V petek bodo poo-blačitve, v soboto bo občasno rahlo deževalo, v nedeljo pa bo postopno izboljšanje. 'm kT IM« 101» Prvi koraki prvim dnem naproti Veliko mejnikov nas pelje skozi življenje. Brez njih bi bilo verjetno pusto. Eden njih Je tudi prvi šolski dan v "ta pravi" šoli. Na vseh osnovnih šolah so včeraj prvošolčke pričakali s pozdravom In vzpodbudnimi besedami. Sedaj so tudi oni že čisto pravi šolarji in to bodo ostali še dolgo... M foto vos In so se iztekle. Počitnice, seveda. Z včerajšnjim dnem je Velenje spet oživelo. Ceste so polne otrok in mladine, center mesta je med odmori, pred i n po šoli, spet ži vahen, prav tako paje tudi v drugih mestih in vaseh v občini. V teh prvih dneh imajo otroci ogromno skrbi, med njimi tudi to, kako varno priti v šolo in domov. Nič ne bo odveč, če še enkrat opozorimo, da bodite v teh dneh na cesti previden voznik, kolesar ali pešec in sploh ne bo odveč, če vam "na dušo" pihnemo še kdaj med letom, saj bodo prvi trije dnevi verjetno še najbolj vami tudi zaradi povečanih aktivnosti policije, mladih prometnikov, ukrepov SPV-ja in prisotnosti staršev. Statistika prometnih nesreč v občini Velenje namreč ne lani in ne letos ni lepa. Lani seje v občini zgodilo 114 hujših prometnih nezgod, v njih so3 osebe izgubile življenje, 40 jih je bilo hudo poškodovanih, od tega 11 otrok. Lažje telesne poškodbe je dobilo 82 udeležencev, od tega 20 otrok, nihče od otrok pa ni izgubil življenja. Letos, do tega torka, so na Policijski postaji Velenje zabeležili že 77 hujših prometnih nesreč. V njih so tri polnoletne osebe izgubile življenje, 22 jih je bilo huje telesno poškodovanih, od tega 6 otrok. 65 udeležencev je dobilo lažje poškodbe, od tega 12 otrok. Varno vožnjo, hojo, kolesatjenje...vam želimo tudi v našem uredništvu! ■ bš suka, da sc ?om mtm POLICAJ/, BiEi- fJiiH 5i 5 TSŽKiM Stce« Po svetu teflsn. vstsm STARJi MttTiZ.fi, u POTUE&sČiMf Od danes parkirnine tudi v Velenju Do sedaj Velenjčanom ni bilo treba plačevati parkirnine, če so svoj avto pustili na javnem parkirišču. Že pred časom pa je izvršni svet občine Velenje sprejel sklep, ki ga bodo pričeli uresničevati danes. Za parkiranje pri občinski stavbi bo treba odšteti 50 tolarjev na uro, če pa boste zgubili parkirni listič pa 200 tolarjev. V prihodnosti bodo temu parkirišču sledila še tista pri Zdravstvenem domu, pri PTT stavbi in za tržnico. Vse to z enim samim namenom - da se center razbremeni prometa in da pričnejo vozniki uporabljati slabo izkoriščen parkirni prostor pri Rdeči dvorani, kjer parkirnine ne bodo zaračunavali. ■ bš Velenje, Partizanska 4 tel.: 063/851 919 6. septembra praznuje občina Žalec svoj praznik v spomin na II. slovenski tabor v Žalcu. Prireditve ob tej priložnosti so se s pohodom po obrobju KS Ponikva prejšnjo nedeljo že pričele, v prihodnjih dneh pajib bo še veliko. M fotoer - v - • Vn- -..........- * I 5~ . - mornar, mj.. . v. *. '. - H v • - .. - * 'j*"-"- j.--t To seveda ni "ukaz", je le prisrčno povabilo in priporočilo za dni od petka (jutri) do ponedeljka. Ob 15 - letnici je gaj letos lepši kot kdajkoli, premagal je sušo, dobre tri dni bo v njem mednarodna razstava z imenom "živeti s cvetjem" in ob njej kopica ostalih prireditev (več o vsem na zadnji strani). Savinjski gaj vabi. . i: : Občinska gasilka zveza Velenje, Občinski štab civilne zaščite in glavni organizator vaje Rudnik lignita Velenje, so v torek popoldne na, v in ob Velenjskem jezeru pokazali, kako so pripravljeni na reševanje iz vode, če bo to kdaj potrebno. Izkazalo se je, verjetno bodo tako tudi ocenili, da izvrstno. O vaji Reševanje na vodi, avgus' 93, pišemo na zadnji strani. H mkp. vcf RTC Golte aaaxaaaa««» Je sploh še rešitev? Pet, šest "zeleno-suhih zim" je pahnilo večino slovenskih smučarskih centrov v skoraj brezupen položaj. Za državo in še za koga so ti centri nebodigatreba, na takšno "ugotovitev" napeljujejo odzivi na obupne klice na pomoč; pomoči seveda ni od nikoder. V podobnem položaju je RTC Golte, ki rešuje kar se sploh še rešiti da, zadnje zime so center "pojedle", kako bodo preživeli letos, če sploh bodo, trenutno še ne vedo. Center sicer še obratuje, gostje so, vendar v boju za preživetje to pomeni toliko kot nič. Pomladanski načrti v zvezi s tujimi vlaganji so bili preveč lepi, da bi bili resnični (čeprav na Golteh še vedno čakajo in upajo; če karkoli bo, je za letos (pre)pozno), zadnjo zasilno rešitev pa vidijo v pogovorih s skladom za drobno gospodarstvo. Usoda se torej odloča te dni. ■ JP A I eptembra 1993 Norice V nesrečah za razred otrok Celjsko območje - Na Upravi za notranje zadeve Celje so pri analizi varnosti v cestnem prometu za minuli mesec ugotovili, daje bilo v prometnih nesrečah udeleženih za razred otrok, kar 22. Od tega se jih je 14 hudo, 9 pa lažje telesno poškodovalo. Otroci so bili stari od 3. do 8. let, do nesreče pa je največkrat prišlo zaradi nenadnega prečkanja cestišča. Številke so najbrž dovolj zgovorne in nad njimi bi se veljalo zamisliti in kaj konkretnega za njihovo varnost tudi storiti. ■ (tp) Obrali še manj kot so predvideli Občina Velenje - Hmeljarji v Šaleški dolini so pred tednom dni Spravili pridelek zlato zelenega zlata. Ničkaj zadovoljnih obrazov niso, saj jim je pridelek suSa precej oklestila. Tudi kakovost kobul ni bila takSna kot so pričakovali. Koliko hmelja so pridelali manj od normalne letine bo znano v naslednjih dneh. V kooperaciji Kmetijske zadruge Šaleška dolina trdijo, da so goldinga pridelali le 38 - odstotkov od normalne letine. Pričakovali so boljše rezultate pri aurčri in atlasu, a vse kaže, da so se tudi tu ušteli. Priznanja se vrstUo Era Vino- Šmartno - Sodelovanje podjetja Era Vino Šmartno ob Paki na nedavno končanem Kmetijsko - živilskem sejmu vGomji Radgoni ni bilo neopazno. Posebna komisija, ki je ocenjevala kakovost žlahtne kapljice, je namreč Vinovemu chardonnayu, letnik 92, dodelila zlato, rose (prav tako letnik 92) pa je nagradila s srebrno medaljo. Na letošnjem vinskem sejmu - duri je odprl v ponedeljek - pa se Era Vino Šmartno predstavlja obiskovalcem z lastno ponudbo (vini iz Smarško - Virštanjskega vinorodnega okoliša) ter s pijačo iz uvoza, katere ekskluzivni zastopnik omenjeno podjetje je. Pri tem najbrž spet ne smemo prezreti "nagrajencev". Na mednarodnem ocenjevanju vin je namreč renski rizling, letnik 92 dobil zlato medaljo, sau-vignon 92 srebrno, rose 92 pa bronasto medaljo (vsi iz Šmarško -Virštanjskega vinorodnega okoliša). ■ tp Mozirje - Zadnje deževje z ohladitvijo je začasno sicer omililo težave zaradi velikega pomanjkanja pitne vode v Zgornji Savinjski dolini, dolgoročno pa problemi seveda ostajajo. Člani gasilskih društev po vsej mozirski občini do stalno ogroženih področij tedensko prepeljejo okrog 100.000 litrov pitne vode, tako je bilo tudi v minulih dveh tednih. Celoletno lansko količino prevožene vode so tako že močno presegli, prav tako pa so pred dnevi presegli številko 2 milijona litrov vode, ki ljudem na nekaterih področjih zagotavlja kolikor toliko normalno delo in življenje. M jp Avtobusi iz središča kraja Mozirje - Po mnogih letih pričakovanj se bo avtobusna postaja s i vilnimi avtobusi v ponedeljek končno poslovila iz središča I Igemne gneče ob konicah in tudi sicer v Mozirju ne bo več, krepko naj bi se izboljšale tudi varnostne razmere v prometu, tudi plinov in hrupa bo manj. Uradno so novo avtobusno postajališče ob obvoznici nasproti odcepa za Savinjski gaj odprli včeraj (sreda) dopoldne, prve avtobuse in potnike pa bo sprejela v ponedeljek, 6.septembra. m jP NSZS se bo sestala v soboto Velenje - Nacional socialna zveza Slovenije, podružnica Velenje, bo 4. septembra pripravila sestanek podružnice na vrtu Delavskega kluba v Velenju. Začel se bo ob 19. uri, na njem pa bodo vpisovali nove člane, izvolili tajnika za Velenje, govorili o zbiranju podpisov za razveljavitev zakona o državljanstvu, hkrati pa bodo te podpise Se zbirali. ■ b6 Triindvajset TV programov Žalec - Mestna skupnost Žalec In podjetje Kabel TV, d.o.o., katerega direktorje Matjaž Arzenšek iz Petrovč, sta konec julija podpisala pogodbo o izgradnji kabelskega sistema v Žalcu. Gradnja sistema se bo pričela v teh dneh, naročniki pa se bodo lahko priključili nanj že v drugI polovici oktobra. Naročniki bodo lahko spremljali 23 televizijskih programov, od tega štiri zemeljske, ostali bodo satelitski. En program bo interni oziroma krajevni. Poleg njih bo sistem omogočal spremljanje še desetih radijskih in 16 digitalnih radijskih programov. Za samo izgradnjo sistema krajanom ne bo treba plačati prispevka, za priključitev pa bodo plačali 3.000 tolarjev. Mesečna naročnina bo znašala 12 DEM. Upokojenci pojejo in igrajo Vinska Gora - Pododbor Društva upokojencev Vinska Gora pripravlja v soboto, 4. septembra ob 17. uri, prireditev Upokojenci pojejo in Igrajo. Na prireditev, ki bo v večnamenskem domu v Vinski Gori, vabijo vse, pravijo pa, da vam ne bo žal, če boste prišli! ■ bš AVTO SERVIS Damjan Upnik Škale 66d, Velenje tel., fax: (063) 894-549 Vse občane obveščamo, da lahko sedaj pri nas kupite nove avtomobile znamk ŠKODA, HYUNDAI, RENAULT, TAVRIA, terensko vozilo LUAZ 4X4. Pohitite in se prepričajte o konkurenčnih cenah ter kratkih dobavnih rokih (od 1 do 5 dni!). Priporoča se AVTO SERVIS LIPNIK! Iz dela velenjske vlade Slab iztržek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča V letošnjem letuje velenjska skupščina izdala za plačilo nadomestna za uporabo stavbnega zemljišča 4 111 odločb občanom, 275 pravnim osebam in 3 stanovanjskim fondom. Na prejete odločbe so dobili 142 pritožb, od tega so jih 115 že uskladili, 27 pajih še preveijajo. Dobili so tudi 17 vlog za oprostitev plačila nadomestila in 43 pritožb. Skupna vsota nadomestila znaša za občino Velenje za letos 278 milijonov tolaijev, do 19. avgusta pa so iztržili le 2,88 odstotka. Za lansko leto je bilo izdanih za 50 milijonov tolaijev odločb, do 19. avgusta pa so iztržili 85,75 odstotka te vsote. Med neplačniki tega prispevka so zlasti podjetja. O problemu neplačevanja so na zadnji seji razpravljali člani velenjske vlade, ki so zahtevali, daje treba te prispevke pospešeno izterjati. Gasilcem škarje za reševanje v prometnih nesrečah Nedavna prometna nesreča v Šoštanju je znova pokazala, kako nujno je, da imamo tudi v našem okolju usposobljeno gasilsko enoto za reševanje ponesrečenih iz poškodovanih avtomobilov. Žal pa gasilci nimajo potrebnih škarij, pa tudi država jim ne financira tega njihovega dela. S to problematiko so seznanili velenjsko vlado, ki bo skušala doseči, da država tudi občini Velenje financira tovrstno dejavnost. Dogovorili pa so se tudi, da se potrebne škaije za reševanje iz vozil nabavijo na kredit ali lizing. Cisterne bo treba sanitarno pregledati Po 10 tolarjev za vodovode Stt&KSStgttjKKS&ttKiKigS l*»»StS8«i«f»#! Suša je neizprosna ■»■»■»■»■■caani I I R I I I I 1 I i*nas»i«aia« Zaradi suše so mnoga okolja odvisna od vode, ki jim jo dovažajo gasilci. Kar 2 milijona 400 tisoč litrov soje prepeljali s cisternami letošnje poletje. Prav zaradi tega opažajo na avtomobilih več okvar, za kar bo treba zagotoviti dodatna sredstva. Prav tako pa bo treba denar zagotoviti tudi za sanitarne preglede cistern. Sklad za okolje Velenjska vlada razpravlja tudi o ustanovitvi sklada za okolje. Oblikovan naj bi bil kot finančna organizacija, njegova glavna naloga pa bi bilo financiranje, sofinanciranje in kreditiranje naložb ekoloških sanacijskih programov in drugih naložb s področja varstva okolja Sredstva za delovanja naj bi sklad pridobival iz sklada stavbnih zemljišč, s sredstvi pridobljenimi s podeljevanjem koncesij za občinske javne službe s področja varstva okolja. Onesnaževalci, ki obremenjujejo okolje v občini bi v ta sklad plačevali določeno takso. Odškodnino naj bi plačevali tudi porabniki naravnih dobrin, katerih lastnik je občina. Vsekakor pa bi morali takse plačevati tudi občani, ki imajo individualna kurišča. Ekološka stanovanja ? Med kriteriji za dodeljevanje občinskih solidarnostnih stanovanj ni ekološkega. Pa morda bo! Do tega se bo morala opredeliti vlada, ki je prejela vlogo za stanovanje občana iz Zavodenj. Razlog za dodelitev pa je povsem ekološke narave. ■ fmz) Članom velenjske vlade še vedno največ skrbi povzroča suša, katere posledice so vse večje. Pri uveljavljanju škode na državni ravni imajo veliko težav, saj velja kriterij, da občinam, katerih kmetijstvo v družbenem proizvodu ne dosega štiri odstotke, ne pomagajo. In to tudi v takšnem primeru ne kot je velenjski, kjer dosegamo, kljub slabim pogojem za kmetovanje, kar več kot 80-odstotno samooskrbo. Kot je povedal član velenjskega izvršnega sveta zadolžen za kmetijstvo Marjan Jakob na novinarski konferenci, je stanje v kmetijstvu več kot kritično. Beležijo namreč kar od 20 do 35 odstotni izpad žita, 18 do 38 odstotni izpad silažne koruze, 42 do 65 odstotni izpad vrtnin, 25 do 45 vrtnin in 15 do 25 odstotni izpad krmnih dosevkov. Na travnikih, ki predstavljajo kar 75 odsotkov kmetijskih površin občine, so zabeležili kar 40 do 60 odstotni izpad, saj druge košnje skoraj ni bilo. Kmetijci ocenjujejo, da bo imela suša dolgoročne posledice, saj so nekatere trave na travnikih in pašnikih povsem izginile, razbohotil pa se je različen plevel, ki ima globje korenine. Hude so posledice suše tudi v sadovnjakih, beležijo od 25 do 35 odstotni izpad, prav tolikšen bo tudi v vinogradih, med tem, ko so hmelja obrali le okoli 35 odstotkov normalne letine. Škoda je ogromna tudi v gozdovih, vendar pa ta še ni ocenjena. Po doslej zbranih podatkih je samo kmetijstvo občine Velenje utrpelo zaradi suše skoraj 700 milijonov tolarjev škode. To pa še ni vse, vse več težav je tudi pri oskrbi s pitno vodo. Milan Ramšak, zadolžen za to področje prijavnem komunalnem podjetju, je povedal, da imajo zajetja ta čas 30 odstotkov nižji pretok od najnižjega doslej znanega. Vsaj 40 sekundnih litrov vode primanjkuje. Prav zato so uvedli ukrepe tretje stopnje, kar pomeni, da ni dovoljeno zalivanje vrtov, pranje avtomobilov in da vodo preko noči zapirajo. Vodo dovažajo že vse od meseca junija v kar 19 krajevnih skupnosti občine Velenje. Od takšne vode je ta čas odvisnih kar 422 gospodinjstev z okoli 1700 občani in 190« glavami živine. Kot je na novinarski konferenci povedal sekretar sekretariata za notranje zadeve Bojan Trnovšek, so doslej sofinancirali prevoz 2 milijona 389 tisoč litrov vode. Opozarjajo pa tudi na okvare, ki nastajajo na gasilskih vozilih, zaradi nenehne uporabe in tudi nato, da ta vozila zaradi prevozopv vode niso v stalni protipožarni pripravljenosti. Glede na to, da se že nekaj let otepamo s sušo, še zlasti je ta pereča v hribovitih predelih, je edina pot, da se s temi problemi celovito soočimo injih tudi razrešimo. Na sekretariatu za javne komunalne zadeve so po besedah Toneta Brodnika izračunali, da bi potrebovali 325 milijonov tolarjev za izgradnjo pre-potrebnih vodovodnih omrežij. Če bi ob ceni vodarine plačevali prihodnja štiri leta po 10 tolarjev na kubični meter vode, bi te naložbe zmogli. Prav zato predlagajo uvedbo tega prispevka, poslanci pa bodo o njihovem predlogu razpravljali že na prihodnjem zasedanju. Nekaj najbolj perečih problemov pa bodo razrešili še v tem letu. Na voljo imajo 17,5 mili-jonov tolarjev. Mira Zakošek Obisk avstrijskih turističnih vodičev Bodoči vojaki TOPOLŠICA- Pred nedavnim je bilo na poslovnem obisku v hotelu Vesna v Topolšici kar 70 vodičev iz avstrijske Koroške. Ta obisk je bil plod obojestranskih prizadevanj, da bi Topolšico obiskalo kar največ avstrijskih gostov. Vodiči so si ogledali Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah, cerkev sv. Jakoba v Topolšici, maš ne plošče v Radmirju in Mozirski gaj, z gondolo pa sojih popeljali tudi na Golte. Zaenkrat je bil sklenjen dogovor, da pride v Topolšico od oktobra do decembra kar 10 skupin po 80 gostov, ki bodo v hotelu preživeli po 10 dni. Ti obiski naj bi se nadaljevali še od februaija do maja naslednjega leta, ko naj bi Topolšico obiskalo še od 15 do 20 skupin. Tako predsednik Zveze koroških upokojencev g. Gartner kot vsi vodiči, so bili z obiskom v Topolšici in v krajih, ki so si jih ogledali, zelo zadovoljni. Viktor Kojc mmmmmmMmmmnmmi Pol stotnije Velenje - Danes, v četrtek, bodo na občinskem sekretariatu za obrambo Velenje pripravili sprejem za 50 bodočih vojakov iz velenjske občine. V ponedeljek bodo oblekli vojaške suknje, njihova nova domova pa bosta v naslednjih mesecih centra za usposabljanje v Slovenski Bistrici in Ljubljani. Štiri nove desetnije Mozirje - V ponedeljek bo iz mozirske občine na služenje vojaškega roka odšla nova velika skupina mladih fantov. Kar 40 jih bo naslednje mesece preživelo v vojašnici v Slovenski Bistrici. Sprejem za bodoče vojake slovenske vojske bodo na sedežu občinske skupščine v Mozirju pripravili jutri, v petek, pričeli pa ga bodo ob 8.uri. MiP Napovedi si "suhe" - kaj pa mi Kako je vse relativno: medtem ko po mnogih občinah preštevajo dobiček, ker so zaradi suše zvarili in prodali veliko večpiva. Zato so verjetno tudi eni redkih, ki z veselimi obrazi berejo napovedi, da se bo tudi naša deželica tam kmalu po letu 2000 spremenila v puščavo. Za to naj bi bil kriv dvig temperature, strokovnjaki pa ne povedo, če se dvigujejo tudi zaradi naših vse bolj vročih razprav in polemik, v katerih zdaj eden, zdaj drugi z različnimi obtožbami poskrbi za dvig temperature. In v teh razpravah je tudi polno puščobe in le malo prave sočnosti. Morda smo krivični, če menimo, da nihče teh črnih napovedih o puščavi ne jemlje resno in se nanjo ne pripravlja. Morda v sklop teh priprav sodi tudi to, da pri nas dejansko od lanske do letošnje suše nismo storili nič, da bi namakali naša polja. Morda tisti v vrhu, ki o tem odločajo, menijo, da se pač moramo navaditi živeti s tem suhim bremenom. Zato kljub lanski izkušnji niso naredili ničesar za zboljšanje. Posledice so zato letos še hujše. Seveda je to lahko ena resnica: prilagoditi se novim razmeram in pokazati trdoživost in zmožnost prilagajanja. Kot podgane. Druga možnost pa seveda je, da se tem tegobam postavimo po robu. Kot smo se pred časom resno postavili po robu resnim drugim tegobam in smo jih premagali (čeprav še nismo povsem zmagali - predvsem ne v boju sami s seboj), tako bi se lahko zoperstavili tudi tej napovedani nadlogi. Ni namreč treba, da postanemo del Sahare, ampak oaza v njej. Izkušnje zadnjih let kažejo, da kaj takega zmoremo - in ker smo pri nekih drugih odločitvah zmogli, smo zdaj res na robu neke druge puščave, kije zajela dobršen del našega nekdanjega domačega prostora. Tudi za to drugo zmago imamo možjiosti, da se zoperstavimo nadlogam, ali da posledice vsaj ublažimo. Treba bo pačmvodo gledati kot na pomembnejšo dobrino in jo ne tako na veliko razmetavati, kot da je je res dovolj na voljo. Narediti bomo morali še več zaprtih krogov porabe in ne več šteti za uspehe, če vodo po jarkih, potokih in rekah z gladkimi regulacijami čimhitreje pošljemo v "spodnje kraje". Seveda za vse to nima smi- sla kazati s prstom na to ali drugo naše območje, "naveze" morajo biti pri tem skupne, saj nas. če verjamemo strokovnjakom, le wkaj pa jim ne bi verjeli in potem doživeli neprijetno presenečenje, čaka skupne nadloge. Strnili bi lahko glave in resno premislili, kaj bi lahko storili, da bi vendarle v čimvečji meri ostali oaza, če se uresničijo napovedi o puščavi. Še vedno je bolje tako, kot da bi začeli načrtovati, kako bomo v primeru puščave začeli izvažati pesek Morda je težava le v tem, da vse naše glave suše vendarle še niso prav zaznale. Nekateri le po slikah s televizije, drugi ob pogledu s helikopterja -sicer pa v svojih udobnih stanovanjih še vedno uživajo ob "polnih "pipah in možjiostih, da se vsak trenutek osvežijo k kadi ali pod tušem. V taki vodni svežini jim informacije o tem, da /m nekaterih višjih predelih res nekateri več pijejo razen kupljene pijače kot "pitno" vodo, delujejo iiekako oddaljeno. Pozivi o suši so za nekatere še res kot glasovi vpijajočih v puščavi! ■ m Gornja Radgona Traktorji Zetor pritegnili pozornost obiskovalcev Novo šolsko leto v velenjskih in šoštanjskih vrtcih m » m m m & Vse polno 31. Mednarodni kmetijski živilski sejem, njegovo geslo je bilo "Praznik zemlje, stroke in srca", je privabil v Gornjo Radgono rekordno število obiskovalcev. V osmih dneh so jih našteli kar 150.00. Domači in tuji obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali, kaj vse jim je prikazalo kar 1.200 razstavljalcev, iz domovine in tujine. Veliko zanimanja so vzbudili tudi razstavljalni traktorji, saj so pomembni pomočniki pri delu kmetom, sadjarjem in vinogradnikom. Med najbolj znanimi in razširjenimi traktorji so že vrsto let izdelki tovarne Zetor iz Brna na Češkem. Njihov generalni zastopnik za prodajo in servisiranje paje Gorenje Trgovina. Na novinarski konferenci, ki sojo pripravili v okviru 31. Mednarodnega kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni, so sodelovali predstavniki Gorenja Trgovina, tovarne traktoijev Ze- tor in velenjski APS, ki skrbi za servisiranje in popravilo traktorjev Zetor. V Sloveniji naj bi bilo poslej na voljo na leto okrog 600 traktorjev Zetor, v Gorenju trgovina pa napovedujejo, da bodo že kmalu na voljo pod ugodnimi posojilnimi pogoji, računajo pa tudi na uvedbo sistema "Staro za novo". V APS pa Zagotavljajo, najpozneje v 3 dneh odpravijo morebitne okvare, njihov "leteči" servis pa razpolaga s 3 vozili. V Gorenju Trgovina si prizadevajo, da bi sodelovanje s češko tovarno traktorjev Zetor razširili tudi na področje kooperacije, se pravi, da bi se tudi slovenska industrija z dobavami sestavnih delov vključila v proces proizvodnja traktorjev Zetor. Zapišimo še, daje tovarna Zetor eden največjih proizvajalcev traktorjev v Evropi in svetu, od leta 1952 naprej, ko so jih začeli izdelovati, pa so jih naredili nad 800.000. (ek) V velenjskih in šoštanjskih vrtcih so začeli novo šolsko leto nekoliko bolj optimistično kot prejšnja leta. Optimistično zaradi vpisa in nakupljene opreme. Od približno 1400 vpisanih otrok v velenjski vzgojno - varstveni ustanovi je 570 malošolar-jev. Skupine so proti pričakovanju izredno polne, prostih mest imajo zelo, zelo malo. Zaradi manjših potreb so morali ukiniti dve družinski varstvi. V sami dejavnosti posebnih novosti ne bo. Cicibanove urice v petih enotah bodo namenjene otrokom, ki niso vpisani v vrtec. Trajale pa bodo lahko tri, pet mesecev ali celo leto. V Pesju, Škalah ter na Konovem se bodo lahko otroci vključili v krajše programe. "Lani pri otrocih in starših dobro sprejete interesne dejavnosti seveda ostajajo sestavni del programov. Izvajale jih bodo vzgojiteljice in veseli smo, da bomo lahko otrokom v njih nudili kaj več kot smo. Letošnji proračun je bil namreč bolj naklonjen našim potrebam. Po praktično 3 letih nam je vendarle uspelo opremiti enote z najnujnejšimi pripomočki za delo," poudaija ravnateljice velenjskega vzgojno - varstvenega zavoda Metka Čas. Prostorska stiska v šoštanjskih vrtcih je in ni. Tako zaradi tega, ker nimajo v nobenem vrtcu na voljo večnamenskega prostora. V dnevno varstvo so vpisali 380 otrok, kar je toliko kot lani. Pripravo na šolo pajih obiskuje 170. Cicibanove urice bodo razveseljevale otroke skozi celo leto po okoliških KS, v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki pajih bodo imeli otroci priložnost obiskovati malo kasneje. Počitniške dni so, po besedah ravnateljice Marije Kuzman, izkoristili za opravljanje rednih vzdrževalnih in investicijskih del. ■ (tp) SPV-ju dela ne bo zmanjkalo XWK*gS«ttttK»IKtt««g»ft»8!B!8gg8!KS;tt*!