Sestanek predsedniškega zbora Jubileji naše organizacije — Polnoštevilna udeležba — Zanimiva poročila in pomembni sklepi V nedeljo 5. t. m. so se zbrali predsedniki sreskih društev JUU, skupno z upravnim in nadzornim odborom sekcije na predsedniškcm zboru, ki se je vršil v tclovadnici gluhonemnicc v Ljubljani. Prisotni so bili predsedniki 31 učiteljskih društev in cclokupni upravni in nadzorni odbor. Ta skoraj 100% udeležba na tem sestanku nam je najlepši dokaz, da se organizirano učiteljstvo prav dobro zaveda, da morajo biti posamezna učiteljska društva čim tesneje povezana z vodstvom organizacije. Sestanki in posvctovanja vseh predsednikov so rodili vedno dobrc uspehc in tako je dalo tudi to zborovanje mnogo lepih pobud za nadaljnje delo. Predsedniški zbor jc otvoril predsednik sekcije tov. Metod Kumelj s slcdečim nago- vorom: SPOŠTOVANI ZBOR! Današnje naše zborovanje se vrši v letu jubilejev slovenske učiteljskc organizacije. Z razširjeno slavnostno številko je jeseni_ stopil »Popotnik« v svojo šestdesctletnico. Šestdeset let žc vrši »Popotnik« ob sodelovanju učiteljstva svoje važno poslanstvo na našem pedagoškem in šolskem polju kot edino slovenska samo pedagoška revija. Vso dobo svojega obstoja jc posvečal polno skrb našemu otroku, vzgojstvu in slovenskemu šolstvu. Neprecenljive so zato njegove zasluge za našo slovensko pedagogiko in naše šolstvo. Oboje se je začelo razvijati, rasti in je doseglo svojo današnjo višino šele s »Popotnikom« in z njegovo pomočjo. Pri tem pa si je pridobilo posebnih zaslug zlasti slovensko učiteljslvo in njegova organizacija, ki sta skrbela za to, da je korakala slovenska pedagogika z duhom časa in sta znala oskrbeti »Popotniku« tudi potrebno materialno osnovo1. Pretcklo jescn je minilu dalje 70 lct, odkar se jc začelo slovensko učiteljstvo zavedati važnosti organiziranega nastopanja za izvajanje stanovske borbe. Ta zvest, porojena iz trdih življenjskih razmer, v katerih je živel učiteljski stan, je rodila v vrstah naših stanovskih prednikov živahno gibanjc za snovanje učiteljskih društev. Ustanovitelji prvih dveh slovenskih učitcljskih društev 1. 1868. v Dravberci in v Ptuju so dali pobudo učiteljstvu tudi v ostalih krajih. V kratkem času so nastala slovenska učiteljska društva tudi v drugih krajih na Slovenskem. V teku dvajset let od ustanovitve prvih društev je bilo slovensko učiteljstvo organizirano že tako, da je bilo usposobljeno za enotno nastopanje pri delu in stremljenju za izvojevanje svojih stanovskih zahtev. Misel po osnovanju skupne slovenske učiteljske organizacije je dobivala med slovenskim učiteljstvom vedno več zagovornikov. Zamisel je dozorela in 22. in 23. aprila leta 1889. je bila v Ljubljani ustanovljena »Zveza slovenskih učiteljskih društev«. Letos v aprilu praznujemo torej 50-letnico obstoja skupne slovenske učiteljske organizacije, in to je naš letošnji tretji stanovski jubilej. Ob tej ugotovitvi čutim za svojo dolžnost s tega mesta s poscbno hvaležnostjo se spomniti onih naših društev in tovarišev, ki so si pridobili za ustanovitev naše organizacije prav posebnih zaslug. Prvi početki naše organizacije segajo v Dravsko dolino. Nestor obstoječih društev je naše Ptujsko učiteljsko društvo, ki je dalo s svojo ustanovitvijo pobudo, da je postala potreba po