205. številka. Ljubljana, v petek 5 septembra XVII. leto, 1884 Isbaja vsak dan mve*er, i/i ni si nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtrijsko-ogeirake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za voe leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tisku, po 6 kr., če se d vuk rut in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništv o je v Ljnbljani v Prana Kolmana hiši, „Qledališka stolba". nine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Upravništv u naj si-, blagovolijo pošiljati naročni Vsprejemni izpit v naše gimnazije v Ljubljani, Kranji in Novem mestu. (Konec.) Da imamo slovenske razrede in oddelke, kažejo poleg onega ustanovljajočega ministerskega ukaza tudi druge ministerske določbe, katere tudi naše deželno Šolske oblast' naravno in prav tolmačijo in s tem najete pisarje kar naravnost po zobeh bijejo. Program Ljubljanske gimnazije od 1884 ima na atr. 87: „po ministerskem ukazu" (U. M.) 1. Ker-mavner, vadbe II ftir slovenische Classen zu-la^sig"; 2. Jesenko, zemljepis za II. in III. razred ftir slov. Cl. zulassig; 3. Erjavec, Mineralogija, ftir Blovenische Classen; 4. Čebular, Fizika; 5. Močnik-Celestina, Aritmetika II.; 6. Močnik-Celestina, Geometrija II. ftir slovenische Classen zu-lilssig. Dalje bi bila klasična priča oni državni naš poslanec, ki se je pred vsem neprestano potegoval za ustanovitev slovenskih razredov, ki je utrakvizem pri ministerstvu naravnost pobijal — in njega je ministerstvo res poslušalo. Dalje je minister Conrad v budgetnem odseku jasno in naravnost govoril o slovenskih razredih, ne pa o utrakvizmu. Vse to le potrjuje rečeno resnico in jasno kaže, da se postavni vsprejemni izpiti v slovenski prvi razred morajo vršiti izključno le slovenski. In čemu bi pač bil nemški vsprejemni izpit za slovenski prvi razred? Prej je že bilo rečeno, da se ti vsprejemni izpiti delajo le za I. razred nadih gimnazij. Ker se pa v slovenskih razredih (pri Ljubljanskej gimnaziji oziroma oddelkih) vsi predmeti poučujejo slovenski, vedel ne bode noben Človek zdrave pameti povedati, zakaj se ti izpiti nemški vršd. Profesorji v I. slovenskem razredu prvič ne vedo nič početi s Se tako temeljito (!) nemščino svojih slovenskih učencev, ker morajo vse predmete slovenski poučevati. Zidati morajo na slovensko podlago — a pri sedanji praksi teh nemških vspre-jemnih izpitov se ne morejo dovolj prepričati, kolika je ta siovenska podlaga. Dijaki se pri vsprejemnem nemškem izpitu le begajo in mešajo. Krivica se godi slovenski narodnosti; tlačijo se slovenski dijaki in zabacivajo se, ker ne znajo dovolj nemščine. Ali ni to neumno, da se ne izrazim ostrejše, da se od slovenskih dečkov v teh mladih letih zahteva zavedno znanje dveh jezikov? Zakaj pa od dijakov Nemcev, ki se vsprejemajo v nemški oddelek I. razreda nade gimnazije, ne zahtevate dotičuega znanja slovenskega jezika? Ja Bauer, das ist wa8 anderes! A kje^je narodna ravnopravnost? Iu v) Bege! v besedo; 11 j čevelj, Ne včdaju, v kakom by on predmete Byl znatokom, hotj12) strog on na slovah; No čort18) ego neaet suditj o svete: Poprobuj on suditj o sapogab. Tako Puškin. (Sočinenija A. S. Puškina. Iz-danie Ja. A. Isakova. Sanktpeterburg 1859.1. str. 432) Snov je ravno taka kakor Preširnovega bo-neta, premene v primeri se „Senanoma" malostne. In vender sta vzela ruski in Blovenski pesnik sujet iz Plinija. Bili ne bilo možno, da bi bila tudi s „Senanom" taka? . . . Tako sem ugibal, čitajoč g. Cimpermana spis. — iBkal, povpraševal sem okrog, a vznal nesem ničesar. Stoprv pred nekojimi meseci prinese mi prijatelj rokopis Preširnovega „Senana". Je-li ta rokopis (koji je sedaj v rokah gosp. profesorja na učiteljišči V. Z.) v istini PreŠirnov ali ne, ne vem. Sicer pa to tudi za našo stvar ne posebne važnosti, kajti kdor ga je pisal, pisal ga je izvestoo po rokopisu pesnikovem. Ta „Senanus" ima s konca opomujo, Če se ne motim: „Acta sanctorum" iu poleg je zapisana one knjige stran, na katerej naj se nahaja saov naše „legende". ») Dasi; 2) črt, vrag. Ako no ta „Senanus" pristen rokopis pesnikov moral je to opomnjo vsekako zabeležiti Preširen v Bvojem rokopisu, kajti da bi bil prepisatelj sam dostavil dotični vir, ne verojetno. Tako, mnl se mi, je opravičena dvojba radi g. Job. Cimpermana hipoteze in utrjeno, ka n6 imel Preširen zlagajofi „Senana" pred soboj angleškega peBnika, temveč prej omenjeno delo o svetnfcih. T. Črv. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Vera in fil ozof i j a. Vera je bila vse čase. Naša vera nema ničesar občnega z veroizpo-vedanji, katera Be nahujajo na zapadu. Sicer se jaz ne bodem prepiral, je li ta ali ona vera boljša; človek je tako ničev, da vprašanje o tem, kako se on poklanja Bogu, nema pomena. Bog razume vse, zlasti te, ki ga časte v globini srca. Pri nas je ide-jalna vera, ki skrbi za združenje mislij k Bogu, in svetna vera, ki se kaže v viiunjili obredih. Z jedno besedo, pri nas je tudi iskrenost in hinavščina. Naši učeni verujejo v vero, ali bolje rečeno v filozo- jemni izpiti vršiti le slovenski. Ministerski ukazi in ministerske naredbe se zato proglašajo, da se izvršujejo; šolski krogi so na prvem mestu poklicani te naredbe in ukaze izvrševati; slavna deželna vlada pa je poklicana z deželnim šolskim svetom paziti na