« Varnost na cesti je važna vse leto! Prvi šolski dnevi so tu. V prvih treh dneh bo za varnost naših malčkov, sploh tistih, za katere so to prvi dnevi v "ta pravi" šoli, tudi v občini Velenje dobro preskrbljeno. To je sad skupne akcije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-Vw, Policijske postaje Velenje, svoje pa prispeva tudi vsaka šola, sploh z mladimi prometniki, ki pomagajo na križiščih. Da bodo prvi šolski dnevi res varni, so se sestali člani SPV, predstavniki osnovnih šol in vrtcev, ter Policijske postaje Velenje že prejšnji teden. Uskladili so se, hkrati pa porazdelili še nekaj nalog. Tako so prometne oz- nake v bližini šol v teh dneh obnovljene (velike znake z oznako Otroci na cesti je financiral občinski proračun), Policijska postaja Velenje paje poskrbela tudi za radarske kontrole hitrosti v bližini vseh osnovnih šol. Radarji bodo tu še danes in jutri, njihova postavitev pa je namenejena umirjanju prometa in ne pobiranju denarja. Skratka, vozniki, bodite previdni in pozorni! To je bila hkrati redna 14. seja SPV-ja. Po tem, ko so vsi prisotni dorekli tudi to, daje treba varnosti otrok v prometu posvečati več časa in pozornosti skozi vse leto, so pregledali tudi polletno delovanje sveta. Tako so lani decembra izšolali 30 mladih prometnikov, z akcijo bodo nadaljevali tudi letos. Pregledali so tudi rezultate akcije Častna izjava voznika. Lahko so bili zadovoljni, saj je občina Velenje zbrala toliko podpisnikov, daje v samem vrhu v Sloveniji, kar 1242. Ta akcija pa še vedno teče. Seveda se člani SPV-ja zavedajo, da bo dobila svoj pravi pomen šele, ko bo povsem spontana, pripravljajo še posebni Vozniški kodeks, ki ga bodo v podpis izročali le novim voznikom. V lanskem letu seje brezplačnih tečajev cestno prometnih predpisov udeležilo 250 kandidatov, od tega jih je k izpitu pristopilo 127, nekaj več kot 50% pajih je izpit tudi naredilo v prvem poskusu. V mesecu oktobru bo SPV razpisal tudi natečaj za najboljšo sliko Promet po letu 2000, na njem bodo lahko sodelovali otroci vrtcev in osnovnih šol. Tudi letos bodo izvedli kolesarske izpite za vse učence četrtih razredov v občini, pri tem pa na samem izpitu koles ne bodo več popravljali, kot so to počeli doslej. Tudi akcijaKaj veš o prometu? bo letos jeseni, verjetno na OŠ Bratov Letonje v Šmartnem ob Paki. SPV bo še naprej pripravljal brezplačne tehnične preglede vozil, pa tudi koles in koles z motorjem. Naj ne bodo vsa ta prizadevanja zaman, saj je na cesti varnost odvisna od vsakega posameznika, pa naj bo pešec ali voznik. Zato previdno ne le v teh dneh, ampak skozi vse leto! bš ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. SEPTEMBRA 1993 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: letne obrestne mere v % mesečne obrestne mere v % Tekoči računi občanov 10,85 0,85 Žiro računi 10,85 0,85 Hranilne vloge na vpogled 10,85 0,85 Varčevalna knjižica 22,76 1,70 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 38,72 2,73 Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 39,95 2,80 Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 41,18 2,88 Depoziti, vezani od 10 do 30 dni 16,67 1,28 Depoziti, vezani od 31 do 90 dni -depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT 30,13 32,59 35,04 2,19 2,35 2,50 Depoziti, vezani nad 3 mesece -depoziti do 50.000,00 SIT - depoziti od 50.001,00 SIT do 100.000,00 SIT -depoziti nad 100.001,00 SIT 33,81 36,27 37,50 2,42 2,58 2,65 Depoziti, vezani nad 6 mesecev 37,50 2,65 Depoziti, vezani nad 12 mesecev 38,72 2,73 Depoziti z valutno klavzulo od 30.000,00 SIT naprej -za čas od 31 do 90 dni -za čas od 91 do 180 dni 10,00 11,00 Dovoljena prekoračitev stanja na TR 46,09 3,16 Nedovoljena prekoračitev stanja na TR 71,87 4,55 Z VSEH VETROV Največji radioteleskop na svetu London - Največji radioteleskop na svetu so namestili v Socorru v ameriški zvezni državi New Mexico. Gre za skupno delovanje desetih ogromnih anten, od katerih ima vsaka premer 25 metrov. Osem anten je nameščenih na ameriškem kopnem, po eno pa so namestili na Havajih in Deviških otokih v Karibih. Največja oddaljenost med posameznimi teleskopi naprave z imenom Very Large Baseline Array je 8000 kilometrov. Okrog 85 milijonov dolarjev vredna naprava je 1000 krat občutljivejša kot optični teleskop. Cilj strokovnjakov paje, da bi skozi ta teleskop uzrli sončne eksplozije, kvazaije in črne luknje na robu vesolja. Naprava bo koristna tudi za Zemljo - položaj posameznih teleskopov so zmerili na milimeter natančno, saj bodo pri merjenjih v prihodnjih letih lahko zračunali orientacijske točke za relativno gibanje posameznih plošč zemeljske skorje. 17 smtnih kazni v 24 urah Alžir - Posebna sodišča v Oranu in Alžiru so v soboto in nedeljo v roku 24 ur irekla 17 najvišjih kazni, od tega štiri v odsotnosti obtožencev. Vse obsodbe se nanašajo na štiri afere v zvezi s "terorizmom in podtalno dejvnostjo". Sodišče je izreklo 13 smrtnih kazni za tri različne prekrške, v katere je bilo vpletenih 42 oseb, šlo pa naj bi za "zaroto proti varnosti in oblasti države, sestavljanje oboroženih skupin, uboje in posedovanje nedovoljenih dokumentov". V avstrijskih gorah letno vsaj 100 mrtvih Innsbruck - Vsako leto v avstrijskih Alpah umre več kot sto planincev. Lani so bile gore severne sosede še posebej zahtevne, saj se kar 133 ljubiteljev planin s svojih ciljev ni vrnilo živih. Neizkušeni planinci pogosto podcenjujejo moč gora, zato zdrsnejo na kamenju in grušču, se igubijo ali padejo v prepad. Letos je v avstrijskih gorah izgubilo življenje vsaj 50 ljudi. Bangkok - Pomočnik tajskega ministra za zdravstvo Anek Tabsuwan je zanikal trditve medicinske revije The Lancet, da seje na Tajskem pojavila huda oblika kolere. Revija je pred kratkim objavila podatek, daje na Tajskem izbruhnila nevarna in zelo nalezljiva oblika kolere, ki sojo dosedaj poznali le v Indiji in v Bagladešu. Tajski minister za zdravstvo je potrdil le to, da so našteli 15 bolnikov z novo obliko kolere. Kolera 0139 lahko v najhujših primerih že v nekaj urah povzroči smrt zaradi diareje in bruhanja, ki ju spremljajo hudi mišični krči in splošna izčrpanost organizma. Kot pri drugih oblikah te bolezni, se bakterija kolere razvija predvsem v higiensko oporečni vodi. Piše: Jože Krajnc Kako daleč iti predaleč Skoraj zanesljivo bi si upal napovedati tole. j Prva finančna inventura bo kmalu pokazala, I da smo z iztržkom letošnje glavne turistične sezone lahko kar zadovoljni. V primerjavi z lansko in tisto poprej seveda. Da smo malo pred tem imeli čisto drugačne, smo žal že pozabili. In ker bo tako, bomo rekli, le pogumno naprej v nove turistične zmage, o tistem, kar smo ga na debelo lomili ob tem, pa potemtakem nimamo kaj izgubljati besed. Če se je končalo dobro... Ampak se ni. Prav proti koncu smo za pravšnjo piko na i prejšnjim podobnim podvigom poskrbeli z nekaterimi cvetkami, zaradi katerih nasje lahko pošteno sram. Vse nas, čeprav so krivi le nekateri, to paje tisto, kar človeka najbolj razkači. Da smo s cestami tam, kjer smo, je prastara zgodba, ob kateri ne kaže več izgubljati živcev, da pa sami na njih zganjamo še večji cirkus, kot bi bilo treba, paje spoznanje, vredno mastne kletvice. Prekrasen vroč avgust je proti moiju in nazaj na celino gnal nepregledne kolone oddiha željnih. In kako so jih sprejeli mojstri cestatji? Z asfaltiranjem avtoceste prav tedaj, ko bi bilo najmanj treba. Prihajalo je do kilometerskih zamaškov, do pokanja živcev in pločevine, do upravičene slabe volje po dolgem in počez. Odgovorni cestaiji so tvezili nekaj o tem, da jih je presenetil tolikšen promet v avgustu in še vrsto podobnih topoumnosti, ki ne bi smele nikogar zanimati. Le to bi morali vprašati, kdo in kdaj jih bo nagnal s pošteno brco tja, kjer hrbtenica izgubi svoje častno ime. In še. Tradicionalni vinski sejem v Ljubljani bi moral biti ena naših najžlahtnejših turističnih prireditev in na moč lep zaključek vrhunca sezone. Ampak naša prestolnica z oblastjo, ki sama sebi ni kos, kaj šele delu, ki bi ga naj opravljala, se obnaša, kot da sejo stvar sploh ne tiče. Pa državna tudi, saj ni samo Ljubljana kriva, če iz tako eminentnega shoda ne znamo narediti pravega promocijskega žura. Je potrebna še kakašna o bolanih prašičih na radgonskem sejmu? O cirkuški navlaki na ribiškem prazniku...? Raje ne. Saj ne morejo skrbeti še za takšne malenkosti. Kdo pa se bo prepiral o vpletenosti v afero z orožjem, o (ne)odvisnosti sodstva (kako zanimivo je, da se strokovna mnenja o tem oblikujejo po strankarski pripadnosti pravniških "strokovnjakov"), o večjih in manjših zaslugah za ta narod, o bodočih tektonskih premikih na domačih političnih tleh, o (ne)potrebnosti predčasnih volitev... Upam, da ni več daleč čas, ko bomo le spoznali, kako daleč lahko gremo predaleč. Rekli so ob položitvi temeljnega kamna za nove prostore MGA: [ 9 • s « * ■ i Dr.Herbert Werner, predsednik poslovodnega odbora Bosch Siemens Hausgerate: "V Nazaije prestavljamo razvojni in proizvodni center malih gospodinjskih aparatov in prepričan sem, da bo nazarsko podjetje postalo trden sestavni del dolgoročne strategije koncema BSHG. Razvijali in izdelovali bomo samo aparate na najvišji svetovni kakovostni ravni, saj preprosto veijamemo, da bomo s kombinacijo pogojev v Nazaijah in v koncernu zelo uspešni. To je tudi dokaz našega zaupanja in novinaiji mi morate veijeti, da boste z razvojem in uvajanjem novih aparatov še dobili dobre in presenetljive novice. Pri polaganju temeljnega kamna je običajno zelo ugodno znamenje, če sije sonce. Danes je sijalo, dež, kije padel, pa naj pomeni še bolj plodna tla." Jože Kuder, direktor podjetja MGA: "Današnji pomemben dogodek je preprosto nadaljevanje prijateljskega in konkretnega sodelovanja. Z dobrim delom smo si zagotovili zaupanje, sicer pa je bil vedno doslej naš prvi cilj visoka kakovost in ta cilj je že v zavesti naših delavcev." Josip Skoberne, podpredsednik Gospodarske zbornice Sloveni- je:"Prav večdesetletno sodelovanje med BSHG in MGA je eden izmed najlepših primerov dobrih gospodarskih odnosov Slovenije z Nemčijo in njihove kompleksnosti. Posebej sem veselda slovenska tovarna danes pripada podjetju, ki nosi v Evropi tako pomembno ime in na področju malih gospodinjskih aparatov zavzema tako pomembno mesto. Še posebej me veseli, da razširitev zagotavlja nadaljnjo socialno varnost 500 zaposlenim." Dr.Hermann Nestler, član poslovodnega odbora odgovoren za produktno področje: "Osnova našega uspeha je združitev razvoja, proizvodnje in prodaje na enem mestu, zato naša odločitev za nazarsko podjetje. Seveda je to normalno nadaljevanje dosedanjega sodelovanja, morali bomo še povečati produktivnost, kar najlaže naredimo v malih in preglednih tovarnah. Osebno sem prijetlej takšnih malih tovarn in sem prepričan, da bomo uspeli." Bernhard Brinkmann, direktor divizije malih gospodinjskih aparatov: "Pomembno je zaupanje v ljudi in prepričani smo, da bomo z ljudmi v Nazaijah uspeli. Vendarto ni gola naložba, to ni vse. Vlagamo tudi pri poddobaviteljih, ki izdelujejo končne izdelke- dele za takojšnjo vgradnjo. Na podlagi strogega izborajih imamo trenutno v Sloveniji 26 in jih še iščemo, tudi znotraj te doline. To je pravo malo gospodarstvo, to so prava družinska podjetja, ki nas zelo zanimajo zaradi fleksibilnosti. Na japonskem je to močno razvito, v Nemčiji precej manj, zato bomo izkušnje iz Nazarij in Slovenije z veseljem prenašali v Nemčijo." Dr.Herbert Werner: "Naj izrazim še občudovanje ob razvoju mlade države Slovenije in prepričan sem, da se bo hitro razvijala še naprej. Poudarili ste pomen in uspešnost odnosov med Nemčijo in Slovenijo -mi smo veseli, da dajemo tako tehten prispevek k temu." Center srednjih šol Velenje • »■»»■»■»»••■»»•»»»»»(»■it««. Gneča, stiska in nadzidava Na Centru srednjih šol v Velenju si kljub začetku novega šolskega leta še niso oddahnili. Vse kaže, da si najbrž tako kmalu tudi ne bodo. Prijetno bo novo šolsko leto, pravijo na omen-jeni velenjski srednješolski ustanovi, zaradi končno usklajenega mnenja o prepotrebni nadzidavi gimnazije in uspelih pogovorov z velenjskim Zdravstvenim zavodom glede prizidka med "rumeno" in "oranžno" stavbo. V njih bodo uredili učilnico, prostore za šolsko knjižnico in tudi čitalnico. Vanj pa se bo "naselila" še šolska svetovalna služba. Manj razveseljivo od prej omenjenega je dejstvo, da prostorska stiska letos ne bo manjša, ampak večja. Za pet novih oddelkov dijakov je namreč sedlo v šolske klopi. "Poskušali smo zagate rešiti po najboljših močeh, a vseh nismo uspeli. Čeprav smo iz šolskih objektov izselili vse, kar nima direktne povezave s poukom (s tem smo pridobili tri učilnice v rdeči B stavbi), se selitvam iz učilnice v učilnico, iz ene v drugo stavbo ne bo dalo izogniti. Prisiljeni pa smo organizirati dopoldanske ure telesne vzgoje štirikrat na teden v velenjski Rdeči dvorani. Čeprav bomo k nadzidavi gimnazije pristopili v naslednjih dneh, bomo morali najbrž zelo kmalu z odgovornimi v dolini in pristojnimi ministrstvi v Ljubljani sesti za skupno mizo s točko dnevnega reda: izgradnja telovadnice in nove gimnazije" poudarja direktor Centra srednjih šol Velenje Peter Robida. Prostorska stiska se med drugim kaže tudi ' pri namestitvi učiteljev. 26 novih delavcev v šolskem letu 1993/94 bo kar težko našlo prostor za svojo pisalno mizo. Delavci te velenjske srednješolske ustanove močno upajo, da prostorske stiske ne bodo toliko vplivale na doseženo kakovostno raven izobraževanja To toliko bolj, ker so tri šole omenjenega centra med 21 srednjimi šolami v Sloveniji, ki bodo opravile poskusno maturo. V pripravo katalogov in znanj ter v vsebine preverjanja uspešnosti dela pa je že danes vključenih kar nekaj njihovih pedagoških delavcev. ■ (U>) ■ Andrej Kuzman, ravnatelj velenjske gimnazije, poudaija, daje nadzidavate šolske stavbe nujna. Z njo bodo sicer pridobili šest Dela pri nadzidavi gimnazije se bodo lotili v naslednjih dneh. Kljub prizadevanjem te naložbe nI bilo mogoče narediti prej. učilnic in tri kabinete, žal, pate pridobitve prostorske stiske ne bodo rešile. Le omilile, kajti "Gimnazijo so zgradili pred 20 leti z osmimi učilnicami in za 200 učencev. Vse, kar je danes več, smo pridobili s podiranjem sten, "žrtvovanjem" kabinetov za pouk. Za nameček pa se to šolsko leto izobražuje v gimnazijskem programu za 21 oddelkov otrok. Dolgoročna rešitev tega vprašanja je le nova zgradba." Tej naložbi v prid govore dejstva. Med njimi kakovost vzgojno - izobraževalnega dela. Ta seje letos pokazala pri uspešnosti velenjskih gimnazijcev na raznih tekmovanjih in na sprejemnih izpitih za višje in visoke šole. Za več kot 12 tisoč mest za bruce je bilo skoraj 17 tisoč kandidatov. Med 5 tisoč neuspešnimi menda ni nobenega velenjskega gimnazijca. ■ Srednja strojna šola Centra srednjih šol Velenje je ena od petih tovrstnih šol v Sloveni- ji, ki bo vtem šolskem letu uvedla nov program - tako imenovani diferencialni program za strojne tehnike (3 + 2). Program je namenjen tistim, ki so uspešno končali triletno šolanje za kovinarske poklice, prilagojen pa bo znanju in sposobnostim učencev. Šolanje bo trajalo dve leti, po opravljenem zaključnem izpitu pa bodo učenci pridobili poklic strojnega tehnika. S tem bodo imeli odprto pot na višje in visoke šole. Zanimanje za novost je -po besedah predstojnika Maksimiljana Korošca - precejšnje, za zdaj pa so se odločili za 32 mest v enem oddelku. ■ Z 32 oddelki se uvršča velenjska srednja elektrotehniška in računalniška šola na tretje mesto med tovrstnimi izobraževalnimi ustanovami v Sloveniji. Poleg mariborske je edina, ki omogoča izobraževanje v vseh po-klicih s tega področja. Prostorska stiska bo botrovala temu, da bo kar tretjina učencev morala obiskovati pouk v popoldanskem času. Kljub temu so uspešni tudi pri izvajanju izobraževalnih oblik za odrasle. Tako so doslej usposobili za potrebe podjetij v računalništvu že več 1500 zaposlenih. ■ Hitra rast in širitev programa za gospodinjske storitve je sicer na eni strani spodbudna, po drugi pa povzroča izjemno utesnjenost tako pri izvajanju teoretičnega kot praktičnega dela pouka. Vse kaže, da bo tudi v tem programu dana možnost za nadaljevanje izobraževanja (kot za poklic strojnega tehnika) in možnost opravljanja mature. ■ Načrti v zvezi z Domom učencev v Velenju so jasni: dva stolpiča bodo odprodali (pod ugodnimi pogoji bodo prostore ponudili sedanjim najemnikom), denar od tega pa vložili v nadzidavo gimnazije, in sicer za naslednje faze dograditve. V prvi nameravajo poleg zidov "rešiti" kritino ter urediti pročelje zgradbe. Prihodnje leto pa urediti instalacije. tp Onesnaženost zraka na območju občine Velenje V tednu od 23. 8.1993 do 29. 8.1993 so povprečne 24-urne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljeno dnevno koncentracijo: 125 mikro-g SC>2/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikro-g S02/m3 za neindustr.,zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: Dan AMP Koncent. (mikro-g S02/m3) 23.8.1993 AMP ŠOŠTANJ 130 AMP Graška gora 220 24.8. AMP Šoštanj 190 AMP Graška gora 110 AMP Zavodnje 150 29.8. AMP Veliki vrh 120 Sekretariat za varstvo okolja E A Trgovina z živilskimi in neživilskimi izdelki Prešernova 10 63320 Velenje, Slovenija Telefon: 063 853 151, fax: 063 853 525 VABI K SODELOVANJU - DIPLOMIRANE INŽENIRJE AGRONOMIJE (smer: splošna, varstvo rastlin ali sadjarstvo in vinogradništvo) ali - DIPLOMIRANE INŽENIRJE GOZDARSTVA (smer: gozdarstvo) za dela na področju strokovnega svetovanja in prodaje sredstev za varstvo rastlin. Delovno razmerje bo možno skleniti za nedoločen čas s tri -mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na naslov: ERA d.d. Velenje - Kadrovska služba Velenje, Prešernova 10. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili. Osnutek zakona o upravi - stališča skupščine občine Velenje Ze v marcu 1992 so zbori SO Velenje na skupni seji sprejeli stališča do preobrazbe lokalne samouprave katere del je tudi reforma državne uprave. Vse od takrat s temi stališči, ki jih je pripravil odbor za regijsko sodelovanje pri naši SO, nismo vedeli kaj poštenega početi, saj niso bila znana stališča druge strani, t.j. stališče državnih institucij. Zlasti so bila popolna neznanka stališča slednjih do oblikovanja nove (državne) uprave. Med letošnjimi skupščinskimi počitnicami pa so se izoblikovale namere v tej smeri z osnutkom zakona o upravi. Smatramo zato kot svojo dolžnost, da naše občane seznanimo s stališči SO Velenje o tem zakonu s posebnim ozirom na formiranje upravnih okrajev. SO Velenje je namreč na že omenjeni seji še posebej sprejela sklep, da zahteva upravni okraj s sedežem v mestu Velenje. Glede na to, da smo dose-daj prejeli le gradiva, ki so bila pripravljena za razpravo v Vladi smo na tej podlagi konkretizirali v občini že sprejeta stališča in razloge zanje ter s tem seznanili tudi pristojne državne organe in poslance. Posredovana stališča in utemeljitve v celoti objavljamo. I. Z variantama 8 oziroma 12 upravnih okrajev se v občini Velenje nikakor ne strinjamo. Razlogi: 1. Prevelika koncentracija oblasti v Scentrih, kar-bo narekovalo potrebo po organih za koordinacijo dela, več birokracije in število zaposlenih. 2. Državna uprava bo odtujena ali pa se bo, opravljanje vse več zadev iz pristojnosti državne uprave,prenašalo na organe lokalne samouprave, kar bo izničilo cilje reorganizacije. 3. Ni razlogov za varianto 12 okrajev, ker ni ute-meljitve, da so v varianti upoštevani Postojna, Slo- venj Gradec in Trbovlje, Ptuj in Velenje pa sta izločena. II. Menimo, daje varianta (inačica) 24 upravnih okrajev nejprimernejša. Razlogi: 1. Število 24 upravnih okrajev je z. nivoja države (centra) še obvladljivo. 2. Upravni okraji bi bili v vseh pomembnejših središčih države, pa tudi v delu malih središč (Črnomelj, Kočevje, Idrija, Tolmin in drugi), ki pa so in bodo še dolgo, prometno težje dosegljivi oziroma bi prebivalcem bilo otežkočeno urejanje upravnih zadev v oddaljenem upravnem okraju. 3. Enotnejša bi bila organiziranost in izvajanje zadev iz pristojnosti državne uprave. 4. Samoiniciativnost in kreativnost lokalne samouprave bise povečala, saj bi opravljala manj zadev iz pristojnosti državne uprave (sedaj čez 80%). III. Vztrajanje, daje v mestu Velenje upravni okraj, ki bi vključeval področje sedanje občine z občino Mozirje in del občine Žalca utemeljujemo z naslednjimi razlogi: 1. Velenje je po velikosti peto mesto v državi Sloveniji. (Delo, Znanje za razvoj, 25.8.1993, Andrej Pogačnik). 2. Velenje je, sicer relativno gledano, blizu Celja in Slovenj Gradca (okrog 25 za oddaljene pa 60 km), vendar so cestne in druge prometne povezave nezadovoljive. 