organiziranju živa tudi med učiteljstvom drugih okrajev. Ime Ptujskega učiteljskega društva bo vedno najsvetlejše v vrsti slovenskih učiteljskih društcv. K sedemdesetletnici obstoja izrekam temu društvu v imenu sekcije in v svojem imenu najprisrčnejše čestitke z iskreno željo, da zavzema s svojim delom tudi v bodoče vedno tako odlično mesto v naši učiteljski organizaciji. Navzočega predsednika prosim, da tolmači te čestitke in to mojo žcljo članstvu na prvem zborovanju. Realna iniciativa za osnovanje skupne slovenske učiteljske organizacije je izšla iz celjskega društva, ki mu gre zato posebna zasluga in ki zavzema zaradi tega prav posetpo odlično mesto v naši organizačni zgodovini. Temu društvu izrekam v imenu secije svoje čestitke in zahvalo, s posebno hvaležnostjo in zahvalo pa se spominjam že pokojnih glavnih propagatorjev in ustanoviteljev Zaveze: predsednika celjskega učit. društva in učitelja v Vojniku tov. Antona Brezovnika, učitelja v Žalcu tov. Franca Kocbeka in učitelja v Hrastniku tov. Armina Gradišnika. S svojim delom so izkazali slovenskemu učiteljstvu in solstvu neprecenljive usluge, sebi pa zgradili živ spomenik, ki bo stal, dokler bo obstojal učiteljski stan. Hvala in slava njihovemu spominu. Ob tej priliki pa se v imenu sekcije hvaIežno spominjam tudi vseh neimenovanih pokojnih in še živečih tovarišev, ki so si pridobili s svojim delom zasluge za slovensko učiteljsko organizacijo in njen razvoj. V teku vseh 50 let svojega obstoja je posvečala učiteljska organizacija vso svojo skrb izpopolnjcvanju in razširjanju splošne in strokovne izobrazbe učiteljstva, delovahi je za izboljšanje njegovega gmotnega in pravnega položaja ter se na ta način trudila ustvariti pogojc za uspešno delo za napredek našega ljudskega šolstva, prosvete vobčc in ljudskcga gospodarstva. Zaradi tega smotra je slovenska učiteljska organizacija važen činitelj v našem javnem življenju. Vprav učitcljski organizaciji gre velika zasluga, da je slovensko ljudsko šolstvo in z njim obča ljudska prosvitljenost dosegla današnjo visoko stopnjo. To njeno delo in tc njene zasluge so, na kar se opiramo pri naših zahtevah, naj merodajni činitelji pri vsem delu, ki zadeva šolo in učitcljski stan, upoštevajo tudi mnenje in zahteve učiteljske organizacije. Zaradi občih prilik se stavljajo našemu delu v zadnjih letih vedno večje težave nasproti. Kljub vztrajnemu delu in prizadcvanju, ki ga podrobneje našteva tajnik v svojem poročilu, doslej nismo uspeli, da bi se rešila številna pereča vprašanja tako, da bi zavladalo zadovoljstvo v učiteljskih vrstah. Rešitev teh vprašanj ovirajo tisti neodgovorni činitelji, ki si lastijo pravito vmešavanja v prosvetna vprašanja, namesto da bi prepustili reševanje samo odgovornim krogom. To ustvarja v učiteljstvu, ki je poleg tega v nevzdržno težkem materialnem stanju, občutek popolne nesigurnosti, kar mu jemlje duševni mir, ki je potreben, da bi sc moglo vsega požrtvovalno predati svojemu delu. S temi ugotovitvami, na katere se nanašajo vse naše skupne zahteve, otvarjam današnje prvo zborovanje predsednikov sreskih učiteljskih društev v letošnjem upravnem letu in vas vse najlepšc pozdravljam. Pred prehodom na dnevni red se spominjam ob tem našem prvem skupnem sestanku najvcčjega našega državnega praznika