to, da se v resnici izvršujejo. Pisatelj teh vrstic ni napisal sebi v kratek čas, ampak napisal jih je, da bi probudil narodne kroge ter jih zanimal za to vprašanje. Učeči se mladini Blovenski bi močno olajšali breme, ko bi se vspre-jemni izpiti vršili postavno — t. j. po ministerski naredbi — ne pa po dosedanjem nepostavnem kopitu. Za postavni naravni \ sprejemni izpit — tj. za »amo .slovenski izpit pri dijakih, v slovenske razrede in oddelke ustopajočib, skrbeti ima na prvem mestu deželni šolski svet. Pri sedanjih razmerah pa to stvar priporočamo tudi deželnim poslaucem — in slovenska mladina bode jim hvaležna, naj jej to vprašanje dožei.o Le najeti vspravljivi kimvuci ali pa nezavidni narodni zagovorniki. Tiskani Slovenski Narod je zadovoljen, ua je s Lemi vrsticami prvi mej slovenskimi listi sprožil za stiskani narod slovenski prevažno vpraštnje. Prva srbska železnica. Včeraj spustil se je prvikrat železnični stroj s kolodvoia v Belem Gradu po doliui Moravini ter mnogobrojnemu veselemu občinstvu dal znamenje, da s« je s tisto uro pričela iiuvh doba gospodarska v mladi srbski kraljevini. S j osebnimi slavuostmi in v navzočnosti častitajočih gostov iz sosednjih dežela otvoiiia se je ta dan nova srbska železna cesta Beli Grad-Niš, dolga 244 kilom* trov, ob jeduem deblo srbskega železnega cestovja, katero se preko Savskega motu pri Belem Gradu naslanja na železnico Budajieštit-Zemuu, in od katerega se ima odcepiti črta NM-Vranja, da kraljevino /veže s Turčijo, io črtu Nil P.rot zavoljo zveze z Bolgurijo. Tla po si b-ki zemlji res neso taka, da bi podpirala jednaka podjtt-a! Če se pomisli, da že novo otvorjeua železnica gre skozi štiri predore, vse vku|>e dolgi 2600 metrov, in da je bilo za njo treba stavb, kuke.ršue občudujemo v Avstr.ji ie pri naših gorsk h železnicah, potem gre v. lik del zaslug srbskega naroda neumoruosti iu nuptedoi jubnosti, da se je tuko težko začetno delo sedaj zvršilo. To je tudi najboljše poroštvo, da uiČ manj težavni postranski železnici Niš-Vmija iu Niš-Pirot tudi v kratkem času stečeti. (Je so lahko printerja, da so železnice žile, po katenh se prometne n.oči zbirajo, da se preu.s t varjene zopet iztukajo v širše kroge, oživljajoč in prenavljajoč jih, potem je tudi res, da se i vsako novo Železnico narodno gospodarstvo še bolje uredi, blaginja oomačiga in BObedlljega naroda še bolje pospeši. Koliko pomealjivejši morajo pa denašnji dnevi biti za Srbijo, katera ttoprav ta teden dobi svojo prvo železnico, prvo pot do pravilnega prometa in z njim do pravega gospodarskega obsevanja s kulturnimi drŽLvami! Srbska kraljevina bila je do sedaj jedina delela v Evro|»i, ki parne moči ni še vpora-bila za svoj promet, in imala je torej v tem oziru Btatikav obraz v evropske in državnem konceitu. In zato je torej otvorjenje novo železnice tudi pomenljivo, ker kaže, da je niludi kraljevini resno do tega, gmotno povzdigniti se na tisti stališ, ki jej je sicer v y nanj i politiki vsled Berlinskega dogovora dan bil. V svojej vnanjej politiki Srbija sicer ni na najbolj- šem potu, a z grajenjem in pospeševanjem svojih občil bode Evropo prepričala, da 8e sama razvijati more in hoče, kakor si je veliko ugleda v krogu evropskih držav že pridobila s popravami svojih dav-kovskih zakonov, s stalno skrbjo za kmetijsko in financijalno polje svoje. Največ dobička bode pač od stroja, ki bode odslej puhal po Moravini dolini, imelo srbsko narodno gospodarstvo iu blagostanje. Potrebe srbskega prebivalstva bode cenejše in hitrejše zadovoljevane, a produktivnost njegova bode rastla, ker bode pot srbak:m pridelkom in izdelkom v vnaoje dežele loŽji in brez dosedanjih zamudnih ovinkov. Če pa se do konca leta 1886. po ukrepih znane (JoofeVence a quatre potegne v resnici železna cesta do Soluna, in na drugi strani do Carigrada, potem bode črta BeliGrad-Niš prava velika cesta v orijentalski trgovini in ob tej cesti se bode moralo govoriti o do sedaj srbskemu narodu neznanem gospodarskem napredovanji. Ali tudi mi Avstrijci moramo v prvi vrsti s posebnim veseljem iu zadovoljstvom pozdravljati prvi železniški tir v sosednji naši državi! Neso se od nekdaj avstrijski državniki zastonj ozirali na Srbijo in v njej zlasti pogrešali pravih trgoviusk h vezil! Že blizu pred tridesetimi leti je avstrijski konzul v Belem Gradu, p). Hahn, predlagal, da bi se Beli Grad iu Soluu zvezala z želežuico zlasti zavoljo pošte, pr.hajajoče iz Indije. Iuženerji avsttij-ske državno železnične družbe so se neprestano pečali s črteži srbskih železnic. Iu slednjič je bila Avstriska Deželna Banka, ki je za ponesrečeno Pariško Union Generale v družbi s Comptoir-jem o" Escoinpte prevzela pogodbo srbske vlade in tudi o resnici dovršila gradnjo znamenite železu ce. Z ž vini iu veselim zanimanjem se je v Avstriji gledalo napredovanju važnega dela iu dvojbe ni, da bode nova železnirna zveza tisto v/.polnjevala glede naših gospodarskih interesov na južnem vzhodu, kar se je od nje obetalo. Trgovinske razmere mej Avstrijo in Srbijo razvile so se v zadnjem desetletji jako krepko, to pa zlasti vsled trgovinske pogodbe mej nj ma. Vsaj je Srbija staro tržišče avstrijsko, vsaj od blaga, ki se uvaža v mlado kraljevino, odpada ua Avstiijo 80% težine in 75% vrednosti! To uvažanje bode po izboljšanih občilih, po novi železnici