3. Slovenj Gradec, brez znatnih vlaganj, nima pogojev za opravljanje nalog državne uprave za območje sedanje občine Velenje ali še celo za Mozitje. 4. Celje je po vseh variantah, ki so predstavljene, brez Velenja in Moziija, poleg Ljubljane in Maribora, po številu prebivalcev že tretji upravni okraj. Prostor- sko pa bi bil znatno večji in zaradi konfiguracije pokrajine, razvojnih interesov ter drugega težje obvladljiv. 5. Z drugim do četrtim največjim družbenim proizvodom na prebivalca v Republiki Sloveniji in zaradi izrednega pomena v energetski bilanci Slovenije, ter velikega deleža v izvozni bilanci Slovenije, ima občina Velenje vrepubliki poseben pomen. Zaradi zaposlovanja, srednjega šolstva in dela zdravstva Velenje že sedaj predstavlja regijsko središče kot je to Ptuj ali Postojna. 6. V Velenju je vrsta institucij, ki presegajo pomen sedanje občine Velenje, zlasti še naslednje: a) Število osnovnih in podružničnih šol je 20 kar je nad slovenskim povprečjem in jobiskujejo tudi šoloobvezniki iz sosednjih občin. b) Center srednjih šol Velenje: - Srednja elektrotehniška in računalniška šola - Srednja strojna šola - Srednja rudarska šola in šola za gospodinjske storitve - Gimnazija - Dijaški dom s skupnim številom 2384 dijakov. c) Srednja glasbena šola s 650 dijaki, č) Ljudska univerza z 2235 učenci. d) V občini so tudi institucije: - Enota temeljnega sodišča - Enota temeljnega javnega tožilstva - tehnično in kadrovsko močna Geodetska uprava - Bolnišnica Topolšica - ministrstva za finance - ministrstva zadelo, družino in socialne zadeve - minstrstva za obrambo - ministrstva za zdravstvo. e) V občini Velenje je povprečna starost prebivalcev 32 let -31% prebivalcev je mlajših od 20 let - 21 % prebivalcev je neslovenske narodnosti - med 3 in 4 tisoč je tujcev - velika koncentracija delavstva z nižjo šolsko izobrazbo. 0 Območje občine Velenje je v državi Sloveniji nadpovprečno degradirano (rudaijenje) in onesnaženo (S02 iz TE Šoštanj), kar je v teku postopne sanacije. g) Po dobrih desetih letih, odvisno od izkopa premoga, bo prišlo do procesa postopnega zapiranja Rudnika lignita Velenje, kar bo terjalo prestrukturiranje dejavnosti in tam zaposlenih. Zaključek: Vse navedeno dokazuje, da so na območju občine Velenje, kot posledica preteklega razvoja, določene specifičnosti, ki terjajo dobro organizi rano in učinkovito državno upravo in to v neposredni bližini. Vrsta podatkov kaže, da je potrebno in bo potrebno, v primerjavi s Slovenijo, opraviti nadpovprečno veliko upravnih postopkov in drugih nalog uprave, če se hoče obdržati vsaj sedanji nivo zadovoljstva ljudi ter javnega reda, varnosti, skratka vseh funkcij države. To velja zlasti za urejanje osebnih stanj prebival-ccev, ekološko sanacijo in nujno potrebno prestrukturiranje velikega ela gospodarstva. Koncentracija tujcev in beguncev že terja in bo še dolgo nuja, daje potrebno določene funkcije uprave krepiti, kar zaradi obsega v Sloveniji ni primerjave. Iz navedb je tudi razvidno, da obstajajo v Velenju kadrovski in drugi pogoji za določitev upravnega okraja. Prosimo in terjamo, da pri določitvi upravnih okrajev ta navedena dejstva upoševate. Predsednik Skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik Skupščina občine Mozirje Politična Jesen bo vroča Dopusti in počitnice so mimo, vse skupaj pa čaka veliko dela na vseh področjih; tudi v občinskih organih in v skupščinskih klopeh. To še posebej velja z mozirsko občinsko skupščino, ki je še kar naprej obglavljena in še nekaj časa tudi bo. Prav tako je predsednik občinskega izvršnega sveta (do nadaljnjega) še kar na dopustu, kar seveda ne pomeni, da izvršni svet ne dela s polno paro. Pomembnih zadev seje nabralo več kot dovolj in še se nabirajo, zato so priprave na naslednjo sejo dovolj zahtevne. Prva seja izvršnega sveta po počitnicah bo tako 9.ali ^.septembra. Oceniti bo treba gospodarjenje v občini, sprejeti rebalans proračuna za krajevne skupnosti (neuspeli referendumi za samoprispevke!), mudi se z obravnavo poročila komisije glede posledic suše, dovolj pozornosti bo gotovo deležna obravnava poročila o gradnji mozirske avtobusne postaje, nemara še več razprava o poslovanju Javnega podjetja Komunala, predvidevajo pa tudi razpravo o alpski konvenciji, pa o pravilniku za sofinanciranje novih delovnih mest in še kaj se je (bo) nabralo. Odvisno od datuma prve seje izvršnega sveta bo prvo zasedanje Vračanje lastnine Škofiji 10.000 hektarjev? Komisija za denacionalizacijo v mozirski občini dela s polno paro. Članov je malo, dela ogromno,postopki izredno zahtevni, vseeno paje komisija v primerjavi z mnogimi slovenskimi občinami precej uspešna. Doslej je doibla okroglo 200 vlog in še 30 nepopolnih zahtevkov. Rešila je 53 zadev in izdala 42 odločb, 24 zahtevkov paje posredovala ustreznim republiškim ministrstvom. Večina vlog (159) se nanaša na kmetijska zemljišča in gozdove, zatem na poslovne površine in stavbe (16), stavbna zemljišča (10), podjetja (8), stanovanjske hiše (6) in na premičnine (1). Doslej so lastnikom vrnili 1.871 hektarjev nepremičnim, od tega je kar 1.766 hektarjev gozdov. Ta številka bo seveda nekajkrat večja, saj je treba upoštevati, daje komisija že dobila popolno vlogo ljubljanske škofije. V tem zahtevku je zapisanih kar preko 10.000 hektarjev gozdov in drugih površin, komisija pa pričakuje še vloge posa- Mozirje Sto let planinstva 0PTE PTUJ • OD TEMELJEV DO STREHE Posledice suše ■■■■■■■■■■■■ Komisije pri kmetih Poročali smo že, da škoda zaradi suše v Zgornji Savinjski dolini po trenutni oceni presega 635 milijonov tolarjev, vanjo ni všteta škoda, kije nastala v gozdovih izključno zaradi suše, škodo pa morajo oceniti še na posameznih kmetijah. Posebne komisije so z delom pričele včeraj (sreda), kmetje pa morajo škodo v teh dneh prijaviti na sedežih svojih zadružnih enot. ■m 2 . ..s m m a m m srn m /2lY/ * m m mjt mm m (c^v^ f* Bj^j opekarna 62250 PTUJ, Žabjak 1, telefon: 062/ 775-111, telefcu: 062/ 776-531 Proizvodnja opeke in opečnih zidakov * BLOK 6/1 29x19x19 * BLOK 3/1 29x19x9 * POLNILA * STROPNI NOSILCI * PREKLADE Veleprodaja in maloprodaja gradbenega materiala - Kritine (vse vrste strešnih kritin) - Termoizolacije (novoterm, stiropor) - Hidroizolacije - Pocinkane cevi - SCHIEDEL dimniki Salon keramike - Italijanska keramika - Sanitarna keramika - Vododvodni material Prodajalna ŽABICA - tel. 062/776-101 - Uporabna keramika - Nakit - Arhivska vina - Športna oprema Kokarje-občinsko gasilsko tekmovanje Nastopilo 30 desetin Slovenska planinska organizacija slavi letos sto letnico. Enak jubilej slavi tudi palaninstvo na našem področju, saj je bila Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva ustanovljena tudi pred 100 leti v Mozirju. Obletnico tega pomembnega dogodka so primerno obeležili mozirski planinci v soboto popoldne in zvečer. Savinjska podružnica je bila predhodnica 33 planinskih društev, ki danes delujejo v okviru Savinjskega meddruštvenega odbora planinskih društev, njenih neposrednih naslednikov pa je dvanajst planinskih društev: Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Solčava, Celje, Polzela, Braslovče, Žalec, Zabukovi-ca, Šoštanj in Velenje. Najprej so priložnostno slovesnost pripravili ob spominski plošči naGoričarjevi hiši, v kateri je bila podružnica ustanovljena 28.avgusta 1893. Z lepimi besedami in pesmijo so počastili spomin na velike dogodke in ljudi tistega časa, med številnimi udeleženci pa so bili seveda tudi predstavniki planinskih društev iz mozirske in sosednjih občin. Zatem so na primeren način podelili visoka planinska priznanja, osrednja.slovesnost ob tem pomembnem jubileju paje bila zvečer v dvorani mozirskega prosvetnega doma ■P Pred Goričarjevo hišo v Mozirju se je zbralo veliko planincev ingostov Letošnje leto je bilo za gasilce in njihovo organizacijo zelo pomembno, celo prelomno, čc upoštevamo odločitve kongresa slovenskih gasilcev v Slovenj Gradcu. Rednega in zavzetega dela gasilcem nikoli ne zmanjka, s poletjem pa se izteka tudi sezona njihovih tekmovanj. Tako so tudi gasilci občine Mozirje v soboto opravili prvi del občinskih tekmovanj. Na nogometnem igrišču v Kokarjah so znanje in veščine pokazali člani in član- ice, skupno paje nastopilo 30 desetin iz vse občine. Poglejmo najboljše - člani A: 1 .Gorica II, 2.Nazarje, 3.Rečica ob Savinji; člani B: I.Nazarje, 2.Pobrežje, 3.Grušovlje; članice A: 1 .Gorica, 2.Luče, 3.Radmirje; članice B: 1 .Radmirje, 2.Pobrežje. Drugi del občinskih tekmovanj bo na vrsti v soboto, ko se bo prav tako v Kokarjah ob 8.uri pričelo tekmovanje pionirjev, mladincev in veteranov. ■JP V tekmovalni zagrizenosti so nekatere ekipe napravile tudi kakšno napako, ki pa niso vplivale na sklepno ugotovitev, da so gasilci mozirske občine dobro usposobljeni in pripravljeni Ob Savinji... Gornji Grad - V središču Zadrečke doline bodo pridobili telefonsko centralo s 600 novimi številkami. V Gornjem Gradu in v sosednji Novi Štifti je novih naročnikov 280, za priključek bo treba plačati 360 DEM, ko bodo na novo centralo prestavili še stare naročnike, bo v njej na voljo še 130 številk. Izvajalec je ljubljanski PAP, etapno gradnjo pa naj bi sklenili marca prihodnje leto. Luče-Ob burnih dogodkih v tej krajevni skupnosti in v občinski skupščini sta pred meseci v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine odstopila dva delegata iz te krajevne skupnosti. Potrebne bodo nadomestne volitve, kandidata za izpraznjeni mesti sta Franc Kosmač in Mirko Zamernik, ob zadostnem številu 30 podpisov za kandidaturo vsakega od njiju bodo volitve izvedli v začetku oktobra. Logarska dolina - Na mestu kjer je še ne tako davno stal Planinski dom, zadnje čase zaprt. sicer pa skoraj simbol te doline, je danes veliko gradbišče. Nekdanji dom so v celoti podrli, delavci velenjskega Vegrada pa naj bi do aprila prihodnje leto zgradili sodoben hotel, vlagatelje pa predstavlja skupina domačinom, ki je bivši Izletnik-ovdom tudi kupila. Dobrovlje - V soboto so na lepih Dobrovljah sklenili še eno pomembno akcijo. Krajevni skupnosti Mozirje in Nazarje sta vodili skupno akcijo širjenja telefonskega omrežja, z mnogo prostovoljnih delovnih ur in znatnim prispevkom so seveda pomagali domačini, najpomembnejši pa je "žučinek", saj sta zdaj s telefonskimi priključki skoraj v celoti pokriti področji mozirskega dela Dobrovelj in Zavodic nad Nazarjami. Šmartno ob Dreti - Pomembno nalogo bodo v prihodnjih dneh uresničili v tej krajevni skupnosti. Sklenili so namreč pripravljalna dela za položitev asfaltne prevleke od Šmartnega do Lipe v dolžini 4,8 kilometra. Ob tem bodo asfaltirali še preko 1.000 metrov krajevnih cest v Šmartnem, Krašah in na Brdu. Ljubno - Ta kraj je še vedno eno samo gradbišče. Gradnja obvoznice lepo napreduje, podjetje NIVO ureja strugo Ljubnice v zgornjem delu kraja, Gradiš pa je že zgradil nov most preko Ljubnice v središču Ljubnega. Ob tem gasilci gradijo novo garažo, krajevna skupnost pa na prireditvenem prostoru prostoru v Vrbju postavlja preužitkarsko hišo, ki naj bi postala mali flosarski muzej. ...in Dreti Ob prazniku občine Žalec • e a a « Najbolj slovesno na Ponikvi 6. septembra praznuje občina Žalec svoj praznik. Letošnje praznovanje bo na Ponikvi, prireditve pa so se že pričele minulo nedeljo s pohodom krajanov po obrobju krajevne skupnosti in se končale 11. septembra z grafičnim bienalom v OS Peter Šprajc-Jur v Žalcu ter s slavnostno sejo zborov občinske skupščine na Ponikvi. Med tem se bo zvrstilo še kup drugih prireditev in sicer, v soboto 4. septembra bo ob 14. uri srečanje borcev občine Žalec in aktivistov OF savinjsko-celjske regije na Ponikvi, ob 20. uri pa nastop kantavtorja Adija Smolarja v domu II. slovenskega taborja v Žalcu. Naslednji dan, 5. septembra ob 10. uri, bo blagoslov dograjene nove mrliške veže, ob 15. uri, dan gasilca občine Žalec z veliko gasilsko parado na Ponikvi. V ponedeljek, 6. septembra, bo ob 13. uri na Ponikvi turnir v košarki, v torek, naslednji dan, pa lutkovna predstava v izvedbi Jane Stržinar za učence OŠ Galicija, Pirešica in Ponikva, ob 15. uri turnir v malem nogometu na igrišču na Ponikvi in ob 19. uri pogovor z dr. Ljerko Godic, na temo Med šolo in znanostjo v Občinski matični knjižnici v Žalcu. V sredo, 8. septembra, bo lutkovna predstava za učence OŠ Andraž in Letuš, v četrtek 9. septembra pa si bodo to predstavo lahko ogledali učenci Med nastopom družine Ivana Piaskana. Zapeli so Če bo pšenička gratala in Lani sem možila se. D Dl OŠ Gomilsko, Orla vas in Tabor. Ta dan ob 15. uri bo na igrišču na Ponikvi nadaljevanje turnirja v malem nogometu, ob 19. uri pa v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu koncert celjskega godalskega orkestra. V petek, predzadnji dan praznovanja, bo ob 19. uri odprtje razstave akademskega likovnega umetnika Andreja Jemca v Savi-novem salonuv Žalcu, ob 20. uri pa gledališka predstava Zakonci štrajkajo v izvedbi KD Ponikva v Slomškovem domu na Ponikvi. Prireditve so torej številne in ranolike, tako, da se bodo lahko občani žalske občine zabavali vsak po svojem okusu. ■ Besedilo in slika: -er Ocenili škodo Žalski izvršni svet je ocenil dosedanjo škodo zaradi letošnje suše. Ta znaša 1,365.824.102 tolarjev, kar pomeni več kot 7 odstotkov družbenega proizvoda gospodarstva občine. Zaradi tega so v občini razglasili stanje elementarne nesreče. V družabnem sektorju 851 milijona tolarjev. Zaradi motene oskrbe s pitno vodo so gasilci v cisternah doslej do uporabnikov pripeljali že 6 milijonov litrov vode. Težave pa imajo zaradi nerednih plačil. Poleg večjih ukrepov je občinska voda iz proračuna namenila 3 milijone tolarjev pomoči za sofinanciranje krme najbolj ogroženim kmetijam in za oskrbo z vodo. Rox II. mednarodni zbor motoristov Krajevni praznik v Grižah V KS Griže so v soboto s svečano sejo in otvoritvijo ceste Uduč -Grm zaključili večdnevno praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo vsako leto 24. avgusta. Kot je na slovesnosti povedal predsednik sveta KS Griže Jože Jančič, so tudi letos praznik obeležili z novimi delovnimi zmagami, tako jim je uspelo zgraditi pločnik v dolžini 250 m v zaselku Migo-jnice ob glavni cesti, posodobiti 800 m ceste proti Gozdniku ter urediti 600 m kanalizacije. Pri vseh investicijah so poleg občine Žalec in krajevne skupnosti prispevali tudi krajani, ki so pomagali z udarniškim delom in tudi denarjem. Sicer pa so v času praznovanja imeli tudi več športnih prireditev -er Novice, ki odkrivajo tančice Izvedelo seje, je n^vczd Anks Krcm^rj Boris Krsnjc, Milan Dobnik precej slabša, ker je vmes priskakljal škorec Košenini. Oj, kultura, zaupaj vase, bodočnost je v božjih rokah. **** Tista o Borisu Kranjcu, ki bi naj šel službovat k hmeljarjem, je bila zelo lovska. Seveda lovci niso nič krivi za to, če bi predsednik Kranjc rad imel še naprej dobro štalco. Marko Dolar je edini liberalec v Žalcu, ki se ne živcira, če ga kdo pridane h kranjskim liberalcem. On je tudi edini pogajalec, ki ne pozna nemih sovražnikov. -Moro club Savinja Celje je v soboto in nedeljo pripravil pri gostišču Jezero v Braslovčah 2. mednarodni zbor motoristov. Prišlo jih je nekaj več kot sto iz Slovenije in drugih evropskih držav, celo s Finskp. Organizatorji so pripravili '-razne družabne igre, srečolov in zabavo s plesom. Generalni pokrovitelj srečanja je bila Kovinotehna lesing d.o.o., prireditev pa so omogočili še drugi sponzorji. ■er ••••••••••••• Z veseljem prihajamo prof. Lidija Napotnik Celoletni začetni in nadaljevalni teiaji nemščine in angleičlhe ■ nemščina za razredno stopnjo ■ nemščina za predmetno stopnjo ■ angleščina za 7,, 8. razred in l. letnik Informacije in prijave na td. 881-232 do IS. septembra V KS Griže že vrsto let pripravljajo ob krajevnem prazniku srečanje starejših krajanov starih sedemdeset let in več. Tudi letos so ga pripravili, in sicer v domu upokojencev v Grižah, kjer seje zbralo več kot sto krajanov. Po pozdravnem govoru Cvetke Kneževič, predsednice socialno varstvene komisije pri KS, je govoril še predsednik sveta KS Griže Jože Jančič. Na srečanju je bilo prijetno rsicer pa so o svojem počutju in vtisih nekateri povedali: JAKOB VODEB: Mi starejši imamo malo priložnosti, da bi se poveselili in takole skupaj dobili. Na ta srečanja hodim že vrsto let. Letos sem dopolnil 93 let in sem tudi med najstarejšimi moškimi tu na srečanju. Je lepo, hvala vsem, da se nas takole spomnijo in nas vsako leto povabijo." LOJZKA GOGORINEC: "Na srečanja, ki nam jih pripravljajo v krajevni skupnosti rada grem že vrsto let. Paje prav luštno obujati spomine na tiste davne, mlade čase, ko tudi za nas ni bilo nobeno delo pretežko in kadar smo se veselili, plesali in peli, nobena noč dovolj dolga." ANTON SIRK: "Tisti, ki so pred leti prišli na zamisel, da bi tudi najstarejši vsaj enkrat na leto imeli srečanje, so se zares dobro spomnili. Vsi, če le moremo, na ta srečanja z veseljem prihajamo, saj nam vedno pripravijo lep kulturni program, nas pogostijo, dovolj priložnosti paje tudi za pogovore." Besedilo in slika: -er Družina poje-Andraž 93 iii>i9iiiiia«iiiit Za jubilej je pelo 18 družin Že desetič so v Andražu nad Polzelo pod naslovom Peli so jih mati moja, pripravili prireditev, ki je prerasla v slovensko in je, kot že naslov pove, namenjena domači izvirni slovenski pesmi. Na deseti jubilejni, ki so jo v nedeljo popoldne vrli organizatorji pripravili na športnem igrišču je nastopilo kar 18 družin iz raznih krajev Slovenije in zamejstva Italije, Avstrije in Madžarske. Prireditev ni imela tekmovalnega značaja, vsaka družina je zapela po dve pesmi, edini pogoj za nastop je bil, da so peli skupaj člani ene družine in, da je pesem bila zares slovenska, po možnosti po izvoru čim starejša. Na prireditev je v lepem nedeljskem prišlo kakih dvatisoč ljudi med njimi tudi slovenski minister za kulturo Sergej pelhan in akademik Ciril Zlobec, ki že nekaj let obiskuje to prireditev. Tako smo imeli priložnost slišati 36 lepih in lepo odpetih slovenskih pesmi, ki sojih poslušalci nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Prizadevni organizatorji, na čelu z Antonom Mešičem, so ob jubilejni prireditvi izdali tudi bilten, kjer je dr. Kumer iz narodopisnega muzeja iz Ljubljane meddrugim o tej prireditvi zapisal takole: "Če se sedaj ozremo čez teh deset let, se moramo vprašati, ali je prireditev dosegla namen, zaradi katere je nastala? Ali nastopajoči tudi sicer kdaj sedejo skupaj - starši z otroci, babica z vnuki, bratje in sestre - in pojejo domače pesmi." Ali je še kaj družin, ki pojejo zase, iz veselja ali pa samo za pripravo na nastop v Andražu, sicer pa poslušajo pesmi z radia in televizije? Upajmo, da le ni tako. Prišel je čas, ko je treba duhovne vrednote, h katerim spada tudi ljudsko izročilo s pesmimi vred, gojiti tudi zavestno in z enako vnemo, kakor si prizadevamo za vsakdanji kruh. Zato naj bi andraška prireditev Družina poje v prihodnje ne bila samo prireditev, ki privablja poslušalca, ampak naj bi bila vsako leto glasnejši opomin, da spada petje domačih pesmi v vsakdanjost slovenske družine... Besedilo in slika - er TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešicij, tel.: 779-220 SLADKOR 50/1 KG 69.90 MOKA T 500 25/1 KG 39.90 MOKA T 850 25/1 KG 32.90 0UE ZVEZDA 11 127.90 TESTENINE 1/2 KG 61.90 RIŽITAL. 