Zedinjenja, čigar dvajsctletnico smo praznovali v deccmbru. Naša skupna svobodna narodna država je nastala lc za ceno stoletnih krvavih in drugih težkih žrtev, ki so jih doprinašale generacije naših prednikov za našo svobodo. Zato nam je naša država tem svetejša. Kot vzgojitelji mladine hočemo kakor doslej tudi poslej storiti polno svojo dolžnost, da vzgojimo mladino, ki bo vselej pripravljena doprinašati tudi žrtve za državo in čuvati njeno neodvisnost in svobodo naroda. Naj živi močna svobodna Jugoslavija! Naj živi kralj Peter II.! PREDSEDNIKOVO POROČILO Po gornjem nagovoru je predsednik Kumelj poročal o razmerah v naši organizaciji. Najprej je omenjal beograjsko sekcijo JUU, ki je na svojem izrednem občnem zboru, 4. novembra, z menjanjem dnevnega reda in volitvami prcd poročilom o delu zavzela res čudno in v organizaciji neobičajno stališče. Prav tako se je dotaknil razmer v sekciji za dunavsko banovino in naglasil, da se stanje v organizačnem pogledu v obeh banovinah iz- boljšuje. ..... ., V svojem nadaljnjem porocilu je pojasml, kake stike je doslej imelo vodstvo JUU v Beogradu s prosvetno centralo, to je s prosvetnim ministrstvom in predscdstvom vlade. V kratkem je poročal o sprejemih pri bivšem prosv. ministru g. Kujundžiču in sedanjem g. Čiriču. Predsedstvo naše organizacije je bilo sprejcto tudi pri predsedniku vlade g. Dragiši Cvetkoviču. O priliki teh sprejemov so imeli zastopniki JUU priliko izraziti svoje poglede, stališča in zahteve v pogledu normaliziranja odnošajev do JUU, avtonomije organizacije, upoštevanja legitimnih zastopnikov udruženja, stanovskih strankarskih klubov, izpremembe v prosvetni personalni politiki; naglašali so tudi nujno potrebo po učiteljski stalnosti, po rednem napredovanju, povišanju prejemkov in utemeljevali prcdloge JUU za finančni zakon za 1. 1939. G. prosvetnemu ministru so bila obrazložena tudi posebna vprašanja, ki zadevajo le učiteljstvo dravske banovine, in to: namestitev kontraktualcev in dnevničarjev, ureditev zvanja učiteljic ženskih ročnih del,' namestitve novincev, korekture v pogledu premestitev in reaktivacije. Z ozirom na težko narodno - obrambno delo učiteljstva bodo zvišani krediti za gospodinjske tečaje. Skrbeti bo treba, da ti krediti ne zapadejo kot se je prej že zgodilo. TAJNIKOVO POROČILO je bilo precej obširno in ga je tajnik tov. Drago Supančič že razmnoženega razdelil med člane predsedniškega zbora. Poročilo podaja točen pregled dela pri akciji za zvišanje prejemkov, prizadevanjc za odpravo celibata, za izenačenje poročenih uradnic z neporočenimi, obravnava tudi vprašanje stanarine za učiteljice, poročene z neučitelji, napredovanja, predloge za finančni zakon, korekture in seznam zaščite članstva; utemeljena je potreba po namestitvi novincev in dnevničarjev ter sprejem učiteljev kontraktualcev v državno službo; nadalje razpravlja tajniško poročilo o podpori učiteljem, ki službujejo v obmejnih in narodnostno mešanih krajih, o disciplinskih obravnavah, pedagoško literarnem odseku, o gospodinjsko in kmetsko nadaljevalnih šolah, o nabiralni akciji za begunce v ČSR, o ureditvi vprašanja učiteljic žcnskih ročnih dcl in še o drugih aktualnih zadevah, podaja pa tudi kratek pregled delovanja posameznih odsekov pri sckciji JUU. Razprava o posameznih, v poročilu iznešenih