Brli Grad-Niš le še rast.a, ker se bode produkcija v deželi in z ujo zameua blaga povzdignila, u bodu večje postalo tudi hrepenenje po proizvodih naše i iz severnih krajev; uekej ladij«, ki je prišla iz Ca obrtuosti. Ako bodo naši trgovci za časa pogodili i »tellamara pa jo tamošnje ljudstvo zabranilo uhod v potrebe in ukus srbskih dežeianov, ue bode se jim Tržaška municipijska delegacija bi rada do segla, da bi se letos ne sklical Tižaški deželni zbor, ker nema neki nič dela. Ko bi so pa sklical, imel bode samo jedno sejo. Vlada mu bode predložila zakon o varstvu ptičev. Bodoči zgornf e-avatrljakl deželni zbor štel bode z uštetim virilnim glasom Linškega škofa 33 konservativnih io 17 liberalnih poslancev. Letos bodo prvikrat imeli konservativci veČino v tem zboru. V Hulio vinskem deželnem zboru je predlagal rektor Črnoviškega vseučilišča, da se sklene resolucija na vlado, uaj kmalu ustanovi medicinsko fakulteto v Činovicah. Podpiral je ta predlog s tem, d i bode nova bolnicu jako prostorna in z vsem po-trebuim dobro preskrbljena, ter bi imeli medicinci lepo priložnost se prakt čuo izuriti. To resolucijo je deželni >bor jednoglasno vsprejel. Medicinsko fakulteto hočejo torej imeti v Črnovicab, ko so Še druge fakultete prazne in se je že premišljevalo, da bi se to vaeučilišče prestavilo kam drugam, kjer bi imelo več slušateljev. To nepotrebno vseučilišče hočejo razširiti, samo da bi ložje napredovala germanizacija v Bukovini. Gtallakl deželni proračun kaže 3650.427 gld. stroškov in 537 575 gld. dohodkov, tedaj 3,112 852 gld. primankIjaja, kateri se pa bode pokril z 32°/0 naklado na direktne davke. V nanje države. Kolera se je jako razširila po nekaterih deželah južne Evrope. Po vsem južnem delu Francije, skoro po vsej Italiji zahteva veliko žrtev, poslednji ras je že tudi prestopila španjsko meio. Najhuje razsaja v Italiji. Tt.ko je tam predvčeraj v provinciji Aleksandriji 1 za kolero na novo zbolel, jeden pa umrl; v Burgamu 22 na novo zbolelo, 8 umrlo; v Campobassu 5 zbolelo iu 5 umrlo; v Ca-serti 1 zbolel; v Cuneu 29 zbolelo, 17 umrlo; v Genui 21 zbolelo, 16 umrlo; v Massa-Carrari 11 zbolelo, 9 umrlo; v Mod en i 3 zboleli; v Neaplu samo v nipstu 122 zbolelo in 69 umrlo, v drugih delih te provincije jih je pa 5 zbolelo in 2 umrla ; v Parmi 4 zboleli, 5 umrlo; v Turiuskej proviuclji 11 zbolelo, 9 umrlo. Strah mej prebivalstvom je silno velik, nekateri dolže vlado in ura le, da premalo store proti tej bedi Posebno ojiozicijske stranke porabljajo to nezgodo v to, da napadajo vlado, ki pa je pri tem popolnem nedolžna. Storila je brž vse potrebne naredbe proti tej bolezni, ko se je prvo-krat pokazala kolera, če neso nič pomagale, kaj more za to. Tudi seduj stori vlada iu ujeui organi vse, da se ut-tavi bolezen. Nekatera mesta se pa kar sama naredila qu*rantaine okrog mesta, da se zavarujejo, tuko se je Bresciu zaprla od vsega sveta. V nekaterih krajih ljudstvo s^rao mnogo ovira promet, ker se boji kolere. Tako je v Reggiu moral cel polk stražtti, da ljudstvo ni raztrgalo železnice ali kaj diuzega storilo, da bi ustavilo prihod vlakov treba preveč bati konkurencije francoske, angleške in nemške, ki bode takoj v deželi, kakor h.tro bode po novih železnicah storjeua zveza z bolgarskimi in turškimi železnicami. Sploh pa je za sedaj našej trgovini v Srbiji iu preko Srbije veliko ga rane J da nih, ki bodo še le prav v veljavo prišle, kadar bode kraljevina preprežena z železnimi cestami. M. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 5. septembra. Goriški mestni zbor je v poslednji seji na predlog grota Cjrouinija jednoglasuo skieuil, poslati peticijo na državni zbor, da bi se zidala Predelska žeKznica. fično učenje Konlueijevo. Konfucij živel ju v VI. pred Kr. r. Njegov spomin se je obrunil povsod. V Kitaji ni nobenega mesta, v katerem bi ne bilo templja v čast Konfuciju. Izgojevauje človeškega srca je glavui smoter filozofičuega učenja. Odgojiti človeka — to pomenja vzdigniti ga od pada, v kat' rega ga je pripeljala slaba poraba njegovih sposobnostij, odkriti mu oči, pokazati mu veličastnost neobsežucga svetu, pomagati mu polagoma izkopati se iz ničevosti, čutiti v sebi razum, biti misleč, želee in pozuajoč, — to je smoter velikega filozofičnega učenja, Pa ne smete misliti, da ima Konfucijeva sistema samo teoretične nauke, brez navodov, kako jih praktično porabiti; ona daje popolen kurs praktične odgoje, katere glavno načelo je obdržali človeški razum v določenih mejah. Po mnenji Konfucije vem y* človeško Brce podobno v skok dirjajočernu konju, kateri ne uboga ne biča, ue glasu, ali hitro iz goro deročemu potoku, saraovoljuej sili, katero je treba zadržati. Človeško srce ima ueizpremenljivo idejale pravice in modrosti, pa vnanja čuvstva imajo silo pregreh iu tkušnjav, katere vlečejo človeka od tega idejala. Proti temu se moramo braniti iu orožje, katero nam priporoča Koufucj je — čuvstvo spoštovanja. Čuv-Btvo spoštovanja je osuova vse Konfucijeve sisteme. V Kitaji, tako, kakor v drugih deželah, ni le jedna vera. Pri nas so tri vere. Ruzuu Koufucije-vega je razširjeno tudi učenje Laodze a, ki je razširjeno največ mej nižjim ljudstvom, katerega osuova je teorija o preseljevanji duš, in učenje Fo ali bu-daizem — metnfuičua doktrina. Budaizem je ustanovil