanjem krompirja.
Na Cutisovem letališču v Valleyu Streamu USA se Je primerila neobičajna nesreča. Neko pristajajoče letalo je dolgo begalo po tleh ln Je slednjič sedlo na neko drugo letalo, kl je bilo zasidrano na letališču. Pri padcu se Je trup spodnjega letala popolnoma zmečkal. 2rtev ni bilo.
2rtev megle

Letalo padlo na letalo
V Atenah so Imeli zadnje dni stavko tramvajskih ustnžbencev, » katere je morala krotiti in razganjati policija.
prizor z ameriških pomorskih vojaških vaj. Spredaj cevi aven topov, na arugi s«™ letalo, v ozadju ladja ameriške mornarice »Maryland«.
y Parizu so imeli pred dnevi tako gosto meglo, da se je primerilo mnogo nesreč. Med drugimi je posebno značilna ta, ki Jo prikazuje naša slika. Avto se je zaletel s takšno silo v kiosk za časopise, da ga je podrl na ulico.
Tudi na morju se razorožujejo
Slika desno:
Jeruzalem se modernizira
Mladinska zveza kristjanov je zgradila v Jeruzalemu po* slopje, v katerem bo imelo društvo sedeS za vso Palestino
Slika denOf
Planin.
avtomo-
bilska
cesta
V Ameriki so pred dnevi izročili prometu največjo svetovno planinsko
avtomobilsko cesto med mestoma TTersey City in Newark (država New Yersey)..Po tej cesti smejo voziti Izključno avtomobUi.
Nemiri v Atenah