vprašanjih, se je razvila zelo živahno, posebno zanimanje so pokazali prisotni za položaj učiteljstva v obmejnih krajih in slikali razmere v posameznih obme.jnih predelih. Govorilo se je tudi o Mladinski matici in o resoluciji Kmetijske zbornice. V zvezi s to razpravo je bil sprejet sledeč sklep: Kot legalni predstavniki teženj in zahtev organiziranega učiteljstva v Sloveniji smatramo za svojo dolžnast, da zavzamemo na današnjem zboru predsednikov načelno stališče k posameznim točkam resolucijc Kmctijske zbornice: 1. Ugotavljamo, da so težnjc izražene v resoluciji enostranskc v tiistih svojih točkah, kjer je govor o pravnem položaju učiteljstva, ker se upoštevajo le dolžnosti, nc pa pravice. V točki a) resolucije poziva zbornica pristojno oblast na strogo izvajanjc ministerialnega odloka, s katerim se ne dovoljuje, da bi učiteljstvo stanovalo izven služb. kraja, ter tako zanemarjalo na eni strani šolo tudi zakonite dolžnosti izven šole. S tem kliče Kmct. zbornica v življenje odredbo, ki se je v praksi izkazala za nevzdržno, dokler se ne regulirajo vprašanja učit. stalnosti, skupno dmžinsko življenje zakoncev, učiteljev materialni položaj itd.; v drugem svojem dclu pa za popolnoma zgrešeno, ker se sklicuje na zakonite dolžnosti izven šolskega dela. 2. Enostransko je izražena težnja resolucije v točki c), kjer je govor o preustroju učiteljišč, ker ne upošteva v zadostni meri gospodarsko strukturo Slovenije. S svojo industrializacijo je Slovenija že zgubila svoj izrazito kmetijski značaj. Z izvedbo zahtev v reooluciji, bi bilo zapostavljeno šolstvo v industrijskih in polindustrijskih krajih. Potrojitev števila ur, določenih za pouk kmetijstva na učiteljiščih bi šla na račun pedagoške izobrazbe, ki je predpogoj vsakega učiteljevega dela v šoli. Gornji težnji bi bilo mogoče ustreči le, ako bi učiteljišče dobilo fakul-tativni značaj, kjer bi bila mogoča tipizacija v pripravi učiteljskega kadra za posamezne tipe ljudskih šol. 3. Pozdravljamo zahtevo po popolni demokratizaciji vsega nižjega šolstva, zlasti pa še ljudskega, vendar pa izražamo upravičeno bojazen, da bi v pedagoškem poglcdu padel nivo, ako bi pri sestavi podrobnih učnih načrtov odločali pcdagoško neuki faktorji ali posamezne korporacije. S tem izražamo svoje načelne poglede z ozirom na resolucijo Kmet. zbornice in vooblaščamo vodstvo sekcije, da izdela podroben komentar, čim bo dobilo potrebna poročila od svojih društvenih edinic. BLAGAJNIKOVO POROČILO s točnim pregledom blagajniškega stanja sekcije in seznamom po društvih dolžnih zneskov je podal tov. Rado Grum. Društva so bila naprošena, da redno nakazujcjo svoje prispevkc sekciji. »UCITELJSKI TOVARIŠ« Kratko poročilo o »Učiteljskem tovarišu« jc podal urednik tov. Vekcslav Mlekuž, ki je še posebej naglasil razveseljivo dejstvo, da v zadnjem času učiteljice mnogo aktivncje sodelujejo kot dopisnice našega stanovskega glasila nego prej. Posebno agilno se uveljavljajo s prispevki o celibatu. V kritiki so bile naglašene nekatere pomanjkljivosti lista, a iz urednikovega pojasnila je bilo razvidno, da je njihov glavnih povzročitelj izven območja uredništva. BRZOJAVKE Predsedniški zbor je prejel poseben brzojavni pozdrav izvršnega odbora, ki ga je poslal predsednik Ivan Dimnik. Z zborovanja so bile poslane