Buda, ki je živel v VI. stoletji pred Kr. r. Glavni princip tega učenja je oddaljeuje od sveta — pokoren,e telesa. Budaisti imajo svoje templje. Bu daističui menihi v samostanih imajo groinadua bogatstva. Vse te vere imajo, kakor povsod svoje iskrene privržence, svoje protivnike iu ravnodušne. ZlaBti poslednjih je mnogo v Kitaji. Z* to pu ni pri nas verskega sovraštva; da jaz tega čuvstva kar razu meti ne morem. Ložje bi sovražil samega sebe, svoj lastni jaz, ko versko idejo! — to se meui zdi čudno. Kar se tiče bogotajstva, trdijo, da je produkt novejše civilizacije. Mi, Kitajci smo še premalo ci vilizovani, da bi mogli biti brez vere. (Daljo prih.) luko. Vladi ima veliko težavo, da vzdržuje red, tem večjo, ker njeni nasprotniki vedno šuutajo narod proti njej. Mogoče je še celo, da zaradi kolere pride do miniaterske krize. — Pa tudi na Spanjskein kolera ni ravno milostljiva, a od um ne dobimo nobenih zanesljivih poročil Oficijalni telegrami jo kolikor je moč, taje, privatne je pa vlada že prepovedala. — Ne le laški notranji politiki, temveč tudi svetovni politiki, zlasti Bismarck, hočejo porabiti to hitro širjenje epidemije za svoje namene, in sicer proti Angliji. Zti sedaj pišejo nemški listi, da, ker se kolera ne ua lahko ustaviti, bode trtba gledati, da se jej zabrani prihod iz Indije in pot skozi Sueški prekop, naj tudi angleška trgovina trpi. Nemški poslanik je že pri konferenci v Londonu bil sprožil sanitetno vprašanje iu sfdaj bode kolera le pomogla, da Be ta stvar zopet sproži mej diplomati. Mi res ne razumemo, kako naj bi se tam ustavila kolera, ko je v Evropi ni moč, kjer je prebival-tvo sploh bolj izobraženo in so znanstvena sredstva bolj pri rokah, nego bodo na vzhodu. Pa saj to ima v prvi vrsti namen samo Angliji zlasti pa sedanjej liberalne j vl> di zapreke delati. Nemška vlada je sklenila v Perziji osnovati posebno poslaništvo, ki bode le začasno, a se bode v stalno preminilo, ako Be hode vladi potrebno zdelo. Osnovalo se je, kakor se govori, neki zato, da bode Nemčija od tod opazovala rusko iu angleško gibanje in potem uravnuvala svojo politiko. Japan hoče porabiti fraiicoskl-kJtal-alti spor v to, da bode od Kitaja zahteval vrhovno oblast uad Fu Čevskimi in Riu Kiu-otoki in da se Japoucem dado iste pravice v Kitaji, kakor Evrop-cem. Zaradi teh otokov bo že večkrat bili prepiri mej Japanom iu Kitajem. Francija bode pa Bedaj v Japanu dobila dobrega zaveznika proti Kitajcem, tem boljšega, ker je blizu in dobro pozna tamošnje razmere. Dopisi. Iz Zagreba 4. septembra. [Izviren dopis.] Volitve so pred durmi in vse stranke zastavljajo vse sile, da bi pridobile kolikor možno sedežev v deželnem zboru. O izidu se ne more niti domnevati, kajti gotovo bode naša vlada delovala „mit voller dampfkraft" iu kaj to pomeni, ste vi sami nedavno poskusili. Kolikor čujem, bodo na podlagi programa stranke prava kandidovali: dr. Hiokovič v trdnjavi Ivanić; Pevalek v Koprivnici. Grttnhut v Lovinci, Za Zigreb postavila je kandidate, nezavisna stranka v prvem okraji: Karola pl. Poglediča, T drugem okraji Juraja Cernadka, v tretjem okraji dra. Marijana DerenČina. Strauka prava pa je postavila: V prvem okraji Frana Folnegović*, v drugem okraji dr. Davida Starčevića, v tretjem okraji Act. Starčevića. Dr. Štefan Spevec, dosedanji zastopnik ca Dolenjo Bistro je svojim volilcem naznanil, da ne ieli biti zopet izvoljen. Vsled te resignacije oglasili bo se za ta okraj trije kandidatje: V imenu narodne stranke dr. Aleksander Egersdorfer, v imenu nezavisne stranke dr. Ivan Zabar, odvetnik v Zagrebu, kot pristaš stranke prava pa Ivan Obud, bivii kon-cipist pristojbinskega urada v Zagrebu. Iz Sevnice 1. septembra. [Izv. dopis] V nedeljo 30. avguBta obhajala je naša javna 3 razredna šola sklep šolskega leta z veselico. Udeležili so se je vsi c. kr. uradniki in druga inteligenca našega preprijaztiega trga kakor tudi vnauji Btariši naših šolskih otrok. Ob 1 uri bil je veličasten sprevod Šolske mladeži in mnogo občinstva z) avstrijsko, cesarsko, slovensko in štajersko zastavo in godbo. Na veseli hribček sv. Ane dospevši bila je mladina navzoč na pri večernicah. Učitelj veronauka jemaje slovo od iz Šole iztopivših priporočuje marljivost in delavnost, da naj nikdar lepih šolskih naukov tudi v prihodnje ne zanemarjajo, naj piidno v prostih urah čitajo iu pišejo, ter da naj ostanejo zvesti svojemu rodu, svojemu milemu materinskemu jeziku, kajti ni sramoti'nejšegi iu grSega na človeku, kakor če se tako daleč popači, da svoj rod, svoj materini jezik zataji. Taki popačeni ljudje so Judeiu Iškarjotu jednaki. ~ Pri veselici pa se je naša mladež povsem prav lepo in spodobno obnašala. Deklamovanje slovensko kakor tudi nemško bilo je prav dobro. Kar nas pa najbolj zadovoljuje je, da se naša deca praktično pripravlja za prihodnje življenje. Ona razume, kakor sem se že čestokrat prepričal berila na pamet z lastnimi besedami pripovedovati, in spisovanje raznih pisem, pobotnic, dolžnih pisem in kont, kar vse bode mladini v življenji dobro služilo in našemu presvit-lemu cesarju. K:.ko žalostno pa bode v prihodnje za one ljudi, ki neso dovolj slovenščine zmožni, pri nas jim ne bode prostora. Kar pa nemščino zadeva pričajo pa naši Študentje, kateri so se vsi tukaj šolali in polem v mestu izkušnjo v nemškem