1KG 85.00 KAVA BAR CELA 1 KG 539.00 VEGETA 1 KG 699.00 KIS ZA VLAGANJE 5 1 465.00 KROMPIR za ozimnico 1 KG 29.90 PIV01 ZABOJ RADENSKA 1 ZABOJ JERUZALEMČAN1L GRAJSKI RIZLING 1L JUICE FRUCTAL 1L PRAŠEK J0LY 3 KG PRAŠ. VVEISSERIESE 3 KG PRAŠEK PERSIL 3 KG TOALETNI PAPIR 10 KOM CET4L 1225.00 480.00 233.00 99.90 89.90 419.90 675.00 839.90 179.00 389.00 Zelo ugodne cene živinske krme, krmil, umetnega gnojila, motornih žag, verig ter raznovrstne posode in kozarcev. Po nakupu vas vabimo v bistro, kjer se boste odžejali in poskusili raznovrstne sladice tudi ob nedeljah popoldne. Vljudno vabljeni! /983-10Ut- /993 TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE AVTOTEHNIKA CELJE AMERIŠKA • TEHNOLOGIJA NEMŠKI • INŽENIRING j KOREJSKA • NATANČNOST " E m DAEWOO RACER VAS DRUGI AVTO PRVEGA SPLOH NE POTREBUJETE GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER §§§S§^§ Ljubljana, Celovška 206, tel. 061/191 332 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER AVTOTEHNIKA CEDE, Miklošičeva 5, 63000 Celje tel. 063/25 405 cena: od 11.888 USD _ * f ' Jakob Vodeb Lojzka Gogorinec Anton Sirk CM Po letu dni se Je zbralo na prostoru ob razvalinah gradu nad Vinom še več ljudi kot preteklo leto Šmartno ob Pak Dostojno slovo od poletja Najbrž je bilo malo krajanov iz Šmartnega ob Paki, njegove bližnje in daljne okolice, minulo nedeljsko popoldne doma. Zvabila jih je narava, še bolj pa prireditev Jesen na gradu. Letos jo je že četrtič zapored pri razvalinah gradu nad Vinom v Šmartnem ob Paki organizirala tamkajšnja krajevna skupnost. Na majhnem prostoru se je zbralo ljudi kot že dolgo ne. Najbrž niso prišli, kot je to ugotavljal povezovalec programa Boris Kopitar, samo zaradi ansambla Čuki - letošnjih zmagovalcev Melodij morja in sonca, ampak tudi zaradi drugih gostov: ansambla Štirje Kovači iz Slovenj Gradca, zmagovalce Melodij morja in mca 93 v konkurenci do 15 let Sanje Mlinar in njenega brata Urbana, domači nke Tanje Maj hen i n navsezadnje prvaka Slovenske nacionalne stranke in poslanca v Državnem zboru Zmaga Jelinčiča. V precep sta ga "vzela" Strašna Jožeta (Jože Robida in JožeKrajnc). In kaj sta hotela izvedeti? Kje je preživel dopust, o čem sanja, kako je s "padalcem", jesen v slovenskem parlamentu, afera z orožjem v Mariboru, ... Zmago Jelinčič je med drugim obiskovalcem prireditve povedal, da v lepih sanjah sanja o gozdovih, češnjah, slivah, v grdih pa tudi o mandatarjih in nekaterih ministrih. Prav tako je prepričan, da bi se ga dalo spoznati tudi kako drugače kot le po "padalcu", saj za ta šport nima več časa. Konkretneje o dosjeju "padalec" paje povedal, da gaje kupil. "Orožarsko" afero v Mariboru ocenjuje kot:" Gospodje, ki so hoteli z orožjem veliko iztržiti, so se očitno ušteli. Orožje ni šlo tako v promet kot so načrtovali. Ne bi rekel, da nekateri niso vedeli o vsem tem. Ogromno jih je vedelo, vendar pa se mnogi kar naenkrat niso ničesarspomnili. Kakšna bo jesen na slovenski politični sceni je težko povedati. Dejstvo paje, da seje v parlamentu težko kaj dogovoriti." Kar tri debele ure je trajala pri- reditev "jesen na gradu", vztrajanje obiskovalcev paje bil dokaz za to, da je organizatorica "zadela žebljico na glavico." ■ (tp) Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik" NAMESTO ROZ V Koledatju Poletnih kulturnih prireditev napovedana kabaretna predstava Svetlane Makaro-vič: NAMESTO ROŽ, ki bi morala biti v petek, 3.9. na velenjskem gradu, odpade. Prosimo za razumevanje. ORANŽNI ABONMA Še vedno se lahko prijavite za vpis Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije v Cankatje-vem domu v Ljubljani. Koncerti bodo ob petkih. Odhodi avtobusa iz Velenja. Programe dobite v pisarni kulturnih prireditev, dom kulture Velenje, tel. 853 574. ZG0B3L0 SE JE 2. KimRVCR LETA 1895 V Slovenskem narodu so objavili članek z naslovom "Ugovor proti zgradbi lokalne železnice", ki je bil zopet posvečen izgradnji odseka železniške proge med Velenjem in Dravogradom: "Ko seje te dni končal politični ogled projekto-vane proge za deželno lokalno železnico Velenje-Spodnji Dravobreg je zastopnik vojnega ministerstva oglasil ugovor ter protestoval v imenu vojne uprave proti temu, da se železnica zgradi kot ozkotirna lokalna železnica. Vojna uprava zahteva, da se železnica gradi kot glavna železnica druge vrste in da se takoj napravijo vse za vojno železnico potrebne stvari. Vsled tega ugovora se bode zgradba železnice gotovo zavlekla za Bog vedi koliko časa." Pa se kljub vsemu ni, saj je že čez dobra štiri leta stekel promet po tej progi. LETA 1898 ■■»■■■•«■■■•■■■■••■■■■■■■■••■■■■ Tudi naslednji članek z naslovom "Balet zakrit" je bil objavljen v Slovenskem narodu. Članek, ki sicer ni povezan s Šaleško dolino, je zelo zanimiv in ga zato tudi objavljamo: "BALET ZAKRIT. Potovalna gledališka družba je prišla v neko majhno angleško mestece ter je naznanila poleg dramske predstave tudi balet. Baleta ondi niso še nikdar videli, temveč so slišali kako strašno nemoralen je. Zato je hotelo županstvo balet prepovedati, toda mlajša moška generacija je zagrozila, da napravi škandal ter onemogoči vsako predstavo, če se balet ne dovoli. In župan je dovolil baletu nastopiti. Toda na rob odra je morala postaviti družba skoraj meter visoko steno, tako da je bilo možno videti jedva pol baletk brez nog. A tudi tak balet je jako ugajal, saj so se končno baletke postavile na glavo ter so po rokah "valile kolesa". Županje vzlic temu molčal in po predstavi je celo on izjavil, da mu je balet prav izredno ugajal." Prepričan sem, da bi bila reakcija oblasti in tudi "mlajše moške generacije" v naših krajih popolnoma enaka, kot je bila na "Angleškem". LETA 1951 l»»»»N*»»! V Savinjskem vestniku so precej let kasneje objavili naslednji članek z naslovom "Odkup žita v Šoštanjskem okraju in stari grehi...": "Žito so v Šoštanjskem okraju začeli odkupovati 15. avgusta. Pri odkupovanju so se pojavili stari grehi, ki se vlečejo vsa leta od osvoboditve. KLO se ne zanima za uspešen odkup žita in ta akcija zavisi v glavnem le od okrajnih uslužbencev. Na kratko. -Kaj seje godilo v Nazatjih? Tamkajšnji povetjenik za kmetijstvo je zadržal prejete odločbe, ki jih je prejel od okraja. Odobreno kvoto znižanja za one, ki so bili prizadeti vsled elementarnih nezgod je enostavno razdelil na vsa gospodarstva enako, ne glede če so bila prizadeta ali ne. Odločbo o oddaji je razdelil vsem, samo nase je "pozabil". V nekaterih krajih so morali odkupovalci zavrniti žito, ki je bilo močno snetljivo. Posebno slabo žito vozijo v Šmartnem ob Paki in v Družmiiju. Odkupovalci po kmetijskih zadrugah bi morali bolj paziti pri prevzemu, ker bodo drugače sami trpeli škodo." Zares hudi časi, ki se jih ljudje ne spominjajo radi! ■ DAMIJAN KUAJIČ LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje, vsak četrtek v tedniku Naš čas V nedeljo, 29. avgusta, le enemu ansamblu niste dodelili nobenega glasu. Lestvica pa izgleda takole: 1.VERDERBER: "Vrt brez smeha" 7 glasov 2.ŠTAJERSKIH 7: "Veselo v hribe" 4 glasovi 3.J0ŽE SKUBIC: "Nemirno srce" 3 glasovi 4.KREŽE: "Zrcalce povej" lglas 5.KLAVŽAR: "Zlagana ljubezen" Oglasov Predlogi za nedeljo, 5. septembra: »■»■■»■»»»»■»»»»■»■»»»»»»»■»»»S* 1.AVSENIK: "Dobrojutro, striček Janez" 2.FANTJE IZPOD ROGLE: "Furmanska" 3.PLANŠARJI: "Ha-ha-ta polka coklarska" 4.ST0PARJI: "Mi pa gremo v disko" 5.ZASAVCI: "Naša pesem" ■ VIU GRABNER GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE » GLASBENE NOVICE * GLASBENE "Dober glas seže v deveto vas, slab pa še dlje", pravijo. Ta pregovor je sicer že zelo star, pa kljub temu še vedno zelo aktualen. Še več, z razvojem tehnike, postaja to vedno bolj. Če je pred stoletji še obstajala možnost, da kakšen glas ravno zadnjega, še pred soncem skritega kotička, vendarle ni dosegel, pa danes to, zahvaljujoč neverjetnim možnostim prenosa signala, ni več mogoče. Tako lahko informacija seže tudi v kraje, do katerih sicer ni uspelo pripeljati niti asfalta. Verjetno pa to ni vedno ravno dobro. Že ničkoliko-krat se je namreč pokazalo, da dosežki civilizacije, uporabljeni tam, kjer razmere za njihovo uporabo niso zrele, navadno dosežejo učinke, ravno nasprotne od želje-nih. Nekaj podobnega se je zgodilo minulo nedeljo na predizbornem tekmovanju za izbiro najlepše Slovenke, ki je v okviru megaloman-sko zastavljenih poletnih prireditev, pod skupnim imenom "Poletje v Starem Velenju", potekalo na osrednjem starovelenjskem prireditvenem prostoru. Če so organizatorji s koriščenjem elektronskih (in drugih) medijev želeli glas o prireditvi razširiti čim dlje in s tem pritegniti k sodelovanju čimvečje število deklet, ki sama zase mislijo, da so dovolj lepa, da bi se utegnila na takem tekmovanju dobro odrezati, pa prav gotovo niso upoštevali dejstva, da samokritičnost, še posebej v ta- kih primerih, ni ravno vrlina nekaterih deklet. Odziv tistih, ki se na takem tekmovanju ne bi smele pojaviti je bil zato presenetljiv, tiste pa, ki jih je narava (in način življenja) obdarila z zavidanja vredno lepoto in ki seje, mimogrede, dovolj zavedajo, da na sebi še vedno najdejo kakšno napakico, kijih potem odvrne od misli na nastop na takšni prireditvi, se tja pač niso prijavile. Ker pa lepota sama, brez zadostne srčne kulture, naravne inteligence in razgledanosti, ki skupaj oblikujejo osebnost nekega človeka (v svetu to imanujejo "personali-ty"), oziroma njegovo notranjo lepoto, ne pomeni prav nič, je že nekaj časa v navadi, da tisti, ki dekleta predstavljajo o njih tudi kaj povedo, oziroma jim dajo možnost, da kaj o sebi povedo sama, da bi jih ljudje in strokovna žirija, kinajlepšo izbira, bolje spoznala. V Velenju jim je v ta namen bilo dovoljeno nastopiti celo na trenutno najrazvitejšem mediju - televiziji. Katastrofa! Nastopov nevajena in od treme omajana dekleta, so se v soju luči močnih studijskih reflektorjev popolnoma izgubila in skupaj s precej siromašnim besediščem, ki gaje večina od njih obvladala, zapustila dokaj klavrn vtis že dva dni preden so z negotovimi koraki tudi zares stopila na (bolj zidarski, kot kak prireditveni) oder. No, gledalci, tisti pred televizijskimi sprejemniki v petek in soboto, kot tisti na samem kraju izbora, so se zabavali. Bodisi zaradi tega, ker je vse skupaj izgledalo kot farsa, bodisi zaradi tega, ker so ob pogledu na, po njihovih kriterijih, čedna dekleta, zares uživali. Tako eni, kot drugi pa so po svoje komentirali odločitev "strokovne " žirije, ki je po, vsaj po vzdušju občinstva sodeč, samo njim znanim kriterijem, izbrala tri najlepše. : 2 UNUMITED -.......■•■■■ti....... ■ KonCno se lahko člana skupine 2 " Unlimited veselita tudi žlahtnega ■ leska svojih plošč. Prodala sta " namreč več kot 500 000 izvodov ■ njune uspešnice "No limit", za kar ■ sta od predsednika njune gramo-2 fonske založbe v začetku avgusta ■ prejela platinasti CD. Z MICHAEL JACKSON ■ ■■>■■■•>»■■•>>•»>»•«■ ■ Michael Jackson si je privoščil na-2 kup posebno luksuznega vozila. Za ■ neveijetnih 400 000 mark sije nam-2 reč ta slavni zvezdnik kupil Rollce 2 Roycea, katerga notranjost je skoraj ■ v celoti zlata. Kljub vsemu blišču pa 2 ima ta pevec ogromno problemov. ■ Obtožujejo ga namreč spolnega zlo-" rabljanja nekega trinajstletnega 2 dečka. Kakšen bo epilog te neprijet- ■ ne zgodbe zaenkrat še ni jasno, Mi-2 chael pa mora vendarle nadaljevati ■ svetovno turnejo , ki seje 24. avgu- ■ stazačelavBangkokuinkijijedodal J še eno mesto v katerem namerava ■ nastopiti. To je Moskva, kjer naj bi I 15. septembra nastopil na tan> J kajšnem olimpijskem stadionu, ki ■ sprejme kar 100 000 ljudi. Ker si Velenje nedvomno zasluži biti eden od organizatorjev (vsaj) predizbornega tekmovanja za najlepšo Slovenko, tako prireditev pričakujemo tudi drugo leto. Upamo pa, da bo i mel organizator takrat več sreče s prijavljenimi dekleti (ki bodo verjetno zopet prišla Od tam, U2 Irski rocketji so v okviru njihove turneje po Evropi, 7. avgusta nastopili tudi v Glasgowu, na Škotskem, kjer se je zbralo kar 35 000 njihovih oboževalcev. Na oder so Bono in njegovi prišli s posebnimi maskami iz mavca, v obliki (nekajkrat povečanih) njihovih lastnih podob, ki so jih nosili na glavah. Med koncertom samim so med publiko s posebnim topom izstrelili kar 40 000 kondomov, opremljenih z napisi "Zooropa", kakor se njihova, več kot leto trajajoča, turneja tudi imenuje. DUFF MCKAGAN ■»«■■■»•■»■»«■■■»■■■» 14. septembra bo ugledal luč sveta prvi samostojni projekt tega basista skupine Guns'n'Roses, katerega naslov bo "Believe in me". Poleg Duffa, ki na tej plošči ne igra le bas kitare, ampak tudi poje, igra bobne in kitaro, se pojavljajo še njegovi kolegi: Slash, Matt Sorun in Dizzy Reed. Gostujoči glasbeniki na tem projektu so še: kitarist Jeff Beck, član skupine Skid Row, Sebastian Bach, ki nastopa kot pevec v skladbi "Trouble", Lenny Kravitz, kije odpel pesem "The Majority" in kitarist kjer televizijo sicer lahko gledajo in poslušajo radio, do prvega avtobusa pa se morajo kljub temu prebijati po makadamu) in da bo vsaj tako moder, da bo tiste, ki tja ne sodijo, izločil še preden jih bo predstavil javnosti. ■ MITJA ČRETNIK skupine Guns'n'Roses, Gilby Clar-ke, ki gaje slišati v skladbi "10ye-ars". Skupaj je na plošči kar dvajset pesmi, narejenih v trdem rockerskem, rahlo punkovskem, glasbenem slogu. RICHARD MARX «■»■»•■»■■■■■■■•■■■«• Richard Marx bo predvidoma v novembru predstavil nov single z naslovom "Now and forever", nov album, ki bo nosil nalov "Silence scream" pa naj bi izšel februarja prihodnje leto. Za poletje 1994 pripravlja ta ameriški pevec tudi ponovno veliko turnejo. METALLICA Člani znane težkometalne skupine so trenutno doma, v San Franciscu, kjer režejo in montirajo filmski material, posnet v časih njihovih začetkov, kakor tudi na njihovi zadnji turneji. Material naj bi konec novembra izšel kot "Super live video", vseboval pa naj bi tudi nekatere skladbe, ki jih je Metallica zaigrala le na koncertih. Poleg tega bo izšel tudi CD s 14-imi koncertnimi posnetki skupine, ki so bili narejeni na njihovih nastopih v Evropi. v Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261, 714 686 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme prevoz z avtofiirgonom (vključno na upepelitev) odra na domu m - postavitev žarnib M ■ nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! Na uslugo smo vam ob vsakem času. Hvala za zaupanje! KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... 8 NASI KRAJI IN LJUDJE 2. septembra 1993 Franc Šteharnik iz Gaberk To bo hec! -kravje dirke Uresničevanje želja, ki se porajajo v krajevnih skupnostih nikoli ni lahka stvar. Zaradi denarja seveda, ki ga vedno, sedaj pa še bolj, primanjkuje na vseh koncih in krajih. Toda želje po razvoju, bolj urejenem življenju, so prevelike, da bi le jadikovali in križem rok čakali na rešitev. Krajani Lokovice prej zapisane misli zgovorno potijujejo z dejanji. Oskrba s pitno vodo in urejanje cest pajim že dalj časa povezujeta življenje in delo. V osmih gospodinjstvih na Sšvenovem vrhu so se marca letos veselili, koje pritekla voda iz njihovih pip. Za krampe in lopate so kmalu za njimi trdneje prijeli krajani v spodnjem delu Lokovice. V rekordnih 100 dneh so napeljali vodovod v 17 gospodinjstev. Ustrezne službe na občini so krajanom "šle na roko". Večje težave so pri plačilu računov. Levji delež denarja šoštanjskih termoelektrarn, lastni prispevki in samoprispevek je bilo premalo za pokritje vseh računov. Leopold Kušar, predsednik sveta KS Lokovica je prepričan, da jim bo to uspelo v najbližji prihodnosti. V začetku leta ni bilo prav nikakršnega upanja, da bi lahko uredili že večkrat v samoprispevku zapisano cesto Šaleška magistrala - Križnik. Volja, zagna-nost in prizadevnost nekaterih posameznikov se je tudi tu obres-tovala. Trkali niso zaman na vrata Termoelektrarn Šoštanj, tudi sami so odvezali mošnjičke, da prostovoljnega dela ne omenjamo posebej. Dober teden dni je šele od minilo odkar Lokovico povezuje s Šoštanjem 700 m dolg asfaltiran odsek. Velika želja krajanov je, da bi ta postal lokalna cesta, in da bi skrb za njeno vzdrževanje prevzelo komunalno podjetje. Ob tej cesti so posodobili še cesto proti Hudalesu. 600 m3 metrov gramoza (kot na cesto Šaleška magistrala - Križnik) tukaj sicer ni bilo potrebnih, brez udarniškega dela pa kljub temu ni šlo. Ko bodo ure-dili lastništvo, bodo krajani poskusili, da bi jo še asfaltirali. Morda prihodnje leto. "Lahko smo z zadovoljni. Še bolj pa bi bili, če bi v doglednem času uresničili še druge potrebe. Lani zgrajeni vodovod Križnik-Penk že ne pokriva vseh potreb. Naša glavna naložba pa je ta trenutek oskrba s pitno vodo v 12 gospodinjstvih na Velikem vrhu. Naložbo izvajamo skupaj s sosednjo KS Šmartno ob Paki. Projekte imamo, tudi nekaj materiala so krajani nakupili, jeseni bomo pristopili k izgradnji. Kljub zajetnemu zalogaju jo nameravamo uresničiti spomladi prihodnje leto. Razlogov za optimizem je več: pripravljenost krajanov, uspešno zbiranje denarja ter to, daje naložba predvidena v občinskem programu. Upam, da ne le na papirju" pravi Leopold Kušar. Vse zapisano so "obljubljene naložbe", načrtovane v takih in drugačnih dokumentih KS že pred leti. Tem so dodali nekatere nove potrebe; organiziran odvoz smeti. Tisti, ki ne bodo imeli urejenega hišnega odvoza, bodo morali plačati kesonski odvoz. Pravila igre so dogovorili krajani na nedavnem zboru, na katerem so precej pozornosti namenili tudi lastništvu doma krajanov. Vsa leta so vlagali vanj, ga vzdrževali, danes so praktično ostali brez strehe nad glavo. Več vzrokov je - po besedah sogovornika - zakaj bodo poskušali dom obdržati, vanj pa "naseliti" dovolj zanimive in finančno podprte dejavnosti. ■ (tp) Gaberčani poznajo svojega soseda Franca Šteharnika po dobrih delih in veseli naravi. Skoraj ni situacije, da se Franc ne bi pošalil, povedal kakšen udomačen vic ali anekdoto. Kar nekaj zgodbic paje povezanih z njim. Kot naprimer vloga cestnega uradnika ob pustu, ko so v Gaberkah prevzeli urejanje prometa v svoje "občinske" roke. Pustna vloga se ga je lepo prijela. Franc Šteharnik je zaposlen v "Surovini" Radlje, enota v Velenju, v domačem kraju pa si ureja prijeten dom ob gozdičku. Zelo zagret je za postavitev kulturne organizacije "Pustni karneval", ki sojo po dveh uspešnih letih spon- tanega delovanja registrirali te dni. O kraju je povedal, "daje ena sama cvetlična gredica, da se ljudje v glavnem odlično razumejo in da še kar čakajo, da bi se Slovencem in njim, obrnilo na bolje. Delovni ljudje si zaslužijo dostojnejši standard, točneje bel kos kruha. Mnogi so v zadnjih letih morali stiskati, da bi imeli za hrano, medtem pa se peščica posameznikov že valja v bogastvu. V Gaberkah je bilo v poletju kljub pasji vročini živahno, saj je le malo ljudi koristilo dopust v nekdanji obliki - dva, tri tedne na morju. Vročino so tako prenašali hišni prijatelji, v glavnem doma vzgojene pasje mrcine, ki so med hujšimi nadlogami kraja. Pa ne po svoji krivdi.... zaradi neodgovornosti lastnikov, ki jih ne privezujejo. Potem pa "vau, vau,... in adjio hlače...". Franc Šteharnik je napovedal, da se večja skupina krajanov že vneto pripravlja na nekakšen krajevni spektakel... Kravje dirke. Prireditev, ki bi naj pritegnila "vse živo", bi bila nekaj med kulturno in športno ponudbo, popoprano z domislicami domačih humoristov. Zato bi si veljajo datum 19. september že zdaj vtisniti v spomin. Po dirkah bo baje prepozno! ■ Jože Miklavc V življenju garač, vedno nasmejan, jubilant Miha Valenci #iIiitMXKNIIMlMM9RlRVXRMKIItlMXIItlRIKNillKRItlIiiSMMMH#NlliKNi Stopite v njegov gasilski muzej! Kdo v Velenju ne sreča rad Valencijeve-ga Miha! Vedno nasmejan, čeprav še danes, star sedemdeset let, nemirno in dosledno deluje v vseh porah družbenega in družabnega življenja mesta, v katerem seje rodil. Segla sva v čas pred sedemdesetimi leti. Rodil seje v Pesju, se takoj preselil v Velenje in se izučil za kovača. Ustvaril si je prijeten domek in družino z otrokoma. Nikoli mi ni v življenju zmanjkalo humorja, pa če gaje še tako teplo. Gasilstvu je predan že šestinštirideset let, in je gasilski častnik I. stopnje. In dogodek iz človekoljubne organizacije? "Da spomnim se! Bilo je še zgodnje jutro, leta 1962. Gorela je cerkev svete Marije v Velenju. Iz ognja sem z veliko težavo rešil zlat kelih in zato prejel posebno škofijsko diplomo." In zopet brskava dlje po njegovi preteklosti. V turističnem društvu Velenje je dejaven že petintrideset let. V vseh javnih 30 pustnih karnevalih je bil njegov direktor - poznani Toni Herzfe-hler. Koliko smeha je vedno razlil čez tisočglavo množico! Še vedno je aktiven v Združenju avtomehanikov. Aktiven tudi v tamkajšnji krajevni skupnosti. Smeh je človeku le zdravje! Tega se naš slavljenec vedno zaveda. Tak je tudi v svoji družini. Zatoje petnajst let zapored vodil pri- reditev štirideset mučenikov. Vedno se smeji Miha, in zato sem še posebno želel prodreti v globino te duhovite, smešne narave. Miha, pogovoriva se o smehu, ki stresa orehe... Pogleda me, in... vsakoletna poslastica je bil dan laži, prvi april! Pol mesta sem tega dne mobiliziral za menjavo hišnih številk, pošiljal ljudi na pošto po darila in lastnike psov z vabilom, da svoje varovance takoj cepijo. Vse je šlo uradno, z vabili. Pokojni K. je med prvimi stekel na dogovorjeno mesto tega jutra in zahteval številko, seveda parno. Paje ni dobil. Kakšna jeza, kakšen smeh sosedov! Še vedno stojiva pred njegovim domom.in otipavava spomine. Mihov obraz je še vedno mladosten, njegove temne oči še žarijo in se ne poslavljajo od mladosti. "Samo petnajst let sem na tihem zbiral vse te predmete." Stopiva v urejeno notranjost prvega zasebnega gasilskega muzeja na Slovenskem. "Samo še eden tak obstaja, ta je republiški, v Metliki," doda Miha. Spoštljivo se sprehajava mimo sto in več ohranjenih strojev in predmetov. Stare ročne brizgalne, ki so bile še vprežene, gasilske uniforme in vse drugo. Tam, v kotnem prostoru, se še posebej prižgejo Mihove oči. Da to je moja mladost. Nad dvesto let star kovaški meh, kladiva in raznovrstnih klešč. Ne, to ne sme biti pozabljeno! Še stojiva med predmeti, ki so pomagali reševati življenja in premičnino. Miha Valenci seje potrdil prav s tem muzejem. Vsak dan ga odpira in vsak dan zahajajo vanj radovedne oči. Največje mladih. "Rad bi, da bi si ga ogleda čimveč ljudi. Zato sem vse to skrbno zbiral in uspel!" Vidim ga, kako božajo njegove oči vsak predmet iz preteklosti. Vsak predmet bi lahko oživel in povedal svojo zgodbo... Trdo in zahtevno ter, lahko bi rekli, burno življenje sedemdesetletnika, seje prevesilo v bolj razmišljajoče in ustvaijalno. Gasilski muzej je njegova živa zbirka. Ljudje, ki ga poznajo daleč naokoli, se še vedno radi nasmejijo. Tak ostaja naš Miha, in želimo mu mnogo obiskov v njegovem bogatem muzeju in še mnogo zdravja za lep jubilej! Vinko Šmajs, foto Jože Miklavc Zlatoporočenca Zelič Angela in Kari Zelič iz Griž sta prejšnji teden praznovala 50 letnico skupnega življenja - zlato poroko. Kot že velikokrat doslej, sta se tudi tokrat odloči la za družinsko slavje. Nikamor nista hodila, prišli so le njuni štirje otroci s svojimi družinami in prijatelji in v takem domačem vzdušju s skupaj proslavili ta lepi praznik. Angela je vse življenje šivala, Kari paje bil instalater v rudniku, njegova ljubezen pa so bili še fotografija, slikanje, kiparstvo in glasba. Tako tudi preživljata jesen svojega življenja, le, da Angela sedaj ne šiva več prav veliko, raje gospodinji in vrtnari, ter svojega moža vzpodbuja in občuduje pri njegovem ljubiteljskem delu. Sicerpa Kari tudi marsikaj drugega še naredi. Sam je naprimer izdelal sončni kolektor, ki se vrti za soncem. Kot pravita, je njuno življenje bilo tako pač kot zakonsko življenje je, le da sta ga vseskozi plemenitila ljubezen in medsebojno spoštovanje. Predvsem spoštovanje med zakoncema je temelj na katerem raste sreča, zadovoljstvo, ljubezen in vse drugo. M Besedilo in slika:-er Krajevna skupnost Lokovica Umetniški svet Diane Aristovnik iz Velenja Človek išče samega sebe tam, kjer misli, da se bo zagotovo našel Diana Aristovnik iz Velenja je prepričana, da je zanjo to svet umetnosti, svet čopičev, barv, fantazije,... Skratka, svet slikarstva. Zato od leta 1990 dalje slika in spet slika in še bo - konje, ki izžarevajo simbol moči, vihravosti; leoparde, ki ponazarjajo eleganco, v zadnjem času poskuša svoja notranja občutenja ob pogledu na naravo, na svet okoli sebe prenesti na papir v akvarel in gvaš tehniki. Balzam za njeno dušo paje slikanje na platno v oljni tehniki. Največ njenih tovrstnih slik so akti, različne figure človekovega Dianina slikarska vzornica je Olja Ivanjlcki, ki živi v Beogradu. Rada bi se kdaj srečala z njo. Še raje pa bi jI bila podobna v vseh njenih slikarskih prvinah telesa. "V vsem tem najdem samo sebe, svoj značaj. Če živiš z dušo in telesom za ta svet, je slikanje zate bolj sprostitev kot delo. Res lep je svet barv, ki pa zna biti tudi zelo zahteven. Pač odvisno od tega, kaj od njega pričakuješ, želiš narediti. Sploh zame to velja. Sama se izpopolnjujem, kritična sem do