69. številka.
jjT 3 nć. Izdanje za gredo lO. junija* 1896
(v Trstn, V torek zvečer dne 0 junija 1896.)
Tečaj XXI
„EDIMOHT"
i7.hn.]A po trikrat na teden v Aestih ii-danjib ob torkih, četrtkih
in lobotah. Zjutranjo izdanje ii-tiaja ob 6. uri zjutraj, Tmurno pa ob 7. uri večer, — Obojno izdanje stane; -» Jeden mesec . f. 1.—, i*veti Avstrije f. 1.50 tri mesec, . , 3.— ... 4,i0 za pol let* ..,».- . , „ »._ it vse leto . . , 12,— „ . „
Naročnino Jo plačevati naprej na naročbe broi priložene naročnine se uprava ao
ozira.
Poaamične številke ho dobivajo t pio-dajalnicah tobaka r Irntn po S nvć, izven Trata po 4 nvč.
EDINOST
Oglasi te rakune po tarit'n v petita; za naslova z debelimi Ar kami ne plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javno zahvale, do* maži oglasi itd. bo računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo uredništvu ulica Caserma it. 13. Vsako pmmo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne aprejsmajo. Rokopisi se ca vračajo.
Naročnino, roklaraacije in oglase »prejema upramUitvo ulica Moiino pit* colo hit. 8, [I. nadat, Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije ao proste poštnino.
G
ko.
„f edinosti J« moč".
Častitim našim naročnikom!
Vse one častite nase naročnike, katerim smo priložili postne nakaznice izpolnjene se zneskom naročnine, zaostane ilo kouca prvega poluletja, prosimo, da doposljejo naznačeno svoto najkasneje do SO t. m.; sicer bodemo smatrali, da častiti naši naročniki nimajo ničesa proti temn, da iztirjamo zaostanek postnim nalogom. Kdor se ne odzove niti postnemu nalogu, temu bodemo primorani ustaviti list* Morebitne pomote naj se nam blagovoljno naznanijo.
Vpravništvo „Edinosti".
Izjava.
Vsled groznega naliva dežja, ki je bil v soboto dne 6. t. m. pop. pri nas tak, da so vsi potoki in Reka prihrumeli obilnoj vodoj na cesto; vsled nestalnega vremena v nedeljo 7. t. m., ni se upal podpisani na pot na shod volilcev v Šmarje, ki je bil urečen na ta dan. C. volilci, blagovolite potrpeti, da se vreme popolnoma ustanovi.
Vaš
Josip Kompare,
deželni poslanec.
Preosnova davkov.
VI.
Očitanje Pfeiferjevo, da vlade se svojimi navedbami za izvrševanje zakona mnogokrat preprečijo, da isti zakon ne doseza svojega dobrega namena, sosebno pa izraz bojazni, da se utegne
PODLISTEK.
Češki spisal Vrat. Turna; iz češčine preod 1. P.
(Nadaljevanje iu konec) Pesen bila je končana, dotični mladenič po-krepčal se je s požirkom ter počel: Hodila je mati, Ob bregu hodila, Krepkega sina Na rokah nosila. Pel je do sedaj sam samcat, ostali gledali so ga — najbrž pesni niso poznali. Pel je dalje: Aj sine, moj sine, Kaj naj storim? Te utopim Al' odgojim ? Vse društvo je s tajno jezo zrlo na izziva-jočega pevca, ne razumć niti smisla te pesni in gotovo bi mu bilo zabranilo petje, da niso bistro-gledi in razumni godci zagodli žalostne : Ozri se še enkrat, Črnoćko đeklć, Ozri se še enkrat, Se enkrat na-m& .. Pevec — sodć po vsem, bil je najbrž dijak, prostovoljec — radi tega imeli so ga drugi za usiljenca — izlil je pri tej pesni polno čašo pivas
tako zgoditi tudi se zakoni o preosuovi davkov, to očitanje in ta izražena bojazen sta tako občutno zadela gosp. finančnega ministra, da je še v isti seji precej pikro odgovarjal posl. Pfeiferju.
„Gospod poslanec se boji — tako je rekel minister —, da vlada izd& naredeb, ki razveljavijo ta zakon ali se bodo glasile proti zakonu. Menim, da se moram ne le v svojem imenu in v imenu sedanje vlade, ampak v imenu vsake vlade zavarovati proti očitanju, da vlade potom naredeb učinjajo nezakonitosti. Vladi je pravo in dolžnost, da izvaja zakone naredbenim potom, to je, da izdaje naredbe za izvrševanje. Toda naredeb, ki bi
bile naravnost proti zakonu.....(Posl. dr. Lueger:
80 jo tudi žo zgodilo!). Prosim oproščenja, morda se je zgodilo, toda jaz nisem videl še dosedaj take naredbe in menim, da je ni vlade, koji bi dopuščala vest, da bi izdajala take naredbe".