posebnc brzojavke: predsedniku ministrskega sveta g. Dragiši Cvetkoviču; finančnemu ministru g. Djuriču; predsedniku senata g. dr. Antonu Korošcu in predsedniku narodne skupščine g. Milanu Simonoviču. V teh brzojavkah je bila poudarjena prošnja za rešitev najbolj perečih zahtev učiteljskega stanu in upoštevanje naših predlogov za finančni zakon. SLUCAJNOSTI Pri slučajnostih je bil iznešen predlog, naj bi novoosnovani pedagoško-literarni odsek razširil svoj delokrog tudi na vprašanje učil. Po kratkem poročilu o posledicah celibata je bila sprejeta sledeča resolucija : Finančni zakon za leto 1937./1938. je prinesel v svojem § 33. novo odločbo, s katero se uvaja delen celibat za učiteljice. Ta odločba pomenja za učiteljico državno nameščenko in državljanko novo izgubo pravic. Jemlje ji pravico proste izbire življenjskega tovariša in jo utesnuje s tem v ustavno zajamčenih pravicah in v enakopravnosti, ki ji jo je na osnovi ustave priznaval doslej v celoti uradniški zakon. Odločba je tudi nesocialna, ker onemogoča primerno vzdrževanje družine, osnovne celice države ter sili učiteljico k odpovedi materinstva. Število rojstev v zadnjih letih znatno pada in število izobraženih mater se zaradi tega manjša. Uzakonitev celibata se je tedaj v narodni skupščini utemeljevala z velikim številom brezposelnih učiteljev, ki bi prišli z uzakonitvijo te odločbe do zaposlitve. Ugotavljamo, da odločba ni dosegla svojega namena, saj je v času od uveljavljenja te odločbe radi celibata bilo izpraznjenih v dravski banovini le 11 učiteljskih mest, kar nikakor ne ustreza uspehu, ki bi mogel opravičevati to odločbo. Po uradnih podatkih na letošnjem zasedanju banovinskega sveta, je v dravski banovini 199 praznih mest in 200 brezposelnih učiteljev. Ako prištejemo k temu številu še upokojitve, prenapolnjene razrede in razširitve obstoječih šol, vidimo, da se nahaja naša ljudska šola v položaju, da bo morala naša prosveta zaradi pomanjkanja učiteljstva kmalu občutno nazadovati. Položaj v ostalih banovinah je gotovo z ozirom na število učiteljstva in potrebe šol še znatno na slabšem. Službeni podatki o nepismenosti v naši državi, ki izkazujejo po zadnjem ljudskem štetju leta 1931. 44,6 % nepismenih, dovolj jasno kažejo, da odločba, kakor je odločba o celibatu, naravnost škoduje in kvari razvoj šolstva. O priliki sprejema deputacije Ženskih pokretov, je bivši prosvetni minister g. Magaraševič izjavil, da je bila vlada primorana uvesti odločbo o celibatu radi neprestanih intervencij pri prosvetnem ministrstvu za premestitve poročenih učiteljic v službeni kraj moža neučitelja. Ugotavljamo, da so intervencije nepoklicanih ljudi samo posledica oddajanj'at služb enih Tiest brez razpisa. Le stalno uvedeni razpisi učiteljskih mest lahko preprečijo take intervcncije. Vse te navedbe jasno kažcjo krivičnost in neutemeljenost odločbe o celibatu. Zato naj se celibat o učitcljicah ukine. Predsednik tov. Kumelj je zaključil zborovanje s posebno zahvalo prisotnim za sodelovanje. Cilj intelektualnc izobrazbe je (bi moral biti), seznaniti mladostnika s čim večjim kulturnim področjem; mladenka, mladenič, v katerem bo klilo zrno želje po duhovnih vrednotah, dckle, fant, ki bo vsaj do neke mere usposobljen(-a) res samostojno presojati; torej mladostnik, katercmu ne bo