tistega, kar naredim. Vse z željo: doseči čim več in čim bolje, uveljaviti se kolikortoliko v tem ustvarjalnem svetu" pravi sama. Njeno stanovanje, v katerem ima tudi atelje, ob slikah in pohištvo tvorijo večji in manjši kamenčki - ognjene strele. "Izžarevajo" pozitivno energijo tako kot Diana, ko vzame v roke čopič ali ko govori o svojem delu in načrtih. Sredi septembra bo pripravila samostojno razstavo. Njen sicer zlato - črni način risanja (pravi, daje bolj komercialni) nekateri že poznajo. Diana pa želi več. Hoče slišati širši odmev o svojem delu, da se bo vedela, kaj in kako ravnati v prihodnje, ali je na pravi poti. Prepričani smo, da seji bodo njena trdna volja, vztrajnost, nadarjenost in predanost v bljižnji prihodnosti obrestovali. Dajo bo svet priznane umetnosti vzel "za svojo". ■ tp Poleg oskrbe s pitno vodo je v ospredju prizadevanj krajanov tudi ureditev lastništva doma krajanov Franc Šteharnik - Slovenci in Gaberčani bi si zaslužili dostoj-nejše življenje. Nasveti za vrtičkaije Čebulnice - gomoljnice Pred vrati je čas, ko bomo pričeli s sajenjem čebulic in gomol-jnic, zato ne bo odveč, če pred tem opravilom nekoliko spoznamo ti dve skupini pastun. Čebulnice so zelnate rastline različnih rasti in imajo v tleh čebulico, gomoij ali koreniko. V teh podzemnih delih se nabira rezervna/pričuvna/ hrana, katera zadošča za cvetenje v prihodnjem cvetu. Delimo jih v pomladi cvetoče in na poleti ter jeseni cvetoče. Čebulnice so prinesli v naše okolje pred več stoletij iz male Azije. V Evropi danes vzgajajo večje količine raznih asortimanov čebulnic in gomoljnic v Holandiji. Od tam izvažajo kvalitetne čebulnice in gomoljnice v vse evropske in izvenevropske države. Mnoge vrste uspevajo tudi pri nas na naravnih rastiščih po travnikih, gozdovih ob potokih. Čebulnice in gomoljnice razmnožujemo na več načinov. S semenom: ta način uporabljamo le takrat, če želimo vzgojiti nove sorte. Večkrat pa sejemo enostavne dalje. Sejemo v zaprte gredice marca ali aprila, sejančke posadimo najprej v lončke in od tod maja - junija na prosto. Do jeseni zrastejo gomoljčki katere pred mrazom izkopljemo in nasldnjo spomlad posadimo. Z drobnimi gomolji, čebuli- cami: Ob čebuli ali gomolju zrastejo drobne čebulice ali gomoljčki. Te presejemo-posadimo v jeseni ali spomladi bolj na gosto in normalno oskrbujemo med letom. Ko dozorijo jih izkopljemo in nato ponovno posadimo. Z bulbili: Razmnožujemo predvsem nekatere. Posejemo jih v gredico in iz teh nastanejo šele prave čebulice. Z deljenjem in razrerovan-jem: Na ta način razmnožujemo predvsem starejše rastline katere imajo sestavljene gomolje ali korenine, tik pred sajenjem na stalno mesto jih raztrgamo ali razrežemo. Obrezana mesta je dobro posipati z ogljenim prahom /preprečitev okužb./ S potaknjenci: Razmnožujemo tiste rastline, katerih imamo malo in jih čim prej želimo vzgojiti večje število. Zato mogolje nakalimo in ko poženejo 10 cm dolge poganjke te porežemo in potaknemo v razmnoževalnico. Ko se ukorenini-jo posadimo v lončke in nato na stalno mesto. Rastline iz. skupine gomoljnic in čebulnic zahtevajo težjo, globoko obdelano, hranilno in nekoliko vlažnejšo zemljo. Osnovno pripravimo zemljišče že zgodaj jeseni. Da ga globoko preorjemo ali lopatamo in pognoji-mo z dobro preperelim hlevskim gnojem. Dodamo lahko tudi kalijeva ali fosforjeva gnojila. Dušik dodajamo previdno, že med samo rastjo. Pred saditvijo zemljišče samo površinsko izravnamo, napravimo po potrebi gredice katere razčrtamo, da bo saditev enakovredna. Nekatere čebulice sadimo tudi v travnate površine, sadimojih v vrste ali razmetano. Globina saditve je različna od 5 - 30 cm. Pred sajenjem gomolje, čebulice razkužimo. Spomladi cvetoče sadimo v jeseni od septembra do novembra. Tako danes smo spoznali osnovne značilnosti čebulnic in gomoljnic, prihodnjič pa se bomo bolj posvetili posameznim vrstam. Če pa si želite svojo kolekcijo čebulnic izpopolniti nikar ne odlašajte v. V Cvetličarni Beli cvet v veleblagovnici Nama imamo v zalogi bogato izbiro čebulnic iz uvoza. Kdo ima večjega? Ali večjo, če smo ob tokratnem posnetku čisto dosledni. Ja, nekateri še vedno "pobirate" obilne pridelke, "koristi" pa imamo tudi mi za našo rubriko. Danes jo zapolnjuje osemletna Nina Ortner iz Pes-ja s skoraj 12 - kilogramsko peso. Nismo vrtali, kje ima njena stara mama tako dobro njivo, na kateri rastejo tudi ostale velike dobrote, saj bi bila to morda predobra "reklama" za nepridiprave. Delček so namreč že odnesli, nekdo, ki ima rad dobre, slane bučke, je razrezal buče, jim očistil notranjost, ostalo pa pustil. Naj mu teknejo - za nazaj, sliko pese velikanke pa naj izreže iz Našega časa in jo hrani za... (foto: vos) Novo na vašem jedilniku Grozdje - bogastvo sladkorja Grozdje vsebuje veliko kalija, železa, fosforja, magnezija in kalcija, pa tudi vitamine skupine B in A, pa tudi vitamina C ima malo. Od vseh vrst sadja ima grozdje največ sladkorja in to glukoze, ki jo organizem najhitreje vsrka. Zato je priporočljivo za športnike in otroke, zaradi visoke kalorične vrednosti pa ga ne priporočajo diabetikom, prav tako tudi tistim ,ki želijo izgubiti kakšen kilogram. Iz grozdja se da pripraviti kar nekaj zanimivih jedi. Pecivo z grozdjem Potrebujete: za testo;10 dag masla, 10 dag sladkorja, malo soli, 2 jajci, 15 dag moke, žlico kakava; moko in maščobo za kalup; za kremo - 2 jajci, 7 dag sladkorja, 4 dag škrobne moke, 11/2 I mleka, 1 malo konzervo ananasovega kompota, en grozd belega in en grozd črnega grozdja. Za testo dobro premešajte maslo, potem dodajte sladkor in sol. Mešajte tako dolgo, da se vse poveže, potem pa umešajte eno jajce in moko pomešano s kakavom. Dodate lahko tudi pecilni prašek. Pečico segrejte na 175 stopinj celzija. Namažite kalup in ga posujte z moko, vanj vlijte testo in ga pecite 40-45 minut. Ananasov kompot odcedite in ga drobno nasekljajte. Za kremo umešajte jajca s sladkorjem, primešajte škrob in mleko. Skuhajte na pari, da se zgosti. V ohlajeno umešajte ananas. Operite grozdje. Zelene kroglice narežite in jih dodajte kremi. Črno grozdje operite in ga odecdite. Ohlajeno pecivo trikrat prerežite, vsakega navlažite s kompo-tovim sokom in namažite s kremo. Na vrhu pecivo okrasite s črnim grozdjem. Dobro je vedeti -Sladoledni madež takoj namočite v hladno vodo. Če je tkanina pralna, jo operite takoj, če pa ni, oblačilo raje takoj odne-site v čistilnico. -Če vas po jedi peče zgaga, pojejte malo sladoleda in prav gotovo bo pomagalo. -Če je na vašem pohištvu nastal madež, ki ga je povzročila voda, ga boste odpravili tako, da ga očistite z mešanico olja in soli. Z bioenergijo nad bolezni Narava daje najboljše Nedvomno so odgovori na številna vprašanja o zdravju, počutju in boleznih v naši stvarnici, naravi. Divji tempo življenja pa nas od nje odvrača ter sili v nenaravno obnašanje in nasilje do nje. Vse to povzroča mnoge slabe posledice, obolenja in celo očitno ogrožanje obstoja civilizacije. Prav bi bilo, da bi se takšnega ravnanja pravočasno zavedeli in spremenili odnos do sožitja z naravo ter do lastnega zdravja. Zato bo kar pravšnji slogan, "narava daje najboljše", ki smo ga slišali v pogovoru z Marijo in Francem Javorni-kom iz Vinske Gore 7 a pri Velenju. Bolnik, ki verjame v življenje "Vinska Gora se ponaša z idiliko naravnega okolja, čistega zraka in pridnimi ter prijaznimi ljudmi. V Sloveniji težko najdeš tako neokrnjeni kraj," je povedala Marija Javornik, invalidsko upokojena učiteljica, ki je skupaj z možem Francem, invalidsko upokojenim poklicnim voznikom, preter-pela hude muke od nedavnega, ko seji je življenje ponovno nasmehnilo. Po večletnih tegobah s hrbtenico, ko je postala skoraj povsem neokretna, ko so ji bolečine izpile življenske moči, je poiskala bioenergetika IVANA PIRCA iz Hrastnika in se mu zaupala z vsemi težavami. Po dveletni redni terapiji je Mrija Javornik zdaj zelo dobrega zdravja in psihične kondicije, ki bi ji jo zavidal marsikateri mlad človek. Zgodba njenega moža Franca je po svoje še težja, še bolj zapletena. Zaradi pljuče embolije, oziroma neznanih povzročiteljev bolezni je moral šele 39 letni Franc zapustiti delovno mesto, volan in z žalostjo opazovati družino ter domačijo, ki ji ni bil več nobeno pomoč. Nasprotno, v negotovosti vsakodnevnih zdravstvenih težav je gojil le še šibko upanje, da ga bodo zdravniki ozdravili. Zal se mi je letošnjo pomlad zdravje še poslabšalo. Tedaj se je tudi on odločil za bioenergetika PRIČA, ki seje že izkazal pri zdravljenju soproge. Odločitev je bila rešitev, saj je po nekaj mesecih Franc Javornik spet pravi kerlc, ki bi po zunanji podobi lahko dal v koš marsikaterega korenjaka. Bioenergija je storila svoje, nevidna moč narave in Ivana PIRCA je po prepričanju obeh zakoncev postala zdravilo, kiju pelje v lepše dni zrelih let. "Ko človek sreča tega moža jek- lene volje in strahovite moči, se mu lahko povrne upanje. Skoraj vsak lahko spet verjame v življenje." Napoved jasnovidca: Vinska Gora se bo šibila od ljudi Pod cerkvijo svetega Janeza v vinski Gori stoji zanimiva, lepo urejena domačija, ki je bila do nedavnega delno opuščena. To je Kovačeva birtija, ki se je v letošnjem letu spremenila v pravi terapevtski center za bioenergijo. Sem prihaja Ivan PIRC, po njegovi izjavi in po zanesljivih informacijah, eden najmočnejših bioenergetikov v Evropi. Sem pa vsako soboto in nedeljo pride s svojimi težavami večdesetljudi iz vseh krajev Šaleške, Savinjske in Koroške. V polurnih skupinskih seansah ter po presoji bioenergetika v individualnih pregledih in terapijah, vpliva "velemojster" z zdravilno energijo na bolnike z različnimi težavami in boleznimi. Z besedami je težko pričarati občutke, kijih človek ima ob stiku z Ivanom Pircem, še zlasti ob energijskem kontaktu, toje pač treba doživeti! Kot bi se ponovno rodil Franc Javornik nam je pripovedoval na poti od svojega doma do Kovačeve hiše: "Ko sem nekajkrat obiskal bioenergetika Ivana Pirca, sem postal tak, kot bi se ponovno rodil. Bolečin ni bilo več, dobil sem moč, začel sem delati. V opuščeno hišo mojih pokojnih staršev sem povabil človeka nevidne moči, s katero lahko prevrne človeka skozi polmeter-ski zid (o tem smo se po seansi lahko prepričali tudi sami). Sprejel je povabilo in zdaj prihaja vsako soboto in nedeljo ob 14. uri, k njemu po veliko ljudi, ki so izgubili upanje v ozdravljenje svojih bolezni in težav z običajnimi zdravniškimi metodami." O Ivanu Pircu se je podjetje izrazilo že "oče slovenske bioen-ergije" profesor Jože Gal (Ie-tal985), daje to človek izjemnih bioenergetskih sposobnosti, eden najmočnejših na našem kontinentu menda mu priznavajo, da je močnejši celo od Rusije Družine. Pri Galu se je Pire marsikaj tudi naučil in vsak trenutek mu priznava najvišje zasluge za razvoj bioenergetike kot zdravstvene vede v Sloveniji ter širše. Kako je Ivan Pire odkril svojo moč? Ko so pred mnogimi leti morali doma ustreliti obolelega psa Lumpa, sta ga Ivan in njegov prijatelj pokopala v gozdu. Tik pred tem je Ivan poklica dvakrat us- treljenega psa po imenu, v znak žalosti in slovesa. Pes je vstal na vse štiri, padel in ko ga je Ivan poklical še enkrat, je ponovno vstal. V tretjič se Lump ni več dvignil...! Od takrat naprej je sledilo več dogodkov, ki so odločili o drugačnem življenju bioenergetika Pirca. " Jože Miklavc Ivan Pire, bioenergetik, eden Marija In Franc Javornik - spet srečna in v zdravstveni formi, največjih v Evropi Ko tišina šepeta... Na letošnjem drugem državnem prvenstvu za mladince v jadralnem letenju je kot edina predstavnica nežnega spola nastopila članica . Aero kluba Velenje Bernarda Meža in med štiridnevnim tekmovanjem dosegla opazen rezultat. "Tekmovanja v Murski Soboti so se udeležili jadralni piloti iz Lesc, Slovenj Gradca, Ptuja, Murske Sobote in Velenja. Leteli smo v ravninskem predelu severovzhodne in vzhodne Slovenije, ker je tam na voljo več terenov za izvenletališke pristanke (pristanek na požeto njivo, travnik)", je o tekmovanju pripovedovala mlada diplomirana ekonomistka Bernarda Meža, ki se je s pilotiranjem srečala že leta 1985. Tekmovalni dan se prične z odločitvijo sodnikov, glede na vremenske razmere, o določenem poletu, ki je označen s točkami na zemlji in jih mora pilot obleteti. Kot dokaz za to uporabljajo tekmovalci fotoaparat, kije pritrjen na rob kabine in z njim posnamejo predpisane točke na zemlji. To so lahko znana križišča, gradovi, cerkve, letališka poslopja...Zmaga tisti tekmovalec, ki je najhitreje obletel vse predpisane točke. Pri tem pa upoštevajo tudi vrsto jadralnega letalstva, saj vsi ne letijo z enako sposobnimi. Uporabljajo namreč korekcijski faktor, kar pomeni, če dva tekmovalca obletita vse točke v enakem času, je zmagovalec tisti, ki leti z manj sposobnim letalom. Bernarda Meža je doslej opravila že več kot 450 ur letenja, za največji uspeh pa šteje 315 km dolg polet od Velenja do Lesc, Maribora, Preddvora in nazaj v Velenje, kar ji je prineslo tudi visoko priznanje v jadralnem športu - zlato C značko. Leta 1991 seje izšolala tudi za učiteljico letenja in doslej izšolala 3 jadralne pilote in eno pilotko. Na vprašanje, kako pa kaj motorno pilotiranje, je odgovorila: "Za menoj je že 10 ur motornega letenja in se pripravljam za izpit, preveč pa me motorno pilotiranje ne zanima." Kaže, da i ma Bernarda rada višave in tišino, skozi katero brzi jadralno letalo. Poznati moraš zračne tokove in imeti izkušnje, kijih prinaša trdna volja in marljivo delo. Hinko Jerčič °fOven od 21. marca do 20. aprila Veliko časa, volje in tudi živcev, vam bo v naslednjih dneh pobral vaš partner. Sele v sredini septembra lahko pričakujete, da se bo vajina zveza spet ustalila in umirila, do takrat pa zna biti še zelo vroče. Tudi na delovnem mestu bo podobno, ker boste pač razdraženi. Problemov s financami ne bo, prav tako tudi z zdravjem ne. #Bik od 21.aprila do 20.maja Pred vami je čisto soliden teden, ki ne bo prinesel ne izredno dobrih in ne izredno slabih stvari. Da ne bo vse preveč enolično, bo poskrbel partner, ki bo že vedel, kadj vas lahko malo vrže iz tira. Tisti, ki imate otroke, se boste veliko posvečali tem, drugi pa razmišljali o tem, da bi jih imeli. Pismo bo uradno, vsebina pa nič kaj prijetna. HDvojčka od 21.maja do 21.junija Vsaj kar se pomanjkanja denarja tiče, bo v naslednjih dneh veliko bolje. Vendar se zna zgoditi, da boste prekomerno zapravljali, kar pa ne bo najbolje. Vladavina device ne vpliva najbolje na vas, zato se lahko zgodi, da boste imeli nekaj težav pri delu. Opazili boste, da ste postali veliko bolj strastni in čuteči. Pa ne, da ste se spremenili? GRak od 22.junija do 22.julija Čisto povprečen teden je pred vami. Razburjali se boste, ko bo to najmanj potrebno, ne boste pa opazili nekaj zelo važnih stvari, ki vam lahko zato spolzijo skozi prste. Nikar ne obljubljajte preveč, sploh pa ne postavljajte rokov - težko se jih boste držali, na glavo pa si boste nakopali le vašo in še nekoga nejevoljo in živčnost. Ne prenehajte s pogostimi odsotnostmi z doma, prav pomladijo vas! #Lev od 23.julija do 23.avgusta Neverjetno veliko potrebo po nežnosti boste čutili in zato boste pripravljeni storiti marsikaj. Tudi takega, kar ljudje od vas ne pričakujejo. Ni nujno dajo boste iskali le doma. Prav neverjetni boste, saj boste dosegli vse, kar si boste zabili v glavo. To bo nekaj ljudi krepko ujezilo, zato pazite! ^Devica od 24.avgusta do 23.septembra Mesec september bo v celoti vaš. Prav eden najlepših mesecev v letu bo. Sreča vas bo spremljala na vseh korakih, vzeti pa si boste znali tudi vse tisto, kar vam pripada, pa do sedaj niste upali. Nikar ne nasedajte lepim nasmehom in pogledom, prepričajte se in dobro premislite, saj je od tega dejanja odvisna tudi vaša prihodnost. £ Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra Nikar ne zatirajte svojih želja in sanj. Če ne gre drugače, se močno borite za svoj košček sreče, pa naj vas stane kolikor hoče. Vse prevečkrat popustite, čeprav si znate marsikaj izboriti. Verjetno vas že ob tem koncu tedna čaka hud pogovor, ki vas bo močno razburil. Ko bo končan, si boste oddahnili. lllškorpijon od 24.oktobra do 22.novembra V naslednjih dneh si boste vseeno oddahnili, saj bo za vami huda preizkušnja, pa kakor koli se je že istekla. Le tisti, ki vas zelo dobro poznajo, bodo tudi resnično vedeli, kako se počutite in le ti bodo tudi znali ravnati z vami. Pazite na zdravje, to bo v naslednjih dneh prav na preizkušnji! ^Strelec od 23.novembra do 21.decembra Toliko novih stvari se vam bo zgodilo, da boste še nekaj časa živeli le od spominov, potem pa bodo ideje začele kar bruhati. Neverjetno inovativni boste, zato boste na delovnem področju dosegali veliko več, kot ste si sami lahko predstavljali. Tudi doma se bo vse uredilo. Skratka, srečen in vesel teden je pred vami, le denarnico bolj zaprite. ^Kozorog od 22.decembra do 20.j'anuarja Ko bi ljudje, s katerimi boste v naslednjih dneh imeli veliko opravka, vsaj približno vedeli, kaj vse veste o njih, bi jim bilo veliko lažje. Tako pa bo lažje vam, saj se boste z lahkoto izmaknili vsem zankam. V ponedeljek boste rahlo izgubili živce, pa zato nekomu povedali toliko bolečih resnic, da bo z njim hudo, vam pa bo lepo. Vodnar od 21.januarja do 20.marca Prav divji dnevi, ki ste jih preživljali zadnje čase, se bodo počasi končali. Umirili se boste tudi zato, ker se boste počutili precej utrujeno. Če se boste odločili, da se boste umaknili in počivali, ne naredite tega sami. Koga morate vzeti s sabo, pa tako veste. V torek bodite zbrani pri delu! K Ribi od 21.februarja do 20.marca Včasih človek ne potrebuje veliko, da se odloči za kaj zelo rizkantnega, vi pa sploh ne. Pod vtisom dogodkov zadnjih dni boste storili odločilen korak, ki vam bo prihodnost krepko zamajal. Še nekaj časa ne boste vedeli, ali na bolje, ali ne slabše, počutili pa se boste krasno. Le pri financah se bo poznalo, zato tokrat skrbno zapravljajte! Moda Jesen bo v znamenju pletenin Tako kažejo modne smernice za letošnjo jesen. Ročne pletenine, strojne pletenine in sploh vsakršne pletenine bodo kot material absolutno prevladovale. Iz njih bodo tako hlače kot tudi jeseni modni brezrokavniki, kratki in dolgi, iz njih bodo jopice in puloverji, ki se spet vračajo v velikem zamahu. Možnih kombinacij in variacij nam pletenine nudijo nešteto. Tako bomo srečevali veliko dvodelnih in tudi trodelnih kompletov. Dolgo ozko krilo, preko njega daleč preko bokov segajoča tunika je ena izmed njih. Krilo lahko zamenjajo ozke ali široke hlače, tunika ostane. Če želite, lahko takšen komplet hitro spremenite v trodelen, le še dolg brezrokavnik ali dolgo jopico potrebujete. Ni pa nujno, daje vse v isti barvi, prav gotovo pa je pomembno, da bo vse v istem vzrocu tkanja ali pletenja. Preveč različnih vzorcev na različnih kosih garderobe lahko izpade le kičasto. Ob tem si je dobro zapomniti, da je enostavnost velikokrat najlepša. Pa tudi najelegantnejša ali najšportnejša - to naredi kreacija. Nekaj stvari lahko tiste, ki ple-tete, naredite tudi same, lahko pa poiščete pletenine na metre in si ukrojite željeno oblačilo. Še barve. Temno vijoličasta, bela in oker, vsi odtenki rjave in črna. Za vse, #ci ste plačali naročnino Mali oglasi zastonj! Pokličite tel. 8SS 4SO ali 854 761. 