jeziku tako dobro naredili, da so bili vsprejeti v latinske šole, da je naša 3 razredna šola na pravej, ker postavnej podlagi, zategadelj dobila je od više šolske gospodske iz "Gradca že pohvalna pisma. Domače stvari. — (V Gradci) umrl je predvčeraj gospod J, Scbmidmayer predsednik deželnej soduiji. — (Dobra primera.) Deželni zbor bodi, kakor špargelj, pri katerem je vršiček najboljši del — iu zopet ne bodi kakor špargelj, katerega spodnji del je trd in neokusen. Deželni zbor bodi kakor rak, ki več ne izpusti, kar je dobil v svoje klešče — in zopet ne kakor rak, ki rituisko hodeč in plavajoč, ne pozna napredka. Deželni zbor bodi kakor ovce, mej katerimi vladati sloga iu jedinost — in zopet ne kakor ovce, katerim more vsakdo striči volno raz život, kadar in kolikor se mu ljubi. — Deželni zbor bodi kakor otrok, ki neizrečeno ljubi svojo mater in ljubko govori ž njo v jeziku, kate rega ga je naučila — in zopet ne kakor otrok, kateri dobivši svetlo dvajsetico od tujega gospoda na vprašanje: „Koga imaš rajši, mamico ali gospoda?" odgovarja: „Gospoda!" — (Vabilo k občnim zborom „društva v pomoč učiteljskim vdovam in sirotam na Kranjskem" „Slovenskoga učiteljskega društva" in „Narodne šole"), ki bodo 10. in 11. t. m. v Ljubljaui, in sicer bodo zborovali „Narodna šola" v sredo 10. t. m. zvečer ob 6. uri v društveni sobi „Slov. učiteljskega društva" (na Šentjakobskem trgu, h. št. 10), „Vdov-sko društvo" v četrtek 11. t. m. ob 9. uri dopo-ludne in potem „Slovensko učiteljsko društvo" obe v telovadnici II. mestne deške ljudske šole (na Cojzovi cesti), in Bicer vsa imenovana društva po tem-le vzporedu: a) ogovor predsednikov; b) tajuikovo poročilo; c) blagajnikovo poiočilo in volitev treh pregledovalcev društvenih računov; d) po-Hamičui nasvet:, kateri naj se pa odboru zglaŠajo jeden dan pred zborom; e) volitev 9 udov v odbor. Pred zborovanjem v Četrtek (11. t. m.) bode ob 8. uri zjutraj v mestni Župljanaki cerkvi pri av. Jakobu sv. maša. Iz odborov .vdovskega, učiteljskega društva" iu društva „Narodne A o l e -, v Ljubljani, 4. septembra 1884. — (It Kočevskega okraja) se nam piše: Mej tukajšnje nemške učitelje se je baje razposlala neka nemška brošura z naslovom „Die Deutsiheu in Krain." Ta knjiga silno hudo zabavlja na Slovence. Doposlala se je pa samo onim učiteljem, o kojih se je vedelo, da bo „deutsch gesinnt," Kdor je bil le količkaj na sumu, je ni dobil. Vlada sedaj zasleduje to stvar, pa še toliko srtče ni imela, da bi bila dobila le jeden izvod v roko in niti tega ne ve, kje se je brošura tiskala. — (Tržaški škof) bode letos birmoval po naslednjih krajih: 18. oktobra pri Križi; 19. v Sežani; 20. v Povirji; 21. v Avberji; 22. v Tomaji; 23 na Opčini; 25. v Prošeku; 26. v Kontovelu. — (Vojaški manevri) na Gorenjskem so končani. Danes povrnil se je domaČi pešpolk barona Kuhna št. 17 ob 1 uri popoludne čez Smelednik v Ljubljano, isto tako štiri baterije topničarskega polka št. 12. Polk kralj Milan št. 97 se jutri po železnici odpelje naravnost v Pulj, ne da bi Be v Ljubljani mudil. Tudi brambovski batalijoni: Ljubljanski, Novomeški in Tižaski odidejo po železnici z Gorenjskega v svoje garnizije. Samo Novomeški batalijon ostane v Ljubljani. Reaerviati in vojaki, ki so doslužili tri leta, odpuste se pri domačem polku št. 17 in pri brumbovc h jutri domov. — (Čebelarsko društvo) bo imelo občni zbor 15. t. m. v prostorih kat. družbe na Starem trgu št. 13. — („Naša Sloga") z dne 4. t. m. piše: „U poslednjem broju službenoga liBta biskupije trš-čansko-kopBrsk*: „Curia epi*eopalis" ualazi se nekakav odpis namjestuičtva u Trstu. Sudeč po naslovu govori o biljegovanju matičnih izvadakah. Na-mienjen je dušobrižnikom, nu valjda samo njemačkim i talijanskim jer je jedino u tih jezicih objeloaanjen. Od c. kr. uamjestničtva Primorja, koje upravlja sa đvle trećine Slavenah i Jednom trećinom ostalih uurodnost'h, nesmljemu zahtjevati, da tim Slavenom u njihovom jeziku piše, jer bi se tim krivda nanesla Niemcem i Talijanom — kano odabranim rasam — uu od prečastnoga ordinarijata^bilo bi očekivati, da kad već ueće, da piše hrvatski ili sloveuski, neka bar našim dušobrižnikom kojekakve dopise i odpise u latinskom jeziku protumači, jer svaki uemora znati njemački ili talijanski. Na to imaju pravo naši bVfdinici sve dotle, dok se njemački ili talijanski je/ik ne proglase crkvenimi jezici. Uzbude li se jednom to, tad ćemo jezik za zube i svirala za pas. — (Učiteljski kurs na Sla p u) se je včeraj skončal v pričo deželnega odbornika gosp. dra. Vošnjaka z izpitom vseh učiteljev, ki au se kursa udeležili. Učiti lji bo pokazali, da so 80 teoretično in praktično dobro izurili v sadjarstvu in vinarstvu. — (Premem ba poBestva.) Gosp. Viktor Gale* kupil je od gospe Aue Šfrer-jeve tovarno v Dolu za 24.000 gold. Izdelovale se bodo ondu prstene barve. — (Grozen požar) je v ponedeljek v Repnjah upepelil 8 gospodarjem hiše in razun jednega vsa gospodarska poslopja. Škode je baje 14.000 gold. Nekateri so bili zavarovani. — (Cvet in sad ob je dnem.) Redka nezgoda, katera je učinila 1. avgusta t. 1. okraju Vi-demškemu toliko nesrečo po grozoviti toči, ui ostala brez nesledkov, ne oziraje se tukaj na siromake zadete, tudi v prirodnih prikaznih. Tukaj vidiš sedaj saduo drevje v cvetji, >u kjer je ostal še kakšen