Na očitale, da se je prejšnji finančni minister dr. Plener za hrbtom pobotal z nemško levico, vsled Česar so se velikemu kapitalu dovolile velike ugodnosti, dočim so ostale neuslišane vse prošnje kmetovalcev, je reagoval finančni minister Bilinski s tem, da so se vsa pogajanja vršila javno in da je bilo svobodno vsakomur, ki ni bil zadovoljen, nastopiti proti istim. Skrivnih pogajaj pa ni bilo z nobeno stranko.
Na prigovarjanje Pfeiferjevo, da olajšave malim kmetovalcem nimajo nikake važnosti, ker bodo isti morali plačevati dohodarino, odgovoril jo minister :
„Jasno je povsem, da ne velja to oporekanje. Ako poštevate, da je na jedni strani določen davkov osvobojeni minimum, ako poštevate nadalje, da od vkupnega prihoda bode odbiti vseukupne stroške, da bode odštet zemljiški davek z vsemi dokladami in poleg tega še obresti od pasiva, ka-koršnih je, žal, skoro pri vsakem kmetovalcu, potem mora priznati vsakdo, da bode velika večina kmečkega prebivalstva, vsakako pa mali kmetovalci, prav gotovo osvobojeni dohodarine."
vase, lice mu je zažarelo; oziral se jo čudnim, rosnim očesom po godcih.
Gosli so ravno cvilile, viola je gručala kakor zapuščena golobica, trebušasti basist pregledal je resno prostake čez očala.
Godba je končala, Ča9e na mizah so zazve-nele. Po pripitku zadonela je po gostilnici:
Že grčdo tovar'ši, že grćdo na Češko, Vsac'ga obiščeta oče in mati 1 Pride pa tudi moj otec sivi, Iskal bo mene nesrečnika.
I dijak je pel, oči žarele so mu čudnim, ne-lepim leskom in vsaki trenotek je popijal. Med tem spremljali so i godci petje in tuina, vojaška pesen pripovedovala je dalje, kako : Prišlo je povelje kmetom, Naj pokopljejo vojake. Izkopali so jamo, petnajst sežnjev, Tje jih na kup nametali. Negašeno apno dali nanje Lepe deve vse zaplakale. Negašeno apno, Čisto vod6, Tu 'mate vojaci nigrado !
-----Da! To bodete imeli vi tepci, zaslepljeni za nagrado!", zakričal je nekdo ter udaril ob mizo.
Ozrl sem se po glasu ter zagledal dijaka;
tal je ob mizi, 3 popačenim in rosni n obličjem...
; Na opazko Pfeiferjevo, da tudi vinogradi, o" j pustošeni po trtni uši, bi morali biti osvobojeni ! dohodarine, je opazil minister :
„Razume se ob sebi, da kjer ni prihodka, se prihodek tudi ne more poštevati. Kjer pa je prihodka, trebalo bode poštevati, da je trebalo velikih stroškov v zopetno ojačenje teh vinogradov, zbok česar najbrže ne bode nikakega čistega prihodka iz tega vira".
Rekli smo že, da je njegova ekscelenca govoril v nekako razdraženem tonu, a gosp. Pfeifer je repliciral nastopno:
„Obžalovati moram, ako je jeden del mojih včerajšnjih izvajanj napravil pri njegovi ekscelenci gospodu finančnemu ministru utis, kakoršnega nisem nameraval.
Naš mnogo zamotani zakon o pristojbinah, z nejednakomernim uporabljanjem njega določil, mi je bil, z ozirom na mnogo teško razumljive para-giafe v načrtu davčnega zakona, povod k opazki, da bi istemu utegnila slediti cela vrsta dodatnih naredeb, ki bodo morda sestavljene še nejasneje, ter da bi se iste mogle pozneje tolmačiti na škodo davkoplačevalcev.
Pripomnivši Se potem, da naredbe neredko jemljejo davkoplačevalcem to, kar mu davčni zakon nudi dobrega, pokazal sem tem le na zakone o dobavljenju cene soli za živino in o olajšavah svobodnega kuhanja žganja, koji zakoni so pa po naredbah mnogokje omejeni in ovirani tako, da se mnogi davkoplačevalci niti ne morejo posluževati teh olajšav.
Mojim izvajanjem torej ni bil namen, da bi vladi podtikal koko nezakonitost.