10 let uspešnega dela v Avtoservisu Jakopec Na Kosovelovi v Velenju že 14. leto uspešno obratuje Avtoservis Jakopec, kije v zadnjem času prerasel tudi v sodoben avtosalon. Uspehov, ki jih dosegajo, se vsi veselijo, saj se zavedajo, da so rezultat trdega dela in skupnih prizadevanj. Te dni je slavil vodja delavnice Branko Lukanc desetletnico dela v Jakopčevem servisu. "Kar ne morem verjeti, da so ta leta tako hitro minila. Tukaj se dobro počutim. Med sabo se odlično razumemo, sodobni in dobri pa so tudi delovni pogoji. Avte imam rad in delo z njimi mi je velik užitek. Sam bi najraje vozil OPEL KAUBRO.' Branko Lukanc Branku Lukancu iskrene čestitke ob njegovem jubileju in še veliko delovnih uspehov. e OPEL Pooblaščeni servis tel.: 855-975 Unemenska CM , . BO prerokovanja v obliki pregovorov Kimavec Til oblačen, meglen; grda, deževna jesen. Tila če jasno, gorko: štiri bo še tedne vedro. Če zelo zgodaj preselijo se tiči, hudo čutijo zimo o božiči. Kadar prve dni kimavca prav pogosto grmi, k letu obilno bo tepkovca, pšenice in rži. imenski koledar 2.9. Štefka, Igor, Nino (Antonin) 3.9. Gregor (Grega), Erazma, Mija 4.9. Zalka, Ida, Mo-jmir (Moše) 5.9. Lovrin, Rino, Just, Viktorin 6.9. Beata, Hari, Peter, Sara 7.9. Regina (Regica), Branka, Marko 8.9. Marija, Binče, Adrij, Sergej Lunine mene 9.9. zadnji krajec ob 08.26 GOSTINSTVO PAKA Rudarska 1, Velenje po sklepu delavskega sveta razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo poslovnega objekta prizidek PIVNICA v Šoštanju ul. Lole Ribarja 2, Šoštanj z zemljiščem v skupni izmeri 375 m2. Poslovni prostor je v najemu. Objekt stoji na zemljišču pare. št. 1017/2 poslovna stavba -dvorišče, vpisan v vi. št. 98 k.o. Šoštanj. Javna dražba bo v prostorih Gostinstva Paka, Rudarska 1, Velenje dne 17.9.1993 ob 10. uri. Izklicna cena za poslovni prostor z zemljiščem znaša 12.313.946 SIT. Cena je izračunana na dan 31.7.1993. Varščino v znesku 10 % izklicne cene morajo interesenti poravnati na žiro račun št. 52800- 601-22251 Gostinstva Paka Velenje najkasneje en dan pred dražbo. Interesenti morajo pred pričetkom dražbe predložiti potrdilo o plačani varščini. Uspeli ponudnik, ki na dražbi uspe, mora plačati končno dražbeno ceno s prometnim davkom, ter stroške objave razpisa dražbe in zemljiškoknjižnega prepisa v roku 15 dni po podpisu ustrezne pogodbe, sicer se zaračunavajo zakonite zamudne obresti. Neuspelim ponudnikom se varščina vrne v roku 3 dni po izvedbi dražbe (brez obresti), uspelemu ponudniku pa se vračuna v kupnino. Uspeli ponudnik mora podpisati pogodbo v roku 3 dni po prejemu obvestila, sicer se smatra, da je od ponudbe neopravičeno odstopil, varščina pa zapade v korist Gostinstva Paka. Vse informacije v zvezi z javno dražbo lahko dobijo interesenti pri Gostinstvu Paka, Rudarska 1, Velenje ali po telefonu šl. 855-400. S Avtocented Meh do c. <® Servis in predaja 63320 Velenje, Koroška 7/b, tel - 063/ 856 824, fa* 063/ 857 0C6 od29.900 DEM do registracije Vaš VOLKSVVAGEN in AUDI partner Rudar:Živila Naklo 1:2 (0:1) Že druga ničla V 1.slo venski nogometni ligi se uresničujejo napovedi, da bo Mura resen tekmec dvojnim državnim prvakom, ljubljanski SCT Olimpi-ji, v igri za letošnji naslov.Sobočani po dveh prepričljivih zmagah zanesljivo vodijo, Ljubljančani pa za zdaj še ne poznajo zmage, kar je vendarle veliko negativno presenečenje. Skupaj z Novomeščani pa so trenutno v najslabšem položaju Velenjčani, ki so obakrat zapuščali igrišče sklonjenih glav. Vse kaže, da ne bodo tako kmalu nadoknadili "izgubljenih" Matjaža Cvikla,Amira Kariča in Sabahudina Golača. Velenjčani so v Ž.kolu gostili zelo dobro ekipo Braneta Oblaka Živila Naklo in izgubili z 1:2. Vendar niso bili gostitelji v pravem pomenu besede, saj so tekmo morali igrati v Šmartnem ob Paki. Obnova igrišča očitno ne teče po spomladanskih napovedih in željah. Domači proti Kranjčanom, ki imajo nekaj odličnih posameznikov, sicer z igro niso razočarali. Po priigranih priložnostih bi si zaslužili vsaj točko. Tako je menil tudi gostujoči trener, saj je po tekmi dejal, da so srečno dobili obe točki. Tri izrazite priložnosti so imeli "rudarji". Že v 34.minuti je Borut Arlič lepo ušel gostujočim branilcem, na njegovo nesrečo pa jew iz dobrega položaja zadel vratnico. Najboljnesrečni igralec nedeljske tekme pa je gotovo bil nedred Omerovič, ki je imel dve izredni priložnosti za zadetek, takšni, iz katerih je težje zgrešiti kot zadeti. Prvič je s slabih petih metrov poslal žogo mimo, drugič pa jew bil samo meter ali dva oddaljen od gostujočega vratarja in tudi to žogo je poslal mimo širokih vrat. Ta dva poraza gotovo napovedujeta, da mladi in neizkušeni velenjski ekipi v letošnjem prvenstvu ne bo lahko. V nedeljo bo Rudar gostoval v Mariboru pri Braniku, enemu od resnih kandidatov za vrh lestvice, ki pa je v prvih dveh kolih iztržil le točko. vos Jelen TriglaviERA Šmartno 2:2 (1:1) Z novo točko v vrhu lestvice Na prvem gostovanju v novi sezoni so igralci ERE Šmartno osvojili točko in se z njo obdržali v vrhu drugoligaške lestvice. V Kranju so oboji pričeli previdno, pravzaprav sta obe moštvi od začetka igrali na točko. Ko so Šmarčani v 28.minuti z zadetkom Delameje povedli, so domačini zaigrali bolj napadalno in zelo kmalu izenačili. V drugem polčasu so gostje nadaljevali s slabo igro, kar so domačini izkoristili in v 70.minuti povedli z 2:1. zatem so imeli še nekaj lepih priložnosti, ki pa so na srečo Šmarčanov ostale neizkoriščene. Na drugi strani seje igralcem ERE v 85.minuti posrečilo izenačiti in izid obdržati do konca. V nedeljo bo v Šmartnem gostovala ekipa Štajerska pivovarna, to so igralci bivšega prvoligaša Železničarja iz Maribora. Janko Goričnik Celje - Logarska dolina V soboto spet na pot Sekcija pohodnikov pri celjskem Planinskem društvu bo pripravila v soboto že.9. maratonski pohod od Celja do Logarske doline. Pohodniki bodo startali ob eni uri pred Muzejem novejše zgodovine, nato pa krenili po že ustaljeni poti prek štirih občin do Logarske doline. Tudi letos bodo lahko tisti pohodniki, ki ne bi zmogli vse poti, pohod končali že na dveh predhodnih izstopnih postajah: po 35 kilometrih v Savinjskem gaju v Mozirju in po 60 kilometrih v Lučah. Organizatorji pa si želijo, da bi se na tej izstopni postaji v Lučah pohodnikom pridružilo še čimveč politikov, podjetnikov in drugih z območja vseh štirih občin, kijih povezuje ta pohod. Pobuda za tak "povezovalni" pohod je prišla iz Celjskega izvršnega sveta in upajo, da ne bo ostala brez odziva. Organizatorji pričakujejo letos okoli tisoč pohodnikov, vsi ki bi želeli na pot, pa se še niso prijavili, lahko to storijo na sedežu celjskega planinskega društva v Stantetovi ulici 1. Organizatorji bodo seveda poskrbeli za varnost, okrepčila in za prevoz prtljage do Logarske doline in vseh pohodnikov nazaj v Celje. W Smučarski skoki Miklavžina in Kaligaro druga M Ljubno Bodo (denarno) zmogli? Nogometaši Ljubnega so si v lanski tekmovalni sezoni, prvi po mnogih letih, v medobčinski ligi nabirali izkušnje in ob tem dokaj dobro nastopali. Na svoje drugo prvenstvo so se pripravljali dva meseca in se pri tem srečevali s problemom udeležbe na treningih, za kar pa so "krive" obveznosti na delovnih mestih nekaterih igralcev. Moštvo je precej spremenjeno. Nekaj igralcev je prenehalo z igranjem, k ERI Šmartno je odšel Uroš Bolko, dobili pa so tri nove igralce. Vendar to še ni največji problem, najhuje je namreč z zagotavljanjem potrebnih sredstev, saj v teh časih sponzorja ne morejo dobiti. Pomagajo si torej sami kakor vedo in znajo, vseeno pa so prepričani, da bodo vsaj ponovili lansko uvrstitev v sredino lestvice. Tudi liga je precej spremenjena. Naprej so se uvrstile Brežice, izstopila sta Kozje in Krško, novi člani pa so Soštanjski Usnjar, Elkroj iz Mozirja in Laško. Prvo tekmo bodo Ljubenci v soboto odigrali pri novincu v Laškem, nogometaši Elkroja pa bodo gostovali v Štorah pri Kovinarju. _JP Mali nogomet Kvalifikacije za žensko DP V Škalah bodo v nedeljo, 5.septembra, ob 9.uri pričeli kvalifikacijski turnir najboljših slovenskih ženskih ekip v malem nogometu za državno prvenstvo. Najboljših osem ekip s teh kvalifikaciji se bo za naslov državnega prvaka pomerilo 18.septembra na igriščih centra Jezero. NK Usnjar Šoštanj Člani zopet v ligo i V NK Usnjar iz Šoštanja so ponovni registrirali člansko ekipo, ki bo to soboto že pričela s tekmovanjem v medobčinski ligi na področju celjske MNZ. Igralci, ki sestavljajo ekipo, so pretežno iz mladinskih vrst Usnjarja in Rudarja. Gre torej za perspektivno ekipo, ki v prihodnosti veliko obeta, vodita jih trenerja Brane Drev in Gojko Živkovič, trdnirajo pa trikrat tedensko. Ob Usnjarju je novinec v medobčinski ligi po dolgih letih tudi Elkroj iz Mozirja. Šoštanjčani so v pripravljalnem obdofcju premagali mladince Rudarja s 3:1 (strelci so bili Jaklin, Mišja in Vrhovnik, za Rudar Zlodej), igrali 1:1 z bodočim konkurentom v ligi, ekipo Ljubnega (strelec Kostreš, Marolt za Ljubno), z 1:2 pa so izgubili s tretjeligašem iz Slovenj nogometaši Usnjarja pričeli v soboto, 4,septembra, ob 16.30, na svojem igrišču v Šoštanju, njihov nasprotnik pa bo Unior iz Zreč. Luka Kostreš V soboto je bila v smučarsko skakalnemcentru v Velenju tradicionalna, že 5.mednarodna tekma Alpe - Jadran za starejše dečke ter mlajše in starejše mladince, ki jo vsako leto organizirata skakalna kluba iz avstrijskega Eisenerza in Velenja. Sodelovali so mladi upi iz Avstrije, Italije, Slovaške in Slovenije, ki vsako leto tekmujejo za svoje regije. Slovenijo tako predstavljajo skakalci gorenjske, ljubljanske in štajersko-koroške regije,za slednjo so nastopili tudi skakalci Ljubnega in Velenja. Prva tekma te male turneje je Balinanje ■■■■■■■ Velenje:Žalec 13:1 V finalnem srečanju tradicionalnega turnirja v Žalcu,na katerem je nastopilo7ekip, je Velenje visoko premagalo Žalec s 13:1, v srečanju za 3.mesto paje GIP Vegrad premagal drugoligaša Instor Trebeliško s 13:12. Med posamezniki je bil v zbi-janju najboljši Ivaja (Žalec) pred Verbičem (Vegrad) in Bakičem (Trebeliško), v bližanju paje bil Ikl (Velenje) tretji za domačinoma Sabičem in Marinkom. Jože Grobelnik Rogačani še vedno vodijo V 11 .kolu 2.državne lige-vzhod so zmagali le Trboveljčani, Instor Trebeliško je moral na gostovanju priznati premoč Rogovile, RLV paje zaradi dežja moral odigrati pomembno tekmo z Iskro CEO na njenem (pokritem) igrišču in izgubil s 6:11. Doma bi bil rezultat gotovo ugodnejši, a kaj, ko ni razumevanja za prepotrebno streho nad baliniščem in morajo Velenjčani večkrat iskati "zavetje" pri srečnežih, ki že imajo streho nad glavo. V šaleški ligi po 5.kolu še vedno vodijo balinarji Rogaške Slatine pred Žalčani in Velenjem, GIP Vegrad pa je že tri kola na repu. Prvenstvo dvojic v ŠOBZ sla pri dečkih osvojila Križanič in pašagič, druga sta bila Z.Rednak in S.Moravec, tretja pa P.Hrg in Simič. Na državnem prvenstvu v zbijan-ju seje Vinko Hudovernik (GIP Vegrad) med 24 balinarji uvrstil na 20.mesto. Kljub vsemu je to upeh, saj v ŠOBZ ni vrhunskega zbijalca, ki bi se lahko enakovredno meril z najboljšimi v prvi in super državni ligi. Boris Knavs bila dan prej, v petek, v Eisener-zu. V Avstriji je bil od velenjskih skakalcev najboljši Kaligaro z drugim mestom med starejšimi mladinci, na velenjski tekmi se je z zmago med starejšimi dečki izkazal Miklavžina, Kaligaro je bil tretji pri starejših mladincih, oba pa sta v skupnem seštevku obeh tekem osvojila drugi mesti. Pri starejših dečkih je bil skupno 4.Globačnik, 9.je bil Drev, 1 l.Zep, 12.Živic in 14.Hriberšek, pri starejših mladincih pa sta skakalca z Ljubnega Murko in Kopušar osvojila 13.in 14.mesto. Po hribih in dolinah Kam v septembru? Pri končuje vroč avgust. Iztekle so se brezskrbne počitnice. Tudi večini izmed nas je od dopusta ostal samo spomin. Takšen, ali drugačen. Eno ali drugo je vsak preživel, kakor je najbolje vedel in znal. Skupina planincev na sliki doma iz vinorodnega Šentilja seje odločila za nočni pohod na Triglav. Podvig je uspel, vendar je potrebno v isti sapi povedati, daje kak takšnega priporočljivo samo za tiste z nekaj več izkušnjami. Ostali se bomo podajali na našo največjo goro rajši podnevi. Je precej bolj varno, pa tudi vidimo lahko marsikaj. Za ta mesec velja, daje najlepši in najprimernejši za hojo v gore. Pa si poglejmo, na katere izlete se bomo lahko podali v prvi polovii tembra: Planinci iz Šmartnega ob Paki bodo odšli to soboto na Ma na isto goro se nameravajo povzpeti planinci iz Gaberk. Upajmo, da EtOBo pravočasno sporočili datum izleta. Enako velja za planince-iz Šoštanja in Gorenje Servis. Prvi se bodo podali čez Pohorje in se pjlpepeh naAnaeko goro, drugi pa na Triglav in Olimp v Grčiji. Za 5. in 6. (upajMrda je datum pravilen) pripravljajo člani PS Podkraj zahtevni izlet PompSJam-ar Vršič. Bilo pa bi lepo, da se v čimvečjem števiLggieležimo drteva planincev, ki bo tudi letos na Paškem Kozjaku, in šHfeftfteo nedeljo v septembru. Več o tej proslavi pa naslednjič. _' _mh Mister X in Fori V ligi malega nogometa "Škale 93" so v A skupini odigrali 15.kolo (četrto jesensko), v skupini B pa 12.kolo. V A skupini prepričljivo vodi ekipa Mister X, v skupini B pa več kot prepričljivo KMN Fori Škale. Skupina A - 15.kolo: Prijatelji:Lipov list 4.1 (prijožl^^povega lista), KMN Podkraj:Texas 3:0 b.b., Mister X:ZIatoro8^Hfe2, Madl Brokat:Saloon Konovo 1:2, Iron Men in LIR prosta"; viHHjP&,Mister X 28 točk, 2.Saloon Konovo 22,3.KMN Podkraj 20,4.pnjiiMji l8,5.MadI Brokat 17, 6.Lipov list 17, 7.Texas 11 (-1), 8.Zlatorog Skale 10, 9.LIR 5 (-1), 10.Iron Men 4 (-1). Skupina B - 12.kolo: Mušketirji:Šentilj 1:3, Plešivec:Topolšica 2:1, KMN Bambino:KMN Fori Pkale 0:2, Bistro Don Juan:Tempo Florjan 2:2, ŠK Cirkovce:Vigo Vinska gora 1:7; vrstni red: l.KMN Fori Škale 24,2.Mušketirji 15,3.Vigo Vinska gora 15,4.BistroDon Juan 1'4,5.KMN Bambino 14,6.Plešivec 11,7.Šentilj 10, 8.Topolšica 8,9.Tempo Florjan 7 in 10.ŠK Cirkovce 2. Pikado - zmagal je Grmič Igralci pika da so opravili 7.nagradni turnir za pokal "Poletje 1993 v Starem Velenju". Zmagal je Grmič, pred Svečkom in Kraljem (vsi Gorenje), četrti je bil Koradej (RLV), peti Čirič (Gorenje), nastopilo paje 13 tekmovalcev. V skupnem seštevku je uvrščenih 28 igralcev, po 7.kolu paje vrstni red naslednji: Grmič 60, Trs 55, Čirič 54, Pfeifer 49, Čerenak 39 itd. Do konca tekmovanja bodo še štirje turnirji, naslednji že jutri, v petek, od 19.do 21.ure v Starern Velenju. ■Milan Goršek Partizanska 12, Velenje OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA ODPRODAJO NEPREMIČNIN Z ZBIRANJEM PONUDB Gorenje servis, d.o.o., Partizanska 12, Velenje objavlja prodajo nepremičnin na lokaciji Cesta talcev 37, Velenje najboljšemu ponudniku. Predmet prodaje so nepremičnine: ■ pare. št. 2720 v naravi posl. prostor v izmeri 881 m2, pare. št. 2721 v naravi posl. prostor v izmeri 8 m2 in zelenica v izmeri 1758 m2 vse vpisano v z.Ut. 2655, ter pare. št. 2724 v naravi posl. stavba v izmeri 138 m2 in dvorišče v izmeri2585 m2, vpisano vzJc^t. 798 Pogoji za prodajo nepremičnin: 1. Sodelujejo lahko vse pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. 2. Kupec je dolžan nepremičnine usposobiti za opravljanje naslednjih dejavnosti: -servisiranja gospodinjskih aparatov - servisiranje osebnih vozil - bencinski servis - pranje osebnih vozil - prodajo osebnih vozil in rezervnih delov za osebna vozila in sicer po projektu idejne zasnove za to lokacijo 4. varianta, ki jo je izdelal PRO 55 Ljubljana marca 1993. 3. Kupec se obveže kupljene in usposobljene nepremičnine s posebno pogodo prepustiti prodajalcu v gospodarsko izkoriščanje navedenih dejavnosti, razen bencinski servis. 4. Ponujena vrednost za nepremičnine ne more biti manjša od cenitvene prometne vrednosti 5. Ogled lokacije je možen vsak dan od 8.00 do 14.00 ure do zaključka razpisa, t. j. 8 dni po objavi v javnem občilu. 6. Na razpolago je dokumentacija - idejna zasnova na tej lokaciji. 7. Za vse informacije se obrnite na tel. 063/856-894, g. Osolnik. 8 Ponudbe pošljite na naslov Gorenje servis, Partizanska 12, 63320 Velenje s pripisom ZA RAZPISNO KOMISIJO - NE ODPIRAJ! 9. Kriteriji, po katerih se obravnavajo ponudbe so najbolj ugoden ponudnik, ki ponuja celovito dejavnost na tej lokaciji in zagotavlja opravljanje zgoraj omenjenih dejavnosti in tudi izpolnjuje razpisne pogoje 10. Javno odpiranje ponudbo bo 13.9.1993 ob 11. uri v prostorih Gorenje servisa, Partizanska 12, Velenje. Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 30 dneh po končanem postopku. 11. Prodajalec ni zavezan skleniti pogodbe z uspelim ponudnikom zgolj na podlagi tega javnega razpisa gorenj eservis Policijska postaja Velenje »»••»»•••••»•a* Sprla sta se Sredi prejšnjega tedna, 25. avgusta, okoli 17. ure, sta imela oče in sin delo, doma v Šoštanju. Polagala sta električni kabel in prebijala zid. Ker se nista mogla sporazumeti, kako bi se bilo treba stvari lotiti, sta se med delom sprla. Franc N., 51 let, iz Šoštanja si je v sporu pomagal z vodno tehtnico, s katero je zamahnil proti sinu, 22-letnemu Klavdiju in ga pri tem poškodoval po zapestju. Zastonj do goriva Iz tovornega avtomobila, last Surovine Maribor, kije bil parkiran na parkirišču Ceste talcev 45 v Velenju, je neznanec 25. avgusta odtujil okoli 50 litrov dizelskega goriva. Registerske tablice niso bile prave! Iznajdljivost ne pozna meja, žal pa se velikokrat ne konča tako, kot bi si iznajdljivi želel. 32-letni Asim K. iz Velenja, kije svoj neregistriran osebni avtomobil vozil z regis-terskimi tablicami drugega vozila, si gotovo ni misli, da se bo takšna vožnja kaj hitro končala. Policisti so ga dobili in zdaj sestavljajo ovadbo zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin. Vlom v brunarico V času od 25. do 27. avgusta je neznancc vlomil v brunarico ob Turističnem jc/eru v Velenju in iz nje odnesel več prehrambenih in drugih artiklov. Lastnika, Gost d.o.o., je oškodoval za okoli štridc-scl tisočakov. Le kaj ga je ujezilo? Na sobotni večer, 28. avgusta, je bil hudo jezen mladoletni S.Z. i/. Velenja, drugače si njegovega razbijaškega pohoda ni mogoče razložili. Najprej je okoli 23. ure razbil stekla na vhodnih vratih slaščičarne Ohrid v Velenju, potem šc dve šipi na trgovini Varteks v Velenju. Pot gaje vodila naprej in lotil seje nekaj uličnih svetilk na Titovem trgu. Ko pa jc pred zdravstvenim domom obrcal šc avtomobili, so ga prijeli možje postave, ki so že izračunili, daje v tej noči napravil za okoli 50 tisoč tolarjev škode. Vlomili v bife na avtobusni postaji V noči iz 28. na 29. avgust, so ncznanci vlomili v bife na avtobusni postaji v Velenju. Skozi razbilo sleklo .so prišli v notranjost in ven znosili kar precej blaga. Med drugim glasbeni stolp. Izdatno so se založili tudi s pijačo: osem zabojev piva, dva zaboja vina, zaboj ju-pija in 19 litrov žganih pijač, paše nekaj sendvičev in cigaret. Lastika so oškodovali za okoli 120 tisoč tolarjev. Del plena so policisti hitro našli, tako da s pravo zabavo ne bo nič. na sledi pa so tudi že storilcem. Policijska postaja Mozirje ■ ••■»»»»••■•»C Pretep v Novi Štifti 25. avgusta, okoli 2. ure, sta se pred bifejem v Novi Štifti sprla in stepla Boštjan T., 18 let iz Dola in Jože P.. 37 let, i/. Tiroscka. Jože je v pretepu s kozarcem po obrazu udaril Boštjana in mu povzročil hude telesne poškodobe. Vlom "ni uspel" I/, petka na soboto, prejšnji teden, je bilo vlomljeno v blagovnico Merkatorja na Ljubnem ob Savinji. Storilci so razbili šipo in tako prišli v notranjost, kjer si si v vrečke že spravili različno blago. Med njihovim početjem pa so mozirski policisti trgovino blokirali in počakali poslovodjo, nato pa v njej prijeli tri mladoletne storilce, ki so bili na begu iz prevzgojnega doma v Jaršah. S kombijem v osebni avtomobil V soboto, 28. avgusta, ob 20.20 seje na regionalni cesti, zunaj naselja Juvanje, pripetila prometna nezgoda, v kateri sta se dve osebi lažje telesno poškodovali. Voznik kombija, 19-letni Boštjan Venišnik, iz Bočne je pri umikanju kolesarju, mladoletnemu Silvestru K. iz Okonine, trčil v naproti vozeči avtomobil, ki gaje vozil 48-letni Jakob Blekač. V nezgodi sta se poškodovala voznik Blekač in sopotnica v njegovem vozilu, 42-letna Štefka Blekač iz Juvanja. Po marlboro v disco Pot po cigarete v disco, v zgodnjih jutranjih urah, 28. avgusta, bi bila sicer prava, če bi jih imela mladoletna D. V. iz Ljubljane in njen doslej še neznani prijatelj, namen plačati, in če bi bil disco šeodprt Ker pa ni bilo tako, sta se odločila za vlom v disco Jumbo vSavinjskem gaju, kjer sta si postregla s 50 zavojčki cigaret. Trčil v ograjo V nedeljo zjutraj, 29. avgusta, ob 4.45 seje pripetila prometna nezgoda v Spodnji Rečici. 32-letni Franc Finkšt je vozil osebni avto iz Ljubnega proti Moziiju. Ko je pripeljal v naselje Spodnja Rečica je trčil v ograjo mostu in se pri tem lažje telesno poškodoval. CENTER ZA SOCIALNO DELO MOZIRJE Svet Zavoda za socialno delo Mozirje razpisuje delovno mesto DIREKTORJA (reelekcija). Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje določene z Zakonom o socialnem varstvu, to je: - visoka ali višja izobrazba psihološke, socialne, pedagoške, upravne ali pravne smeri - opravljen strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj na področju socialnega dela - organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazujejo s svojim minulim delom. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela, pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Zavoda za socialno delo Mozirje, Na trgu 20,63330 Mozirje. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po odločitvi sveta Zavoda za socialno delo Mozirje. • TOMOS: • GILERA: RVTO-MOTO TRGOVINA SCRVIS, STORITV6, d.o.o Mariborska 112, Celje (pri UK Savinja) Telefon: (063)32481 Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure 24.722,00 32.228,00 407.000,00 407.000,00 Gilera 125 OC - Gilera SP0RT 02 • PIAGGIO SFERA in VESPA • No zalogi imamo MOTORNA KOLESA in rezervne dele TOMOS HUSOUARNA! • Vefika je izbira otroških TROKOLES KOLESI PREPRIČAJTE SE O IZJEMNI PONUDBI! Del. čas: vsakdan od 7. do 19. ob sobotah od 7. do 13. V trgovini AVTO CEUE na Partizanski 3 v Velenju lahko pod ugodnimi pogoji kupite: - akumulatorje Topla z 2 letno garancijo ter zagotovljenim servisom - Rogova gorska kolesa za moške, ženske in otroke - gume Sa va in Michelin - rezervne dele za vozila Ford, Peugeot, Škoda, VVardburg, Fiat Uno, Fiat Ti po, Lada in Zastava VUUDNO VABLJENI! GIP VEGRAD VELENJE PE LESNA, LJUBNO OB SAVINJI LOKE 33 ZIMOVANJE POČITNIŠKIH PRIKOLIC, ČOLNOV, JAHT BLIŽA SE ČAS, KO SE BODO KONČALE POČITNICE, OZIROMA DOPUSTI. STE SE ŽE ODLOČILI, KAM BOSTE SHRANILI VAŠO POČITNIŠKO PRIKOLICO, ČOLN ALI JAHTO? PONUJAMO VAM OPTIMALNO REŠITEV IN SICER: V LJUBNEM OB SAVINJI, NA SEDEŽU GIP VEGRADA, PE LESNA, IMAMO ZA TO PRIMERNI, VAROVANI ODPRTI ALI POKRITI PROSTOR, KATEREGA DAJEMO V NAJEM PO ZELO UGODNI CENI. VSE INFORMACIJE DOBITE NA PE LESNA, LJUBNO OB SAVINJI, LOKE 33 IN NA TELEFON 063/841-112. 