sad na drevesu — vidiš ga poleg cvetja v teku jeduega meseca. Nu drugi strani vidiš na novo odganjajoče mladike trsne, katere te žalostno spominjajo na mi-nolo nezgodo iu vendar ne obetajo nikakega lipa, kajti podnebje naše ni toliko ugodno, da bi se smeli nadejati od te prikazni take koristi. — (Premiranje konj) bode v Ljutomeru v 9. dan septembru. Vsa odlikovanja 4G5 gld. — V Ormoži 10. septembra. Odlikovanj 265 gld. — V Žuvci 13. septembra. Odlikovanj 555 gld. — V Mariboru 20. sept. Odlikovanj 520 gld. — (Na gimnaziji v Pazinu) bilo je letos 105 dijakov, v pripravljalnem lazredu 21. Po narodnosti bilo je 61 Italijanov, 38 Hrvatov, 14 Slovencev, 12 Nemcev, 1 Francoz. — (Šolsko.) Iz Krškega došlo nam je: „Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Krškem konec Šolskega leta 1883/4." Na uvodnem mestu je spis narodnega učitelja gosp. Jarn. Ravnikarja: „ Dodatek k opisu Krškega okrajnega glavarstva." V šolo to je vlaoi hodilo 160 učencev in učenk. Poročilo omeuja tudi napredoval ne kmetijske Šole", ki jo je vse leto pod vodstvom goap. Ravnikarja obiskovalo 35 učencev. — (Pobegnil) je včeraj poštar Davorin Glazer iz Krapine, 8 23.000 gld. Okrajno glavarstvo Krapinsko ga telegrafično išče. — („Slavia Italiana deli1 avvocato Garlo Podrecca".) Pod tem naslovom pride v kratkem na svitlo zanimljiva knjiga, katero je spisal g Karol Podreka (Podrecca), odvetnik v Cevdadu. V tem delu piše g. Podreka o vseh Slovanih, kar jih je na italijanskem poluotoku, osobito pa o prebivalcih okraja „S. Pietro al Natisone" (Sv. Peter na Ned ži'. Razpravljajo se v tej knjigi vse politične, jezikovne, cerkvene, sodnijske, upravne razmere, privilegiji od 16. julija 1455 do 9. marca 1796 poljedeljstvo, obrtnija, trgovina itd. Kdor se količkaj zanima za ločene naše brate, živeče pod žezlom italijanske krone, bode si gotovo omislil to dobrodošlo knjigo, zlasti če še povemo, da je v Rimu izhajajoča „Fanfulla" Že strastno uapadala to knjigo, ako-ravno bode še le tekom tega meseca izšla. Cena knj'gi je dve liri in pol. Denar naj se pošilja pod naslovom: Tipografia Editrice Fulvio Giovanni in Cividale del Friuli Telegrami „Slovenskomu Narodu": Solnograd 5. septembra. Trgovinska zbornica izvolila je zopet oba dosedanja liberalna deželna poslanca. NiS 5. septembra. Slovesna poskusna vožnja mej Belimgradom in Nisem bila je sijajna. Vožnja trajala je deset ur, pa se bode skrajšala na osem ur. llazne vesti. * (Pošte uo poplačana uljudnost.) Kakor je znano, bivala je te dni angleška kraljica s svojo hčerjo Beatrico na otoku Wight. Mlad Anglež, imenom Lenville, kateri bi bil rud pozornost visokih gospej nase obrnil, da bi zaslul iu tako si pridobil ustop v odlične kroge, je uučil svojega ve- i likega psa, da je na javnih sprehajališčih v lienej I cajnici nosil majhne, toda izborne in jako lepe šopke cvetlic in je ponujal visokima gospema. Nekega dne čuje Lenville, ki se je skrivaj hotel prejiričati o uspehu svoje uljudnosti, kraljico, ki je smijoč se rekla hčeri: „Skrajni čas je že, da darovalcu lepih šopkov uljudnost povrnevi". Prihodnji večer prinese pes še veliko lepše in še krasuejše šopke, ter v veselih korakih priskače nazaj k svojemu gospodarju, v gobcu, noseč kraljičino primerno povračilo, — debelo klobaso. * (Lojaliteta — non plus ultra) Graščak Henry Pooprich je bil 29 avgusta t. 1. na tri mesece v zapor obsojen, ker je za prisotnosti angleške kraljice v Osbornu vse svoje krave, ovce in jagnjeta s patrijotičnimi bojami pobarval. Pisana in bregasta živina se je lizala in mnogo jo je počepalo. Obsod li so ga vsled tožbe društva za obrambo živalij. * (Č lo v e S k a vrednost.) 18. januvarja 1713 8ti sklenili Danska in Švedska pogodbo, vsled katere so se v vojski vjeti vojaki po natanko določenej ceni mQj državama z denarjem odkupovali. Določitev veljave in cene rajnih vojaških dostojanstvenikov je pa dotičnej cenilnej komisiji prizadevala velike in hude preglavice* Po daljšem prepiru in ugibanji so se nazadnje cenilci vender zjedinili in določili tako ceno, da st general-feldmaršal za 8000 in general admiral za 6000 tolarjev odkupi in reAi. Za navadnega vojaka prostaka, za jezdeca ali mornarja so postavili pa le dva in pol tolarja odkupnine. * (Vzorna marljivost) V Harnngtonu, malem angleškem mesteci, visi na hiši brivska tabla, na katerej je pisano tole: „Jakob Tarrant, tesar, mizar, brivec, Bidar in krovec, tlakir, popravlja vsakovrstne Btatvu (tkalske Btole) in stroje, ima pri sebi tudi ključavničarskega pomagaču, da izdeluje vsa ključavničarska dela; obeša zvonove, kolje prašiče, teleta in ovce, stnže pse, dere zobe, češe, spleta in skodm lase, čisti vodnjake, popravlja sl.muate strehe, dela po vrteh in opravi, če ima ravno č>s, tudi šolsko službo." Tako podjetnega in vsestranskega obrtnika menda ni na vesoljnem svetu, nego jo brivec Jakob Tarrant. * (Za ovaduhe.) V Georgiji v severnej Ameriki je napisano na nekem mostu svui\lo: „Kdor čez ta most hitreje vozi uego korakoma, naj se. če je mož bele barve, kaznuje s 5 tolarji; če je pa zamorec, naj dobi 25 batin. Polovico kazni dobi ovaduh. * (Stroga Bodba.) V nekej družbi je pela brdka deklica in pri petji svoja rožnata usta prav 1 malo odpirala, tako da zvuki neso mogli popolnoma iz njenih rudečih ustnic. N"ekdo, čudeč se izrednej