ncznano, da so na svetu knjige polne stroge, aksiomatične znanstvenc resnice; knjige, ki nc lažejo, kot lahko n. pr. lažc ta ali oni »listič za preprosti narod«. Pravilo »Iz življenja za življenje«, po katerem naj sc vrši dclo v šoli, ni razumeti takole: iz kmečkega, delavskega življenja za kmečko, delavsko življenje, temveč, iz otrokovega kmečkega, delavskega miljcja za življenje, v katerem koli miljeju. (Ugotovljeno je namreč, da mora precejšen odstotek kmečke mladine iskati kruha v drugih poklicih. V Slovcniji ne bi mogli kljub ponovni, pravičnejši razdelitvi zemlje v nekaterih predelih zaposliti vsega vaškega naraščaja, med katerega moramo šteti prav itako bajtarsko mladež v kmečkem poklicu.) Šoloobvezni so dečki in dcklice. Pouk obeh je sicer enak, vendar se mora temu pouku pri deklicah — zaradi ženskega osnovnega poklica gospodinje, matere —¦ že v najnežnejši dobi pridružiti izobraževanie za ta, njim prirojeni poklic. Tako izobrazbo pa lahko da deklicam le učiteljica. Dočim je zahteva, da naj se učenke že v prvem razredu začno pripravljati za poklic, ki jim ga določa narava, upravičena, je teza, naj bi bil pouk dečkov v vaški šoli kmetijsko usmerjen, zgrešena, kar je razvidno iz 4. odst. tega članka. Pri dečkih mora učenje predvsem zbuditi in čim bolj razviti delavnost; pokazati njih sposobnosti za to ali ono: vzgojiti v učencih pravo Ijubezen do dela; oravilno razumevanje dela; spoznanje. da moramo delati; zavcst nujnosti vseh pokliccv; da je za obči človeški napredek enako potrebno rudarjcvo, kmetovo, profesorjevo delo. Dosedaj povedano nam kažc smcr in cilj pouka v osnovni šoli. N.aloga učiteljevega dela je dobro vidna. Snov, katero naj z učenci obdela, da bo njcgovo delo imelo uspeh, ne more in ne sme biti snov kmetijskih, obrtnih, strokovnih šol. Zato učitelju v osnovni, to je temeljni šoli, ni potrebna neka posebna kmetijska, obrtna izobrazba. Smoter pouka v osnovni šoli je torcj, dati učencem, učenkam te šole temeljni vpogled v vsa kulturna področja. Mnogo bolj važna kot pouk jc prav za prav vzgoja v ožjem smislu, moralno etično oblikovanje, vzgajanje karak-terja. Vse zlo, vsa desorientiranost, breznačeinost, ves kaos, ki je danes na svetu, ima svoje korenine v dosedanjih načinih vzgoje. Nova vzgoja, nova šola :se šele poraja. Njen temelj bodo čisti znanstveni zakoni, brez primesi, ki bi bile hipotezc. Vzgojno delo zahteva od vzfojitelia temeljitega poznavanja etikc, osiholosjijc, logike itd. Kdor koli sc lc malo poglobi v otroka in spozna vsem potrebam nadrejeno potrebo vzgoje karakterja ter njeno tesno zvezo z duhovno kulturo, bo uvidel, da bi bilo usodno v osnovno šolo vpeljati nekak strokovni pouk, kar bi nujno slcdilo, če bi bil učitelj preveč zainteresiran na podrobnem, tehničnem kmetovanju. Nihče izmed fantov in deklet, ki so na učiteljišču, ne ve, kjc bo služboval: morda v vasi, mogoče v Trbovljah, na Jesenicah itd. In kaj bi trboveljski otroci z učiteljem, ki bi jim po nekaj tednih bivanja med njimi ne znal pripovedovati strokovnjaško o življenju, potrebah, borbi, zgodovini delavskega stanu. Kaj bi oni z učiteljcm, sanjajočim vedno o zelenih travnikih z debclimi kravicami in kaki posebno debeli pesi. Učiteljeva poklicna izobrazba ne sme sloneti na primesi poklicne izobrazbe za kak drug stan.