107,8 MHz MIMO VELEKJG Policija svetuje • •iiiiiiiiitiia Odgovorne osebe v podjetjih moramo opozoriti tudi na uporabo primernih blagajn, v katerih se shranjujejo večje vsote denarja in vrednejši predmeti. Pri tem pa bi morali obvezno upoštevati blagajniški maksimum. Poskrbite za varen prenos denarja! (2) Zelo pomembno za varnost je ravnanje s ključi blagajn. V podjetjih bi morali imeti predpisan način ravnanja oziroma hranjenja ključev blagajn. Teh ne bi smeli puščati na mestih, kjer so dostopni nepooblaščenim delavcem in strankam, ki v času poslovanja prihajajo v poslovne prostore. Puščanje ključev v ključavnicah blagajn v času poslovanja pa kaže na malomaren odnos do varovanja premoženja. Hkrati pomeni možnost več, da pride do tatvine. V ustanovih bi morali imeti prostor, kamor nepoklicane ali nezaposlene osebe nimajo dostopa. To je zlasti pomembno takrat, ko zaposleni štejejo denar, "zaključujejo" blagajne, pripravljajo denar za SDK, devizna sredstva za banke ipd. Ob koncu dela oziroma po zapiralnem času najprej preverite ali je objekt zavarovan tako kot mora biti, so v njem morda še nepoklicane osebe, so okna zaprta... Če imate registerske blagajne, pustite predale odprte, v njih pa pustite le menjalni denar. Tako boste preprečili, da bi ob morebitnem vlemu imeli uničeno tudi reg-istersko blagajno in to zaradi borih 500 tolarjev. Če imate vgrajeno alarmno naparavo, morate ob odhodu iz objekta poskrbeti za njeno aktiviranje- Navedli smo le nekaj možnosti. Predlagamo pa vam, da v podjetju, kjer ste zaposleni, preverite, če lahko vključite še kakšen ukrep, ki bi povečal varnost vašega premoženja. To velja še zlasti tam, kjer imajo pri poslovanju opraviti z večjimi vsotami denarja (zasebne menjalnice, trgovine, zastopništva...), delo pa opravlja le en delavec ali delavka. Adil Huselja Andragoški zavod LJUDSKA UNIVERZA VELENJE bo v š. 1.1993/94 poleg dejavnosti s področij - izobraževanja, ki ga narekuje aktualna zakonodaja (varstvo pri delu, požarno varstvo, higienski minimum ipd) - izobraževanja za potrebe Zavoda za zaposlovanje ter - izvajanj posebej naročenih izobraževalnih oblik s strani delovnih in drugih organizacij organizirala in izvajala še naslednje izobraževalne oblike namenjene predvsem individualnim naročnikom oz. občanom: • tečaje tujih jezikov za odrasle (nemščina, angleščina, italijanščina in francoščina) • tečaje tujih jezikov za otroke (nemščina in angleščina) • tečaje slovenskega jezika za občane, ki jim to ni materin jezik • osnovne in posebne tečaje s področja računalništva • tečaj vodenja poslovnih knjig • tečaj strojepisja • tečaj strojnega pletenja • tečaj šivanja in krojenja • izvajanje kreativnih delavnic (oblikovanje v glini, slikarska delavnica, igranje na synthesizer, retorika, hitro branje, poslikavanje svile in stekla...) • tečaj klasične masaže za domačo rabo • tečaj tradicionalnega in dietnega kuhanja • usposabljanje za opravljanje raznih ljubiteljskih dejavnosti (delo v sadnem oz. zelenjavnem vrtu, usposabljanje za delo z videotehniko, naredi sam...) • ter vse tiste izobraževalne oblike, za katere boste občani sami dali pobudo in bo zanje ugotovljen primerno velik interes. Za vse navedene izobraževalne oblike bomo zbirali prijave do 24.9.1993. Vš. letu 1993/94 nameravamo oranizirati tudi: • OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (7. in 8. razred) • ŠOLO ZA PRIUČENE ŠIVILJE (240-urniprogram) • 1. LETNIK SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE ter • ŠOLO ZA PRIDOBITEV POKLICA PRODAJALEC, na katero še posebej opozarjamo vse tiste, ki se ukvarjajo s privatno trgovinsko dejavnostjo (UL RS št. 28 z dne 4.6.1993). Rok za prijavo v navedene šole je 10.09.1993 - šole pa bodo organizirane seveda le v primeru, če bomo zanje zbrali primerno število slušateljev. Vabimo vas, da se v katero izmed ponujenih izobraževalnih oblik vključite. Dosedanji udeleženci izobraževanja so bili s kvaliteto našega dela, predvsem pa z nadvse ugodnimi cenami zelo zadovoljni - prepričani smo, da boste tudi vi. Za izobraževanje se lahko prijavite neposredno na LJUDSKI UNIVERZI VELENJE, Titov trg 2, ali po telefonu na štev. 853-576 oz. 854-539 - vsak delovni dan med 8. in 12. uro, ob ponedeljkih in sredah pa tudi med 15. in 18. uro. SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 10.30 Videostrani 10.40 Zgodbe iz školjke 11.30 Poj in pisk^i prelepo na to staro žveglico 12.00 Analitična mehanika, 30/52 12.30 Peti poletni videomeh 13.00 Poročila 13.05 Video strani 17.30 Otroški program sledi Snorčki, amer. risana naniz. 9/11 18.00 TV dnevniki 18.10 Kronika, dok. oddaja, 19. del 18.35 Že veste 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05Gozdarska hiša Falkenau,nemška nanizanka 13/13 21.05 Resnica osvobaja, švedska dok. oddaja 22.15 TV Dnevnik 3,vreme 22.32 TV šport 22.40 SOVA: sledi Novopečeni princ z Bel-Aira, 12. del 23.05 Biti najboljši, 3/4 23.50 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.35 Film tedna: llona in Kur-ti, avstrijski film 18.10 SOVA, ponovitev sledi Hal Roach predstavlja: To je moja žena, 17.del 18.30Biti najboljši, 2/4 19.20 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Ribniška suha roba 21.00 Pavarotti v Parizu, prenos 23.00 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Dokumentarna oddaja za otroke 09.30 Cobijeva četa (11) 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.00 Beverly Hills, 17/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (42) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella, (205) 14.00 Poročila 14.05 Poletni predah ..... alo, alo, 11/17 sledi Bruklinski most, 3/11 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara, (497) 19.18 Risanka 19.30TV dnevnik 1 20.05 Šport 20.08 Vreme 20.15 Poslovni klub 21.10 Glasbena oddaja 21.40 Planetarij 22.50TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemškem jeziku 23.55 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za petek 09.00 Video strani 09.10 Safari, češka nadal., 12/13 09.35Hov!, ang. nanizanka, 1/11 10.00Za kralja, francoski film 12.25 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Video strani 13.05 Oporoka 17.25 Otroški program sledi Film ob sv. kongresu o otroku 17.40 Oscar Junior: Čarobna flavta 18.00 TV dnevnik 1 18.10Znanost, 25. oddaja 18.35 Znanje za znanje, učite se z nami 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TVnoipoj 20.05 Forum 20.30 Zgodba Jayne Man-sfieid, amer. film 22.10 TV dnevnik 3, vreme 22.27 Šport 22.35 SOVA: sledi Biti najboljši, 4. zadnji del 23.20 Roža enakonočja, japonski film 01.15 Video strani SLOVENIJA 2 16.00 Video strani 16.10 EP v konjeništvu, posnetek iz Lipice 17.10Gozdarska hiuša Falkenau, 13/13 18.00 SOVA, ponovitev sledi Novopečeni princ z Bel- aira, 12. del 18.30 Biti najboljši, 3/4 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.10 Tisočletje, amer. dok. serija 9/10 21.05 Intervju: Danilo Slivnik 22.05 Koncerti Groblje: komorni godalni orkester sr. glasbene šole Ljubljana 23.15 Kristjani: Protest in reforma, 7/13 00.10 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Družba Pere Kvržice, otroška oddaja 09.30 Super babica, 11. del 09.55 Glasba 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.00 Beverly Hills, 18/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (43) 12.50 Risanka 13.05 Mikser M 13.35Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 Alo, alo, 12/17m Bruklinski most, 4/11 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Alpe-Donava-Jadran 18.35 Santa Barbara, (498) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Šport 20.08 Vreme 20.10 Dokumentarni film 21.10 Slatka Emma, draga Bobe, madžarski film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angl. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05TV spored za soboto 10.45 Radovedni Taček 10.55 Oscar Junior: Čarobna flavta 11.00 Snorčki, 9/11 11.30 Otroci širnega sveta, 10/26 11.55 Film ob svet. kongresu o otroku 12.10Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Intervju: Danilo Slivnik, ponovitev 14.05 Video strani 16.20 Zgodba o Jayne Man- sfield, amer. film 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Brooklynski most, amer. nadalj. 7/12 18.35 Divji svet živali, 17/25 19.00 Risanka 19.10Žrebanje 3x3 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.05 Utrip 20.30 V pričakovanju 21.30 Ljubezen da, ljubezen ne, 16. del 21.55 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA: sledi Reilly, vohunski as, ang. nad., 1/12 23.55 Video strani SLOVENIJA 2 11.30 Video strani 12.05 Človek in glasba: Schu-bert, mladi romantik 13.00 Športna sobota sledi Atletski miting Van Dam-me, posnetek iz Bruslja 14.55 Roudnice: SP v veslanju, prenos 17.10 EP v konjeništvu, posnetek iz Lipice 18.30 SOVA, ponovitev: sledi Biti najboljši, 4. zadnji del 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Ljubezen boli, ang. nadalj., 3/10 21.00 Homo turisticus 21.30 Sobotna noč 21.30 Ptujski festival Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Mala alka 93, posnetek 09.45 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Stil življenja, 9/10 11.15 CRO POP ROČK 12.00 Poročila 12.05 Dobra stara Škotska, amer. film 13.25 Risanka 13.35 Poročila 13.40 Zvonili ste, milorde? 11/12 14.30 Prizma, multinacionalni magazin 16.00 Poročila 16.05 Risani film 16.20 Turbo limach shovv 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.15 Santa Barbara, (499) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 Šport 20.05 TV tednik 20.35 Lov, ameriški film 22.10 Vasilije Jordan, dok. oddaja 22.40 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nem. jeziku 23.55 Poročila 00.05 Polnočni kino: amer. film TV spored za nedeljo 10.15 ŽIV ŽAV 11.05 Huckleberry Finn, 26/26 11.30 Obzorja duha 12.00 Revija ljubljanskih zborov 92,1. del 12.30 Domači ansambli: ansambel Slovenija 13.00 Poročila 13.05Trilletrine, nemški film 14.35 Video strani 15.00 Tisočletje, 9/10 16.00 Serenada za novčič, amer. film 18.00 TV dnevniki 18.10 Rečni kralji, avstra. nadalj., 1/4 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstral. divjini, 7/15 22.00TV dnevnik 3, vreme 22.20 SOVA: sledi Ljubezen do Lidije, 10/13 sledi Reilly, vohunski as, 2/12 00.15 Video strani SLOVENIJA 2 11.00 Video strani 11.15 Ognjeno drevje Thike, 6/7 12.05 We're expecting 13.05 SOVA, ponovitev sledi Reilly, vohunski as, 1. del 14.25 Športno popoldne: sledi SP v veslanju, finale 15.00 Lipica: EP v dresuri -Kuer 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00 Alpe-Donava-Jadran 20.30 Gospa Bovary, franc. film 22.50 Športni pregled 23.35 Video strani HRVAŠKA 1 09.15 Slikana sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Ulica Sezam 11.30 Oddaja narodne glasbe 11.30 Narodna glasba in običaji 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 TV izložba 13.45 Lovejoy, 10. del 14.45 V avtobusu, (50) 15.10 Andersenove pravljice (5) 15.35 Pinocchio, 1/6 16.20 Risani film 16.25 Poročila 16.30 Opera Box 17.25 Love Lottery, britanski film 18.50 Leteči medvedki, 9. del 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevnik 1 20.15 Velike družine, serijski film, 4/4 21.45 Glasbena oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.10TV spored za ponedeljek 11.35 Hov! ang. nanizanka, 2/11 11.55 Divji svet živali, 17/25 12.25Znanje za znanje, učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Alpe-Donava-Jadran 13.30 Športni pregled 15.55 Homo turisticus,ponovitev 16.25 Dober dan Koroška 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Radovedni Taček 17.25 Otroci širnega sveta, 17/26 17.50 Risanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Gospodarska oddaja: made in Slovenia 20.55 Omizje 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Collins meets covvard, 1/8 sledi Reilly, vohunski as, 3/12 00.05 Video strani SLOVENIJA 2 14.30 Forum 14.45 Utrip 15.00 Zrcalo tedna 15.15 Nedeljskih 60 16.15 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne, 16. del 17.10 Ljubezen do Lidije, 10/13 18.00 Reilly, vohunski as, 2/12 18.50 Univerzitetni razgledi 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 Zločin v ulici Hoddle, 1. del drame 21.15 Konfliktne situacije, izob.oddaja, 4/4 21.50 Proetcontra 22.50 Brane Rončel izza odra ..... Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Lutkarska predstava 09.151001. Amerika (23) 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.00 Beverly Hills, 19/23 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (207) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (207) 14.00 Poročila 14.05 Nadaljevanka 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Dok. oddaja 18.35 Santa Barbara (500) 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 1 20.00 Šport 20.10 Hrvaška in svet 21.05 Amer. film 22.35 TV dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 00.05 Poročila 00.15 Sanje brez meja 00.20 TV-spored za torek 10.40 Pamet je boljša kot žamet 10.45 Klub klobuk na počitnicah 11.10 Univerzitetni razgledi 11.40 Konfliktne situacije, 4/4 12.15 Zločin v ulici Hoddle, 1. del 13.00 Poročila 13.45 Sobotna noč sledi Ptujski festival 16.05 Sedma steza 16.25 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Pozabljena zgodba, 1/6 17.45 Snorčki, 10/11 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.45 Magija in moda 21.40 Kronika, kanad.dok.serija, 20/20 22.15 TV dnevnik 3, vreme 22.40 SOVA: sledi Če ti misliš, da imaš težave..., 2/6 sledi Reilly, vohunski as, 4/12 00.10 Videostrani SLOVENIJA 2 16.45 Gospodarska oddaja: made in Slovenia 17.25 SOVA, ponovitev sledi Collins meets covvard, 1/8 17.55 Reilly, vohunski as, 3/12 18.45 Iz življenja za življenje, da ne bi bolelo 19.20 TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Modžejevska, poljska nadalj., 6/7 21.35 Osmi dan 22.25 Videošpon 23.05 Svet poroča 23.40 Video strani HRVAŠKA 1 09.00 Jevrem Brkovič, oddaja za otroke 09.301001. Amerika (24) 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.00 Beverly Hills, 20/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (45) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (208) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi alo, alo, 13/17 14.53 Bruklinski most, 5/11 15.10 Rules of Engagement, 3/6 16.35 Afternoon report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Zlati strel, izobraž. od- 18.35 Santa Barbara, (501) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.10 Dokumentarna oddaja 21.05 V obsežnem planu 22.35 TV dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za sredo 10.25 Hov! ang. nanizanka, 3/11 11.50 Videošpon 11.30 Iz življenja za življenje 12.00 Kronika, 20. del ka- nad.dok.oddaje 12.30 Preživetje v avstralski divjini, 7/15 13.00 Poročila 13.05 Video strani 14.55 Modžejevska, poljska nadalj., 6/7 16.20 Svet poroča 17.00TV dnevnik 1 17.10 Modri biser Rovinja 18.15 Simon in Sara 18.45 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Film tedna: Da, ameriški film 22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.45 SOVA: sledi Hal Roach predstavlja, 18. del sledi Reilly, vohunski as, 5/12 00.00 Video strani SLOVENIJA 2 14.55 Magija in moda 15.45 Omizje 17.00 SOVA, ponovitev sledi Če ti misliš, da imaš težave..., 2/6 17.55 Reilly vohunski as, 4/12 18.45 Analitična mehanika, 31/52 19.15 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda 22.30 Oči kritike Video strani HRVAŠKA1 09.00 Silas, 12. del 09.25 Ovidije, 12. del 09.50 Glasba 10.00 Poročila 10.05 Poletni šolski program 11.00 Beverly Hills, 21/23 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda, (46) 12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella (209) 14.00 Poročila 14.05 'alo 'alo, 14/17 14.35 Bruklinski most, 6/11 15.10 Rules of Engagement, 4/6 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Aquaventure, 5/26 18.25 Risanka 18.35Santa Barbara, (502) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.10 Folle a tuer. francoski film 21.40 Glasba 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za četrtek I Petek, 3. septembra TVSl ZGODBA 0 JAYNE MAN-SFIELD, amer. film, 1980 Igrajo: Loni Anderson, Arnold Schwarzenegger, Dave Shelley Režija: Dick Lowry Z neizmerno voljo in vztrajnostjo se je Jayne Mansfield, osemnajstletna lepotica iz Teksasa prebila v sam vrh hol-lywoodskih zvezd. Ko je prišla v mesto svojih sanj, je bila poročena in je že imela ljubko hčerko. Pomanjkanje denarja je ni spravljalo v obup, saj je neomajno zaupala vase. Želja po slavi in bogastvu ji je pomagala premagovati ponižanja in razočaranja v trenutkih, ko se je še borila, da spozna prave ljudi, kiji bodo pomagali do nastopov in filmskih vlog. Svetu je povedala, da ima sanjsko telo z bajnimi merami. Z njimi ni obnorela samo Amerike, to so dokazovala njena potovanja po Evropi in Aziji. Postala je svetovno znana boginja sek-sa. V filmu, ki prikazuje njeno življenje od trenutka, ko se je napotila v Hollywood do njenega tragičnega konca, seveda niso obnovljeni vsi dnevi nje- nih orgiastičnih zmagoslavij niti vsi dnevi njenih propadlih iluzij. Po dokaj srečni zvezi z madžarskim "mišičnjakom" Mickeyem Hargitayem, utelešenim idealom njenih predstav, je razočaranjem, ker ni dobila pravih vlog, sledilo obdobje, v katerem se je vdajala alkoholu in ponesrečenim ljubezenskim razmerjem... Nedelja, 5. septembra TVSl TRILLERTRINE, nemški film, 1991 Igrajo: Maria Ferrens, Peter Raaxch, Rolf Schill Režija: Kari Heinz Lotz Je prijeten mladinski film, postavljen v pretekli čas, ko je po gradovih živela bogata aristokracija, kije le redkokdaj pokazala zanimanje in naklonjenost do revnih slojev. Zgodba pripoveduje o skupinici mladoletnih sirot, za katere skrbi pastor. V majhni saški podeželski vasici se težko prebijajo iz dneva v dan. Hrane ni nikoli dovolj in nasploh trpijo otroci veliko pomanjkanja. Vsi po vrsti pa so navdušeni in nadarjeni glasbeniki, posebej pa se odlikuje deklica Trine, ki igra klavir.... TVS2__ GOSPA BOVARY, francoski film, 1991 Igrajo: Isabelle Huppert, Chri-stopheMalavoy, Jean Yanne Režija: Claude Chabrol Emma ni preveč pametna mlada poročena ženska, kiji hoče njen mož, zdravnik, v vsem ustreči. Pravzaprav se za Emmo prične osebna stiska na bleščečem aristokratskem plesu, kjer zavonja življenje, pa se mora kmalu zatem sprijazniti s provinco in malome-stnim življenjem. Ob zaposlenem možu, uspešnem zdravniku, je za Emo življenje dolgočasno, tako dolgočasno, da ga lahko pestrijo ljubimci in zapravljanje denaraja za obleke, ki ga njen mož s svojo zdravniško prakso pač ni mogel zaslužiti. Ob nemočnem, ljubečem možu, Emma tone v vse večje težave in zadolženost... Sreda, 8. septembra TVSl OČE, ameriški film, 1988 Igrajo: Bernard Hughes, Martin Sheen, Kari Hayden Režija: Matt Clark Scenarij za film je napisal avtor gledališkega dela Da in knjigo Domov pred nočjo Hugh Leonard. Gre za avtobiografska teksta, v katerih se pisatelj spominja svojega otroštva in mladosti na Irskem. Hughes je, po svojih besedah, hotel napraviti spomenih človeku, zelo običajnemu, vsakdanjemu človeku, ki ga je posvojil. S svojima tekstoma se je hotel oddolžiti njegovi naklonjenosti in ljubezni in to mu je vsekakor uspelo. RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK Novi radijski prostori vse bolj otipljivi! Z veseljem sporočamo. Stop. V novem radijskem studiu, ki ga gradimo Velenjski radijci v Starem Velenju, pospešeno potekajo še zadnja gradbena dela. Stop. Montaža akstičnih oblog. Stop. Računamo in kadar računamo, se navadno ne uštejemo, bodo do 17. septembra, gradbena dela končana. Stop. Zdaj pa naprej. Na ta dan bo v Velenju sklepna prireditev Pesmi poletja, na kateri bomo razglasili najboljše Poletnih 13 Radia Velenje in tednika Kaj. To bo obenem priložnost za otvoritev. Že zdaj ste vabljeni! Ne bomo pa se še preselili, vgraditi in preizkusiti bo treba še novo !*3 > Montaža akustičnih oblog v novem studiu velenjskih radljcev. radijsko opremo, vendar je dan, ko se bomo oglasili iz novega studia, vse bližji. V novih prostorih bomo imeli dva kompletna studia. Iz enega bo lahko nemoteno potekala oddaja, v drugem pa bomo lahko opravljali snemanja, montaže... Za nov studio smo že nabavili najsodobnejšo radijsko opremo, uvozili smo jo iz Anglije. Naši tehniki že komaj čakajo, da jo bodo lahko tudi preizkusili. Gledamo in oziramo pa se še naprej. Načrtov nam ne zmanjka. Ko spravimo pod streho nov radio, začnemo polagati temelje za TV studio. O tem pa... Kdaj drugič. I mkp OGLASI firri KRZNENE AVfO PREVLEKE IZ NARAVNEGA MERINO KRZNA prodam za 12.000,00 SIT. St 854-181 interna 239 ali 858-810. BOBNE YAMAHA ROČK KIT 5 s činelami Paiste 2002, komplet prodam za 2500 DEM, 16 kanalno mešalno mizo Yamaha MC 1602 prodam za 2000 DEM, mikrofoni za ozvočenje bobnov Shure, Bayer dinamic A KG prodam za 800 DEM. DVA PRAŠIČA 120 KG, prodam. 8 721-552. RELAX CELJE d.o.o. vam nudi psihorelaksacijo na modernih napravah, akupunkturo, pogovor s psihologom itn. Celje, Valva-zorjeva 6, 8 35-479 popoldne. MOTOR BT PRODAM ALI ZAMENJAM ZA CTX. 8 888-160 popoldan. V MOZIRJU ODDAM KLET, primerno za skladiščenje pijač in sadja. 8 832-240. KRZNENE AVTO PREVLEKE (naravno krzno merino), ugodno prodam. S 854-181 interna 239 ali 858S10. KROMPIR IN MLADE PUJSKE PRODAM. 8 893-590. PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE, malo rabljeno, Super Central 24, prodam. 8 882-309. GARAŽNA DVIŽNA KOVINSKA VRATA, MALO RABLJENA, kiperbuš, se-kular za rezanje drv, kuhinjo Gorenje, dva kavča, vse zelo ugodno prodam, 8 857-682. MENJAM TROSOBNO STANOVANJE V CENTRU VELENJA, za hišo na Ptuju. » 062-771-849. LETO DNI STARO TELIČKO SIMEN-TALKO PRODAM, a 881-324. PUJSKE TEŽKE 25 kg prodam, a 885-661. HIŠO Z DELAVNICO V SKORNEM PRODAM ali dam v najem, a 885-661. POSLOVNI PROSTOR ODDAM V NAJEM za mimo obrt ali pisarno, a 857-342. DVE ŠPORTNI KOLESI, otroški voziček, kombiniran štedilnik in kovinsko konstrukcijo za streho kioska, prodam, a 857-342. KATRCO GTL, letnik 87, karamboli-rano, še registrirano, prodam za 1200 DEM. a 853-826. 50 LITROV DOMAČEGA ŽGANJA, PRODAM, a 888-160. RABLJENE SALONITKE ČRNE, 124 X 100, 35 kom. po 400 SIT, sive 75 X 100 32 kom po 300 SIT, sive 90 X 100 32 kom po 300 SIT. a 893-226. MLAD PAR IŠČE GARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje v Velenju ali okolici. Ponudbe pod "Domačina". V VELENJU PRODAM ALI ODDAM v najem za daljši čas manjše stanovanje. a 852-731. KREVZEL INSTALACIJE, Janka Ul-riha 43, Velenje, sprejme v redno delovno razmerje KV monter centralnega ogrevanja, 2 izvajalca, KV monter vodovodnih naprav 1 izvajalec. Pogoji: Sposobnost opravljnja samostojnega dela in vozniški izpit B kategorije. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisa naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa. Dodatne informacije po telefonu 063-855477. REDNO ALI HONORARNO ZAPOSLIMO VEČ POTNIKOV za prodajo iskanih artiklov na širšem območju Velenja in Savinjske doline. Če želite zaslužiti, se nam pridružite in nas pokličite po telefonu 068-24-780,24-781,23-640. HONDO CB 400, letnik 80, nove gume in akumulator, prodam za 2600 DEM. a 882-714. NOVE SALONITKE 250 kom, 70 X 100 prodam. Cesar, Efenkova 20, a 857-045. GOLF JX, letnik 86, rdeče barve, prodam za 8800 DEM in TALBOT SAMBO letnik 1983. a 858-265. NOVO KOMBINIRANO MIKROVALOVNO PEČICO, prodam, a 882-786. RAČUNALNIK C 64 z monitorjem in dodatno opremo, prodam. Cena 300 dem. a 850-284. SILOREZ 60, za rezanje silosa, proizvajalec Krasmetal, prodam, a 721-064. GORENJSKO PREIKOLICO ZA TRAKTOR in rabljen pralni stroj, prodam. B 857-557. STOPNICE VSEH VRST IZDELAMO IN MONTIRAMO. Odkupujemo tudi suh rezan les. Prodamo parcelo za vikend, a 779-187. STANOVANJSKO HIŠO IV. gradbena faza v Šmartnem ob Paki prodam. a 855-246 dopoldan ali 855-013 popoldan. IŠČEMO ZAVAROVALNIŠKE ZASTOPNIKE za področje Velenja z okolico. Možnost redne zaposlitve, a 714-657. ČRNO GROZDJE MERLOT, belo malvazija in rebula, prodam po konkurenčnih cenah in z dostavo na dom. 8 065-56-459. RABLJENO OTROŠKO SOBO PRO DAMO PO ZELO UGODNI CENI. a 853-847 po 16. uri. STANOVANJSKO PRAVICO KUPIM, a 857-257. PARCELO 970 m2, 2 km od zdravilišča Dobrna, neokrnjena narava, prodam. 8 062-304-560. ZA POMOČ V GOSPODINJSTVU IŠČEMO urejeno žensko 2 x tedensko. 