dekličnej lepoti, reče k svojemu sosedu: »Poglejte vendar angeljcka, kako zvuke preje poljublja, pred no jih pošlje do naiih nšea!44 Ta pa odgovori: „Tedaj naj an(jel;ček p»zi, da si slojih lepih uatuic preveč ne onesnaži, ka)ti zvuki neso čisti.4* ♦(Hišna številka ua potovanji.) Ni dolgo tega, kar je nrki Turek k stavbenemu odseku Sarajevske' deželne vlade prišel zastran svoje hiše. Ker je bila pa Turčinu domača hišna številka neznana, ga dotični uradnik opozori, da brez številke njegove hiše te stavbene zadeve ne more rešiti in da naj ide domov ter kmalu naznani hišno številko. Turek odide, a drugi dan zopet pride, se ustopi pred uradnika, izvleče iz-za pasa nekaj v robec za vitega, položi na mizo, odvije in poda začudenemu uradniku majhno desko s hišno številko, katero je vestno in s trudom od zidu odtrgal. Kaj je hotel Turčin; brati ni znal teh „švabskihu fitev. ne on, no njegovi sosedje, torej si jo pomagal, kakor si je znal. ♦(Utemeljeno sovraštvo.) Neka gospa, o katerej hudobni jeziki govore, da „hlače nosi", reče v nedeljo na sprehodu k svoj°mu soprogu: »Tilen, pojdiva rajši na desno, ker nočem srečati onega gospoda tamo-Ie. Veš jaz ga zelo črtim, ker bi me bil pred štirimi leti kmalu za soprogo vzel." „Se mu pa ogniva" pravi na to soprog, „tudi jaz ga zelo sovražim." „Kako to?w ugovarja gospa, „saj ga še ne poznaš." „To je res; a vendar ga sovražim, ker o n ni vzel,tebe za soprogo", utemeljuje gospod svojo jezo nad bivšim ženinom svoje oblastne zakonske tovaraice. "(Španjsk v i te z, ) plemenit kakor kralj, a reven, kakor Job, dospe po noči jedenkrat do neke francoske kreme in trka zelo dolgo na vrata. Z velikim ti udom in strašnim ropotom privabi nazadnje gospodarja, da odpre okno in vpraša: „Kdo je?" — „Tukaj je,w odgovori Španjol: „Don Juan Pedro Hemandez Rodriguez de Villa-Nova, grof JMalafranski, vitez pl. Santiago iu Acantara". — „Mi je prav iz Brca žal," odvrne oštir, zapirajoč okno, „predragi gospod, a mi nemarno dovolj sob, da bi vse te gospode prenočili." * (Povsod napredek.) Gospa (postarna k svojej mlnih-j kuharici) : „Lizika, kdo pa dela vsak večer pri hišnih vratih tak šum in ropot?" — Ku harica: „Mačke, milostiva gospa." — Gospa: „Mačke? Lejte si no, ko sem bila jaz mlada, neso nosile mucke cilindrov in neso kadile cigaret." — Kuharica: „Prosim, milost va gospa, časi se spreminjajo." * (Tehten uzrok.) A: „Zakaj neki srečni g. pl. 0.....na vraticah pri svojem vozu še nema nobenega grba?w — B: „Zato, ker je njegova kočija starejša, nego njegovo pleni- Bt VO." — Poslano. iT'elssog'i'toljl-v© I S to besedo začenja se anonsa v danasnjej številki, katera priporoča novo, po slavnem zdravniku dr. Pinkas-n izumljeno sredstvo, lioborantium (lasu ustvarjajoča tekočina), kateio jepri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih §6 neverjetno mnogo koristilo in doslej v svojih uspehih ni bilo Se doseženo. Nećemo ini dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anorso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne hi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti. Javne c. 6. septemb ra : Eks. držb premakljivega blaga Janeza Ivanetiea iz Metlike 212 gld., v Metliki, o. eks. držb. pos. Franca Kočevarja iz Pijavt'gorice, 1579 gld., v Ljubljani. 3. eks. držh. pos. Franca btiha iz Maleraćne, 6416 g],, 40 kr., v Ljubljani. 1. eks. držh. užitninskih in posestnih pravic Ivan Slobodnik iz Bojanje VaBi, 100 gld., v Metliki. 9. septembra: 1, eks. držh. pos. Marijo Višnjikar iz Slarega gradu, 815 in 155 gld. 94 kr., v Ratečah. 1. eks. držb. pos. Jurija Kumpa iz Kes, 900 jdd., v Novemmestu. 1. eks. držh. pos. Junca Slaka iz Malega Vrha, v Novemmestu. 2. eks. držb. pos. Marije Progar iz Gorenjega Ger-čevja, v Novemmestu. 10. septembra: 1. eks. držb. pos. Pavla in Elizabete Honigstein iz Gorenie Lofcititt. 1500 gld. v Kofievji. 1. eks. drže. pos. Marije Miho, spadajoče pod graščino Se-nozesko, 1292 gld., v Senožečah. 1. eks. držb. pos. Janeza Žgura iz Poddrage, 221 gld., v Vipavi. Eks. držb. pos. Marije Redek iz Št. Petra, 17O0 gld., v ^Novemmestu. 11. septembra: Relic. pos. Josipa Golfa z Loža, v Ložu. 3. eks. držb. pos. Matije Martinčiča z Otoka, v Loži. 1. eks. držb. pos. Janez Zupančiča iz Krške vasi. 3305 gld. v Zatičini. 12. Boptmhra: 3. eks. držh. pos. Antona Penko iz Parja, 3273 gld. 50 kr., v Ilirskej Hi strici. 2. eks. držb. pos. Josipa Oblaka iz Rateč, v Ratečah. Umrli so r Ljubljani: 2. septembra: Jovana Flore, užitninskega nadzornika hči, 9 let, Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, za davico. 3. septembra: Janez Jelene, delavčev sin, 9 let, Sv. Florijana ulice št. 35, za vodenico v glavi. V deželnej bolnici: 1. septembra: Uiša AJhrecht, gostija, 64 let, za rartvoudom. 2. septembra: Jakob StražiŠar, gostač, 74 let, za starostjo. 3. septembra: Katra Felicijan, črevljarjeva žena, 48 let, za vnetjem jeter. 4. septembi'a: Marija Zurbi, gostija, 48 let, za jetiko. Tujci : dne 4. septembra. Pri Nlou« s Baumgartner, Schey i i Trsta. — Lasig, Mayer iz Gorice. Pri M»l|«i : Glanz iz Gradca. — Catauca iz Trata. — Franz iz Hrvatskega. — Kribek iz Brna. — Lasker z Dunaja. — pl. Prttkner iz Pulja. Meteoiologično poročilo. 