Pač pa sem, sklicuje se na pomirljivo pojasnilo njegove ekscelence gospoda finančnega ministra od dne 24. oktobra 1895 in od dne 11. mq'a 1896, da se bodo davčni zakoni izvajali dobrohotno — in v praksi je v prvi vrsti odločilen način izvrševala —, koncem svojega govora prosil njegovo ekscelenco visokospoštovanega gospoda finančnega
Predno se je kdo spametoval, je nadaljeval, držć se za mizo:
„To bodote imoli za nagrado, da boste, ako treba, streljali i na rodnega očeta in mater, da ste prisegli i preliti svojo kri.... To vas čaka, vi češki Jurji, zato....*
Glas njegov izgubil se je v upitji, ki* je nastalo sedaj tam ; vsi so ustali s6 stolov, vsa dvorana se je kar tresla in okolo mene gnjetla se je gnječa, ki je vlekla izzivalca k vratom,
Vrata so zaškripala, prostaki vračali so se zabavljajo na svoja mesta.
„Tak-16 pisač nam bode nekaj pravil !u razjezil se je hlapec za koi^je.
„Bas potrebujemo njegove piškave pameti!* rujovel je drugi.
„Že sedaj ima pred cesarsko suknjo strah, kaj bode še-le, ko jo bode nosil !u dostavil je poleg mene sedeči starejši mož. Plačal sem ter odšel.
Gredć mimo oken, čul sem iz dvorane pesen : Kopr61 pri kasarnah stoji, Na nas kriči,
HurrA ! Na nas kriči I Ker si kvergrif s'noč' spacdl, V ječo Te bo dj&l,
Hurri! V ječo Te bo d j al...!
ministra, naj bi to predlogo dobrotno dal zboljšati po gosposki zbornici, da bodo davkoplačevalci obvarovani pred nepotrebnimi nadlegovanji in ostrostmi.
* *
To polemiko med finančnim ministrom in posl. Pfeiferjem zaključujemo z opombo, priposlano nam z Dunaja :
Povsem opravičeni vsklik posl. dr. Luegerja, ko je finančni minister oporeka! temu, da bi se kedaj izdajale dodatne naredbe, ki niso v popolnem soglasju z dotičnim zakonom, vsklik : T u d i t o s e je že dogodilo — in dejstvo, da je finančni minister potem nekako na pol pripoznal vsaj mo-gočost, da se je kaj takega pripetilo v prejšnjih časih, kažeta, da dotična trditev posl. Pfeiferja ni bila tako neosnovana. In mi mislimo, da poslanec mora služiti davkoplačevalcem, ne pa ministru. To pa tem bolj, ker ministri se že znajo sami braniti. Vsakako je imel posl, Pfeifer dober namen, ko je zahteval vsaj jasne ministerske naredbe, ker je zakon v nekaterih §. §. jako nejasen.
DOPISI.
S fttajarskega — (Novice in starina.) [Izv. dop.] Gospod urednik, ali naj se zopet oglasim? Pa, o čem bi vam naj poročal. Novega nič,
—	staro — ne veseli vas; biča rabiti ne smem, ker so naše razmere baje najuzomeje in — glavno,
—	ker me nikdo ni poklical za to, kompetujem pa tudi ne. Naj torej „vreme hval'al toži« vaš Šta-jarec? Zakaj ne; bodi si!
Izletov in potovanj se ta mesec izogibljemo, ker podoblačeno solnce pravičnim in nepravičnim enako — malo sije; vsak dan pa nekoliko porosi. Tako vreme traja po vsem Malem Štajarju že več tednov. Razlikuje se le tu pa tam s tem, da malo posuje toče ali, da strela vžge. Letos je rano začelo, — vendar, hvala Bogu, hudo potolklo še nikjer ni. Ko že govorim o izletih, katerih ni, naj omenim, da je celjski (in menim tudi savinjski) »Sokol" nameraval izlet v srce savinjske doline, a tamkajšnji prijazni magistrat, polen očetovske ljubezni, se je bal, da bi Sokole napadla celjska poulična sodrga (ki je seveda vsa na strani »pravice* in torej seveda nemškega mišljenja). Slabo vreme zabranilo je izlet in ohranilo nemški značaj celjski, ker Sokol ni korakal po ulicah.
Štajarci imamo svojo »postojinsko jamo", kakor vi v Lokvi ali Trebčah ali Škocijanu. Naše podmelo pa je čisto ob meji granitovega domovja pri Pohorju v „Hudi luknji44 pri Dolišu. Huda luknja nahaja se ob projektovani — in najbrž (vsaj na papirju), že trasovani železnici Velenje-Dravograd, ki bi bila vez savinjske, šaleške, mi-slinjske in labodske doline ter murskega polja itd. To železnico dobimo gotovo v kratkem, ker nas ne veže s Hrvaško, ampak,... glejmo zemljevid!
Da vi ne dobite še kmalo predelske ali di-vaško-loško- ? ske zvezuice je tako jasno, kakor to, da še Maloštajarci nimamo poličansko-krapinske, dasiravno je pvojektovana že desetletja sem. Zato pa se je bolje mudilo z furlansko pri vas, pri nas pa z nobedno! Pa nisem vam hotel samo-le povedati, kje leži ali stoji, ali je vkopana huda luknja, ampak moram povedati tudi, da je to podmelo zasebna vlast kmeta, gospoda Vivoda, kateri se je mnogo potrudil in žrtvoval za to krasoto narave.