8 po 20. uri 852-712. POSLOVNI PROSTOR za mirno obrt oddam v najem. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Predplačilo". PREKLICUJEM VOZNO KARTO KO ROTUR št. 250, relacija Gornji Grad-Velenje. PSIČKA DOBERMANA z rodovnikom prodam. 8 856-925. AVDI80 TD, letnik 1985, registriran do 94/8, prodam. 8 882-442. REX KOMBI SPECIAL, prodam. 8 885-840. ŠIVILIJO S PRAKSO ZAPOSLIMO. 8 po 20. uri 882-100. NOVO DVOZAREZNO STREŠNO OPEKO poceni prodam, 470 sit za m2 s prevozom. Po želji tudi letve (late), možnost plačila na obroke. Prodam tudi elektra motor z reduktorjem, primeren za transportna dvigala. S 858-305 po 20. uri. SUHA BUKOVA DRVA PRODAM. 8 893-071. TAKOJ ZAPOSLIM KUHARICO V GOSTILNI. Stanovanje in hrana v hiši. 8 831-368. ŠIVALNI STROJ BAGAT VIŠNJA S ELEKTRONIC s kovčkom, star 2 leti, prodam. 8 851-697. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE SPO-ROČA, da bo v nedeljo 5.9.1993 od 8.30 do 9 ure prodajala kokoši nesnice, cepljene in hranjene s koruznim šrotom, pri Stropniku v Šaleku. 8 0602-61-202. PROSTORE ZA LOKAL, oddam v najem v centru Mozirja. 8 061-192-234. Ul DOM KULTURE VELENJE Sobota, 4.9. ob 22. uri predpre-miera NESPODOBNO POVABILO (inde-cent proposal) - erotska drama. Vloge: Robert Redford, Demi Moor, Wody Harrleson Režija: Adrian Lyne (Flashdance) Ena ženska - dva moška - ena noč-milijon dolarjev!!!! Najbolj gledani film letošnjega prvega polletja v svetu!!!!!!! Ponedeljek, 6.9. ob 20. uri (fil msko gledališče) REKA POJE Ml (A river runs trou-ghti) - drama Režiser: Robert Redford Vloge: Graig Scheffer, Brad Pitt Pripoved o dveh bratih, popolnoma različnih ter o ortodoksnem očetu, strastnem ribiču, ki se bori, da bi mlajšega sina spravil v tok normalnega življenja toda.... LETNI KINO BAZEN S»JS»8KBSS»tS*SSiS®«»SISS!8 Četrtek, 2.9. ob 21. uri NE RECI MAMI, DA SMO SAMI komedija!!! Nedelja 12.9. ob 10. uri pred-premiera TO JE AMERIKA komedija (Whoopy Goldberg in Ted Dan-son) Lovska družina Braslovče $»SfKStttgXKttttMXK»88&i«l« V nedeljo tekmovanje Lovska družina Braslovče bo organizirala to nedeljo (5. septembra) tekmovanje v streljanju na glinaste golobe in tarčo "srnjaka". Začeli ga bodo ob 8. uri na strelišču Žovnek pri Bra-slovčah. Pripravili ga bodo ob vsakem vremenu, saj je strelišče pokrito. cente* BRCZI) Trg mladosU 6. 63320 Velenje Tel. 063/852-376, 854476, fax 063/851-978 Prihaja september in z njim tudi konec lepih dopustniSkih trenutkov. Če ste se odločili Se letos izpopolniti svoje računalniško znanje, vas Izobraževalni center BREZA vabi, da se septembra ali oktobra udeležite katerega od naSih tečajev. Če morate pri svojem delu vedeti kaj o omrežnem operacijskem sistemu Novell, če želite načrtovati s programom Autocad ali pa morda učinkovito uporabljati pomembnejše programe Windows okolja, potem pridite na naS tečaj. Obvestili bi vac tudi radi, da smo junija dobili naziv AUTOCAD Authorised TVaining Center, ki nas obvezuje na Se kvalitetnejšo izvedbo Autocad tečajev. Čimprej nas pokličite za vse dodatne informacijel naziv tečaja št. dni St. ur september oktober cena (SIT) AUTOCAD osnovni intenzivni 10 48 13.-17. in 20. - 24. 41.990 AUTOCAD osnovni 5 32 11.-15. 28.990 WIND0WS PISARNA 10 40 18.-22. in 25. - 29. 24.990 OSNOVE DELA V OMREŽJU NW 3.11 3 15 8.-10. in 27. - 29. 23.400 lt f il I O VGip.lG m "».»MU* 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK, 2.SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Pres ambulanta; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 3.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 4.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 5.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30Tričtrač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes ob 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi anBambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK,6.SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Porbčila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Lestvica poletnih 13; 18.30 Pofočila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 7. SEPTEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 8. SEPTEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. KAKOVOSTNO IN VARN To vam bodo omogočile naše avtomatike za sušenje sena. 3BMElektronika in Pokličite nas! mikroračunalniki d.o.o. 64270 Jesenice C. žetezarjev 7, tel.: (064) 861-t44 DEL CAS: vsak dan od 7. do 18., sobota od 7. do 13. ure AVTO Mastnak Partizanska 7, Velenje, ®855 380 • SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZIL • VULKANIZERSTVO • TRGOVINA • RENT a CAR • RAČUNALNIŠKA NASTAVITEV PREME (optika) V trgovini vam ponujamo rezervne dele po izjemno konkurenčnih tenah. Cene rent -a-car storitev: -JUGO, ZASTAVA 101, RENAULT 4 -OPEL KADET, GOLF, AX -AUDI 80, RENAULT 21 Cene veljajo za neomejeno kilometrov, zavarovanje. KAKOVOST IN KVALITETA SE S 15 LETNO TRADICIJO. 4200 SIT NA DAN 6900 SIT NA DAN 8500 SIT NA DAN Ginekološko porodniška ordinacija mr. sc. Dušica Glušič med. spec. ginekologije In porodništva odprla V trgovinah ERA za vas ZARADI IZREDNEGA GARNITURA SVEDROV VS^JlESEi ŠABLONA Z ŽAGO VIS a VIS SEDAJ ODPRTA ™pm//r,/, Nni OD PONEDELJKA DO PETKA OD 7hD0 19H, OB SOBOTAH GARNITURA PIL KOM. KOM. KOM. KOM. 0D7hD0 12h. KRTAČA ZA AVTO S SAMPONOM KOM. CEV ZA ZALIVANJE 25 M 1.090.00 SIT 899.00 SIT 119.00 SIT 899.00 SIT 1.499.0 SIT 1.393.50 SIT - CEMENT TRBOVLJE450 M -APNO ZAGORJE -POSODA ZA SMETI 80 L -KERAMIČ. PLOŠČICE 10X20 -UŽ-SIFON 17X17 VREČA 501.00 -POC. ŽLEBOVI 33X1000 KOM VREČA 415.80 - STREŠNO OKNO "ALINA" KOM KOM. 9.503.73 -IVERNA PLOŠČA-BELA 16 MM KOM Af 892.44 -LESONITPLOŠČA-BELA 3.2MM KOM KOM. 1.960.20 - SILIKATNI CEPLENEC KOM 338.85 9.140.50 3.099.42 1.866.87 44.64 E R Ai VIS a VIS, Kidričeva 53, Velenje E A CENE SO S PROMETNIM DAVKOM IN VEUAJO ZA TAKOJŠNJE PLAČILO NAD 10.000 SIT Gradbeni material, Koroška 2a, tel.: (063) 853-448 GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje »»«»**•»»«»•«»»»»»»»» Poroke: Ivan Meh, Spodnji Razbor št. 65 in Bojana Šumah, Gaberke št. 249; Maks Kovač, lokovica št. 69 in Stanka Škorjanc, Lokovica št. 69; Vinko Meža, Podkraj pri Velenju št. 4/c in Damijana Škorjanc, Topolšica št. 18. Smrti: Frančiška Špeh, roj. 1908, Velenje, Šaleška c.št. 18/b; Jakob Brežnik, roj. 1910, Leveč št. 57; Jernej Feldin, roj. 1912, Ljubečna, Kocbekova c.št. 26; Emil Cirar, roj. 1940, Velenje, Šercerjeva c.št. 18; Ana Repenšek, roj. 1894, Rečica ob Savinji št. 20; Štefanija Dermol, roj. 1919, Gaberke št. 299; Marija Skončnik, roj. 1908, Velenje, Šer- cerjeva c.št. 13; Ana Pirš, roj. 1934, Velenje, Cesta talcev št. 32; Ervin Kožar, roj. 1911, Radež št. 42; FrančišekTomic, roj. 1928, Velenje, Prešernova c.št. 9/a; Ivana Lenar, roj. 1919, Logarska dolina št. 11. Občina Žalec ! 1 II I I I 1 I i * ■ « » a s ■> Poroke: Viktor Labohar, Stopnik in Irena Knez, Črni vrb; Bojan Burkelc, Kaplja vas in Katica Medenjak, Donja Voča; Miljan Vrtovšek, Prebold in Ta deja Doler, Prebold; Mirko Pavlič, Zreče in Klavdija Kukec, Breg pri Polzeli; Mirko Bals, Celje in Marija Krajnc, Žalec; Srečko Sevšek, Vinska gora in Milena Zagoričnik, Vinska gora. Smrti: Viljem Manfreda, star 82 let, upokojenec, Ljubljana, Einspieleije-va; Dragica Paradiž, stara 51 let, upokojenka, Žalec, Šlandrov trg 39; Milan Verdel, star 45 let, voznik, Hramše št. 23; Jožefa Turk, stara 71 let, upokojenka, Prebold 127; Apolo-nija Koder, stara 59 let, upokojenka, Arja vas št. 34/a; Marjan Rukavina, star 25 let, monter, Žalec, Prčžihova ul. št. 3; Marija Jereb, stara 88 let, upokojenka, Žalec. ^Šf* MATJAŽ MARKETING W POLZELA, 'I informacije DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravniki: Četrtek, 2. septembra - dopoldan dr. Gašper, popoldan dr. Grošelj, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Petek, 3. septembra - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Kozorog in dr. Lazar Sobota, 4. septembra in nedelja, 5. septembra - dr. Gašper, dr. Žuber in dr. Jonko Ponedeljek, 6. septembra - dopoldan dr. V.Renko, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Grošelj in dr. O.Renko Zobozdravstvo: Sobota, 4. septembra in nedelja, 5. septembra - dr. Darinka Šuster od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 3. septembra do 10. septembra - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Je-rihova 37, tel.: 858-704. Občina Mozirje: >>>>n>«ii>» Veterinarska postaja v Mozirju: Do 5. septembra - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219. Od 6. septembra do 12. septembra - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841^110. Odpiralni aas; tel, (063) 721-052 delavnik od 8h - 16h, sobota od 9h - 12h NOVO NOVO NOVO NOVO DAEW00 BASE cena do reg. 20.500 DEM DAEW00 GSi cena do reg. 22.600 DEM TAVRIA cena do reg. 609.477,00 sit ZASTOPSTVO VOZIL SUBARU, DAIHATSU, ROVER FIAT ž* od: cena do reg. PANDA 14.590 DEM UNO 14.590 DEM TI PO 20.110 DEM TEMPRA KARAVAN 21.990 DEM ALFA ROMEO: 331,7 IE KARAVAN 24.500 DEM 1551,815 28.160 DEM OMOGOČAMO NAKUP IN MONTAŽO: AVTO STEKEL AWS za vse tipe avtomobilov SONČNIH STREH FARM0NT, M0BITELA UGODNA PONUDBA RANJENIH VOZIL TIP LETNIK CENA FIAT COMPANIOLA 74 2.500 DEM JUGO 45 KORAL 89 4.200 DEM LADA NIVA1600 92 10.800 DEM GOLF JX bencin 88 12.000 DEM ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija IVANA NOVAKA v upokojenca iz Šoštanja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Slovenj Gradec (poškodbeni oddelek) za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo. Zahvaljujemo se gospodu duhovniku za opravljen obred in sveto mašo. Hvala gospodu Medvedu za poslovilne besede in godbi Zarja iz Šoštanja za odigrane žalostinke. Žalujoči: Žena Fanika in ostali sorodniki ZAHVALA Ob tragični smtri našega dragega EMILA CIRAR J A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej hvala lovskim prijateljem, članom LD Smrekovec. Hvala vsem sorodnikom za nesebično pomoč in toplino. VSI NJEGOVI 107,8 MHz RADIO VELGK.li: Ob boleči izgubi drage žene in mame DUŠANKE KURAHOVIČ 6.10.1956-22.8.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom Salek 81 -83 za darovano cvetje, sveče in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sodelavcem Gorenje Galvana, sindikatu Rudnika Velenje za pomoč in izraze sožalja. Enako zahvalo izrekamo prijateljem iz Velikega Vrha 21 za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Hvala gosdpodu župniku za opravljen cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: Mož Ibro, hčerki Suzana in Jasminka, sestre, svaki in ostali sorodniki. ZAHVALA % -. Ob nenadni in tragični izgubi dragega moža, očeta in dedija KARLA GRILA iz Vinske gore se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče. Žalujoči: Vsi njegovi ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica FRANČIŠKA ŠPEH rojena OSTIR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za ganljivo opravljen pogrebni obred gospodu Marjanu Kukuf gospodu prelatu in opatu iz Celja Frideriku Kolšku, gospodu škofovemu vikarju iz Trsta Msgr. Francu Vončini in ostalim duhovnikom. Hvala gospe Teji Devič za ganljive poslovilne besede, pevcem za pesmi slovesa in osebju Doma za varstvo odraslih za skrbno nego. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI "Nas čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Frantiska Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novi-Izhaja ob četrtkih. na,*>. Peter Rihtaric (oblikovalec). Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853451,854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: K* ftiiuumu in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Petnajst let Savinjskega gaja Bogastvo cvetja, izročila, pesmi... "Živeti s cvetjem" je ime veliki mednarodni razstavi, ki jo bo od petka do ponedeljkaob svoji 15 - letnici gostil Savinjski gaj v Mozirju, "štajerski biser" mu pravijo po novem. In če kdo živi s cvetjem, potem je to Jože Skornšek, brez njega tega edinstvenega parka gotovo ne bi bilo, ali vsaj ne bi bil takšen kot je. Čudovit in letos lepši kot kdajkoli. Jožeta Skornška ni treba posebej predstavljati, že dejstvo, da je s svojimi neumornimi sodelavci premagal sušo, pove veliko. V Savinjskem gaju so letos posadili 75.000 enoletnic, 10.000 več kot lani in največ doslej. Park ob Savinji je letos obiskalo preko 60.000 ljubiteljev cvetja in lepe narave, ob razstavi prihodnje dni jih pričakujejo še kakšnih 30.000, z njimi in obiskom do konca leta pa naj bi presegli polovico tiste številke obiskovalcev, ki bi gaju omogočilo, da bi se preživel sam; "navajeni" namreč so, da so deležni le lepih besed in nič otipljive pomoči. Pa pustimo grde stvari ob vsej lepoti sedanjih in naslednjih dni. Na razstavi bo sodelovalo okrog 40 razstavljalcev iz Holandije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Jutrišnjo (petek) otvoritev bodo pričeli ob 17.uri, vodil jo bo Mito Trefalt, v soboto popoldne in zvečer bodo po vsem gaju prepevali pevski zbori, seveda pa velja poudariti, da bo vse dni v gaju pestro tudi drugače. Kmečka in preužitkarska hiša bosta nudili domače dobrote, mlin bo vrtel svoja kolesa in kamne, prikazali bodo žganjekuho, izdelovanje košev, čebelarjenje s prodajo izdelkov, prodajali bodo okrasne rastline, na ogled bodo male živali, zaigrale bodo harmonike in citre, odveč pa ni poudariti, da bo tovarna Rog vsak dan srečnemu obiskovalcu podarila kolo. V nedeljo ob lS.uri bo mariborski škof dr.Franc Kramberger blagoslovil kapelico sv. Valentina, ob 17.uri pa bodo pričeli s Festivalom slovenskih pokrajin, na katerem bodo nastopili NAJ talenti osmih slovenskih pokrajin in slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji ter kralj orglic Andre Blumauer. V ponedeljek si bodo gaj in razstavo lahko brezplačno ogledali šolarji iz vse Slovenije. ■ JP Športni center Prodnik v Juvanju ttMKS«tt«K*»««KK»»«K«*tt«KXMttKKK««tt* Slovensko srečanje podeželske mladine Zgornjo Savinjsko dolino so v soboto obiskali člani društev podeželske mladine Slovenije. Ogledali so si nekaj njenih znamenitosti, končni cilj obiska pa je bilo družabno srečanje v Športnem centru Prodnik v Juvanju. Malo neugodno vreme je načrtovane "igre brez meja" nekoliko okrnilo, saj bi jih večina morala biti na in v vodi, kot se za kajakaški center spodobi, so pa zanje zato Šmihela nad Mozirjem, ki je predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, krajši nagovor je prispeval dr.Anton Žunter, pravi gostitelj je bil lastnik centra Prodnik Edi Juije-vec, predstavnikov skupščinskega in strankarskega življenja mozirske občine pa na srečanju ni bilo. Ob vsem tem ne moremo mimo dejstva, daje plemenita značilnost tega centra delovanje v humane namene. Lastnik Edi Jurjevec je celotni Prijetnemu razpoloženju so se gostje z veseljem priključili poskrbeli v in ob prostorih centra. Kakorkoli že, bilo je zanimivo in veselo. Zveza slovenske podeželske mladine je naslednica slovenske kmečke mladine, njen temeljni cilj pa je povezati vso mladino na podeželju, ne le kmečke. To je pomembno dejstvo, če vemo, da na slovenskem podeželju živi kar 63 odstotkov vse mladine. Mlade sta v družabni razposajenosti obiskala in nagovorila predsednik Slovenske ljudske stranke Maijan Podobnik in predsednik Slovenske kmečke zveze dr.Franc Zagožen, zraven je bila seveda gostiteljica Cvetka Goličnik iz enodnevni izkupiček z letošnjih prireditev ob otvoritvi centra namenil delovnemu in varstvenemu centru za duševno prizadete otroke občine Mozirje, svoje je prispevala tudi avstrijska firma Goesser, izkupiček sobotnega srečanja paje namenil pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra iz Ljubljane za otroke obolele za rakom. Svoje honoraije so za ta plemenit namenili tudi ansambli Vesna z Ireno Vrčkovnik, Gaj in Happy band in ob tem seveda poskrbeli za vedro razpoloženje vseh udeležencev. ■ JP Zadnji predtekmovalni izbor za Miss Slovenije v Velenju Nina Lubarda - všeč žiriji Serija prireditev predtek-movanja za izbor Miss Slovenije, ki bo v Portorožu, je bila sklenjena v Velenju na prireditvenem prostoru v Starem trgu minulo nedeljo zvečer. Ob zares množični udeležbi občinstva ter prijavi trinajstih kandidatk, so ob sodelovanju Odbora za prireditev v Starem Velenju in v soorga-nizaciji Agencije Videoton iz Maribora ter VTV Velenje, izvedli zanimivo tekmovanje z izborom Miss Velenja. Na minuli, izjemno uspeli prireditvi v Starem trgu v Velenju, sedemnajsti in zadnji področni tekmi lepih deklet za uvrstitev v polfinale in naprej za Miss Slovenije, je nastopilo točno 13 (1) čednih, postavnih in prikupnih deklet. Zadnja seje prijavila tik pred tekmovanjem dvajsetletna študentka novinarstva Nina Lubarda iz Velenja in v družbi tekmic premagala vso konkurenco, tudi svojo sestro Tamaro. Vsa stvar je bila seveda bolj vroča, kot bi utegnili na kratko zapisati. Žirija, ki jo je "pilotiral" predsednik, sicer podpredsednik Skupščine občine Velenje Tone Lovrec- - mož se baje spozna na lepoto žensk bolj kot na politiko - je imela težko delo. Nekaj kandidatk si je že na začetku zaslužilo nižje ocene, ker niso povsem dosegle predsednikovih kriterijev: saj veste, hoja, postava, obraz, splošni vtis..."pa še lepa mora biti...!" Ostalim ni ostalo kaj drugega, kot da se spoprimejo z ljudstvom, ki je čakalo na najlepše noge, joške in nasmešek! Žal, tudi v tej fazi nekatere, prav čedne, če si sposodim besedo Ko so si ljudje nagledali doma sešite in tudi strogo iz uvoza dobavljene kostime, je ob svežem "severnem" vetrcu kar dih zastal. Tretji izhod v kopalkah je Z leve: Nataša Kremžar, Nina Lubarda, Irena Cesar In Natalija Muršec izza odra, niso bile dorasle vlogi. Tresočih nog in z bledico so premagovale stotere stopnice in pisto dolgo kot letališče v Lajšah. "Če pridem živa nazaj, punce, dam za štockcolo...", seje napol nezavestna odpravila po lepoto med Velenjčane ena od kandidatk za "Podgrajsko miss". dal misliti fantom in možem. Zdaj je bilo mogoče videti vse tisto, kar je bilo prej slutiti. "Dolge, dolge noge, obetajoče prsi in graciozne nasmeške... za vse vas, ki nas vzpodbujate, pomilu-jete in nagrajujete z žvižgi. Tudi tako se služi kruh, čeprav bolj bel, je za večino nas največkrat še bolj črn..." In tako je Suzana Kok, nedvomno najšarmantnejša na odru, odlično poskrbela še za zadnje dejanje. Razglasitev najlepših je potekala od četrtega k prvemu mestu, vsem paje organizator podaril lepe nagrade. Za las je zgrešila lento Natalija Muršec iz Maribora, kot četrta je dobila otipljivo nagrado, povrh pa je veljala še za zelo šarmantno. Druga spremljevalka je postala temnolasa Nataša Kramžar iz Revirjev, prva spremljevalka visoka in očitno že rutinirana tekmovalka Irena Cesar iz Orehove vasi, dih pa je zastal tudi novi missici, Nini Lubarda iz Velenja, ko je slišala odločitev žirije, "Vedela sem, kaj hočem in kako se to dela, a takšnega uspeha nisem pričakovala. Kot fotomodel na Dunaju sem se naučila postaviti se pred žaromete, to pa je pomembna pot v svet mode, reklame in med ljudi." Nina Lubarda, študentka FDV, 20 let, iz Velenja: višina 170, teža 50kg, prsi 87, pas 57, boki 88, plavooka temnola-ska. "Rada bi uspela na različnih področjih hkrati. Ob mojem nastopu je verjetno prevladala osebnost, odločnost in naravnost. To je po moje bilo odločilno v sicer prijetni konkurenci deklet." ■ Jože Miklavc Vaja: Reševanje na vodi, avgust 93 «*»aaKttftaxaxaa«««Kaa*aaaaaaaaxasaaai Kjer je voda, so pasti Na območju občine Velenje so tri jezera: Škalsko, Velenjsko in Družmirsko. Na njihovih brežinah se odvijajo različne dejavnosti, znani sta predvsem ovčjereja in konjereja, ob Velenjskem jezeru nastaja rekreacijski center, na jezera pa močno računa tudi vse bolj prebujajoči se turizem v dolini. Kjer je voda, pa so pasti. V vodo lahko zaide živina, v vodi se lahko v nesreči znajdejo ljudje, potrebni pomoči, v vodo lahko zapelje vozilo... Koliko so na takšne primere pripravljeni in koliko so strokovno usposobljeni reševanja v teh primerih glasilci in člani civilne zaščite, je pokazala vaja, ki sojo v torek popoldne na Velenjskem jezeru izvedli Občinska gasilska zveza Velenje, Občinski štab ci- vilne zaščite in glavni organizator vaje Rudnik lignita Velenje. Očitno kar dobro, saj jim je šlo vse kot po maslu in so vse elemente reševanja na vodi, kot je bil uradni naslov vaje, prikazali brezhibno. Tako je bilo vsaj videti. Vsi glavni, med njimi tudi vodja, poveljnik OGZ Velenje, Darko Koželj so kazali zadovoljne obraze. Sicer pa bodo zadevo v prihodnjih dneh še temeljito analizirali. Pri praktični izvedbi so sodelovala gasilska društva Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in IGD Rudnika lignita Velenje ter potapljači. Vajo so načrtovali že v začetku z leta, izpeljali pa sojo zadnji dan avgusta. "Ker se Velenje in njegova okolica z jezeri, vse bolj A * Če se stvari lotijo strokovnjaki, Je tudi vozilo hitro na suhem. pripravlja in usmerja v turizem, smo menili, da lahko v prihodnjosti pričakujemo tudi kakšno nezgodo: ljudi, živali, j vozil in plovil... Kako bi ukre- Našll so tudi "žrtev", tokrat zaigrano utapljajočega, a pokazali, da bi znali, če bi šlo zares. pali in kaj zmoremo pa smo želeli ugotoviti in prikazati z vajo," je povedal vodja vaje, višji gasilski tehnik Darko Koželj. Razdelili sojo v dva dela V teoretičnem so predstavili osnovne značilnosti vseh treh jezer, spregovorili o kemični sestavi in predstavili reševanje živali iz vode. V zanimivejšem, pri-vlačnejšem in atraktiv-nejšem delu, vsaj za nas, ki smo vajo opazovali, pa so prikazali reševanje ponesrečencev, osebe utopljene v avtomobilu, na suho pa so za tem izvlekli tudi vozilo. Pokazali so, kako seje treba lotiti reševanja človeka, ki se utaplja, kako mu nuditi prvo pomoč, kako ukrepati v takih primerih. Ker pa se neprestano usposabljajo in izobražujejo za čas, ko bo in če bo treba resno pomagati, imajo v načrtu že novo vajo, kot nam je zaupal Darko Koželj. V oktobru, mesecu požarne varnosti, jo bodo izpeljali. Prvi del bo bo reševanje živine, ovc in konjev, če pride do požara v hlevih, v drugem pa bodo prikazali požar in reševanje obrata mizarske delavnice Rudnika lignita Velenje. ■ Milena Krstič - Planine, (foto: Stane Ilovk)