3 Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo 7. zjutraj 730 52 mm. +- 17-8 <; si. szh. obl. OB 2. pop. 725-82 M. + 21 4 t: z. svz. obl. f t<. zvečer 72345 mm. -f 16-6" C brezv. obl. Mo krina min. 335 mm. dežja. Srednja temperatura -f- 18 6°, za 2-3° pod normalom. Papirna ren a . Srebrna renta . Zlata ren . . 5°/0 marčna renta H>"ULia.sij33ca, "borza dne" 5 septembra 11. {Izvirao folegrafično poročilo.) ... .....80 81 104 95 Akcije naredne banke....... 850 Kreditne akcije . i . . '. , . . 296 London ..... 121 Srebro .... ... — Napol. . ........... '•» C. kr. cekini ... . . . > Nemške marht- . . r-9 4°/0 državne »rečke iz L 1854 250 gld. 124 Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. 169 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 Ogrska zlata renta 6%..... 122 in'v .... 91 „ papirna renta 5% ..... 88 5°/0 štajerske zemljišč, od^ez. oblig. . . 105 Dunava reg. srečke 5°,0 . . 100 gld. 115 oz.mlj. obč. avstr. 4'/»°/« slati zast. listi . 120 Prior, oblig. Fnizabetine zapad, železnice 108 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke......100 gld. 176 Rudolfove srečke .... 10 „ 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 105 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 212 gld. 70 , 40 "9 80 \ 25 , 60 l 66 * 74 n 55 . 25 . 75 . 95 , 15 „ 55 . 10 . 25 n 75 „ 30 , 50 n 50 n 25 kr. O Častite naročnike kamnoseškega dela ponižno opominjam, naj od denašnjega dne naprej ne izplačujejo niti majhnih niti večjih vsot delavcem mojim, tudi na račune ne, na katerih ni poleg podpisa Ae it«inbll| s mojim Imenom pritisnem Ob jednem prosim one častite naročnike, kateri so s terjanjem bili prisiljeni poravnati račune, ne meni zameriti, ker se je to do danes godilo brez moje vednosti. Z odličnim spoštovanjem V^iiilio Camernik, kamnoseški mojster. Priporočilo! Ob jednem se zahvaljujem častitim naročnikom za dosedanje zaupanje in se priporočam za obila naročila, naj si bodo NimiM-iui »H umetna dela, katere hočem prav po ceni, točno in fino izdelati. Z odličnim spoštovanjem Vinko Ćameniik, (559) kamnoseški mojster. Pri snhem vremenu irg.ma (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuje vsak čas in v vaakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—9) Die Central-Station fiir Obat- und Genviise-Verwaltung in Graz. ♦ TJmetuc (32—67) zol>e in zobovja ustavlja po najnovejšem amerikanskem načina brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in vse sobne operaeije j zobozdravnik A. Paichel, ■p poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. * Takoj delujoče Uspeh zajamčen. % Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri plcMuli. Izpulili in osivelih. lane h. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. JT. Cm-rolioli v Urnu. »' I Jultf juni se dobiva pri g. #*!•»#« IfMaHr-Mt v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Jieki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. Pelli; v Mariboru J. Martinz; v liovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: H p Tli* h p orijentalsko lepotilno sredstvo, ki Ijdll U" jtl/o^j narija nežnost, belino in obilnost teloBa, odstranuje pege in hiše — cena 85 kr. m sleparija! -3N (333—16) 0. k. privilegij šivalnih za zholj&anje strojev. v Ljubljani, H6tel Evopa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero šivanje, (ns—so) 8 letna garancij a I Poduk brezplačno. Na mesečno obroke |io 1-5 gl. MejnaroSna linija. 9 Is Trsta, v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in /. najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „0-errao.a.ii.ia.", 4200 ton, okolu B. oktobra. p „East ja^n-g-lia"-,--— — —--■ — Kajuta za potnike 200 golti. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj se obrnejo na (552—3) T- TERKTTILE, generalnega paaažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eniilinuo iT Aut. i'ip^la.icn. generalnega agenta v TrNtu. • i? J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preilčke, pti&ne črviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žužclkine zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajaluici pri ji. A\m:i,-H, ,,pri <>niem psu" 13, H i!sov ii (Dominikanska) ulice 13, V Ljubljani pri Albinu Sličavji, trgovcu. Zuloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih. (230—B) Ostane tu od nedelje 31. avgusta do 8. septembra. V Latte rman novem drevoredu. f Največja menažerija na celem svetu. Lastnik IT. KLKEBERG. J,<1> «i i Otvorjeuo od 9. ure dopoludne do 9. ure zvečer. Prvikrat v Ljnbljani: 1 povodnji konj, 1 nosorog, 1 tapir, 2 slona, 15 levov, 5 prekrasnih tigr.»v, 2 črna pantra, rjavi in črni medvedjo, pegasti pantri, leopardi, jaguari, bela lama, 30 redkih opic, '" zvečer b čudo-se bod. ta ..Beberg in slavnoznani krotilec zverjaUi gospo v"sakrat je mej produciranjem glavno krmenje grabežljivih zverin. « s.....ni u a : I. prostor 70 kr., II. prostor 4« kr., III. prostor 20 kr. (550—4) kt>nji za klanje se kupujejo, tia se ttrmtjo z nJiMni araheiljive amevine. 4 kače, krokodili i. t. d. — Vsak dan dve gUvni predstavi: ob štirih popoludne in ob sedmih zveče vitim slonom „.Tombou, b 2 prekrasnima tigroma, G levi, hijenami, medvedi, volkovi, producirala i krotiteljica zverin gospodičina Ema Kleeherg in slavnoznani krotilec zverjadi gospod K. Urail. > saki lzdatelj m odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tibkarne"