V podmelu je napravil pota in brvi čez jezerca podzemska in — obeta nam celo električno luč. Žal, da so letošnje Đinkošti bile mokre in izlet v Hudo luknjo nič izdatneji, nego v Ljubljano in v Postojino, kamor jih je izletelo nekoliko naših. — Veliki izlet napravi pa letos „Slovensko pevsko društvo" iz Ptuja v Brežice, kjer bode veliki koncert dne 15. avgusta. To društvo je občeslovensko, — ali, z drugo besedo, odločujoče, ker ima vrlo vodstvo.
Vsako leto prireja velike koncerte in člane ima razkropljeue po vsem Malemštajarju in v soseski. Občelovenskih zavodov in naprav imamo na Malemštajarju več.
Nimamo sicer »družbe sv. Mohora", „družbe sv. Cirila in Metoda", „Glasbene in Slovenske matice", ki so vse dobro udomljene in katerim vsem daje Malištajar tudi precej sočlanov, vendar pa imamo „Občeslovensko obrtno društvo" in „Zaveze slovenskih posojilnic", kateri imata glavno
svojo moč v Celju. Učitelji imajo svoje glasilo »Popotnika", ki je domač tudi sploh po Slovenskem. —
Škoda le, da naši pravniki ne sodelujejo zadostno pri „SI. Pravniku", ker slovenščina se je v uradih na Malemštajarju (seveda ne mislim ravno c. kr. urade) posebno krasno razvila in imamo mnogo krasnih udomačenih izrazov i u terminov, katerih „Pravnik" še ni rabil in namestu njih po nekod drugod služijo termini nemški, izgovorjeni slovenskim jezikom. Vem, da je temu največ kriva skrb za točnost izražanja, a, kdo pa pravi, da Slovenci ostanemo vedno le prelagalci zakonskih besedil. Kakor tvoritelji zakonov, — glej Kranjsko,
—	pa že najdemo lahko dotične nemške termine, ako bodemo zakone prelagali na nemški jezik. Babnikova .Terminologija" nas je sicer precej približala, a popolnoma zjediuila še ne. Dela je še precej v tem oziru. Druga izdaja, upamo, da opusti vsaj tesno sklepanje latinskih terminov, ki so v prvi večinoma pridržani tudi v slovenski pre-lagi, dasiravno je to nepotrebno, ker imamo domačih izrazov malone za vse te tujke. Da bi pa izrazi morali biti bolji, nego te dva tisoč let obdelovane tujke, — tega ne smemo takoj tirjati.
Naša duhovščina je posebno hvale vredna. Če premislimo, da so bili najvrleji voditelji narodne misli pri nas vedno duhovniki, ne moremo umeti, kako bi bilo — in kako je — po drugod inače. Slomšek vzgojevalelj, Trstenjak učenjak, Virk, Orožen, pesnika, Raič politik, imajo vrle naslednike v poslancu Gregorcu, pesniku Aškrcu itd.
Kar se tiče časopisja, bi jaz primerjal Koroško z vrstnico v slovenskem krogu — Istro, Štajar z vrstnico Trst-GoriŠko. „Mir" — .Naša Sloga"; »Slovenski gospodar", „Domovina" — „Edinost", .Soča" — to je nekaka podobnost, samo, da so žurnali primorski mnogo močneji nego naši domači. Omenim pa le neko nesrečno razvado. Pri nas se preradi zatekajo na pomoč k dnevnikoma v Ljubljano, ako omenjajo pokrajinski naši listi kaj, kar ni všeč temu ali onemu. Vi ste v tem mnego pametneji. Tako .Edinost" kakor „Sočaw zvoni večkrat z »obema zvonoma* zapored in — nesloga ali celo razpor je odstranjen. Naša domača lista sta gotovo tudi vedno pripravljena vsprejemati popravke in pojasnila. Vzlic temu pa se neštevilnokrat pripeti, da mali notici v „Slov. Gospodarju" ali „Domovini" sledi na vatle dolg odgovor v .Slov. Narodu" ali „Slovencu". Za vzgled le jeden slučaj. »Slovenski Gospodar" imel je dopisič od nekod, v katerem tarna kmet, da drage šolske palače niso v nikakem razmerju z malenkostnim vspehom ter pravi da mu je ljubši dober pouk v konjskem hlevu, kakor slab ali napačen pouk v salonu.
Gospod urednik, pri vsem svojem nagonu do napredka moram priznati, da je kmet zinil (po moji glavi) pravo. Tudi meni je ljubši pošten kmet na polju, nego visokoučeni državnik-varalica Crispi.
—	Dopisnik pa jo je izkupii. Učiteljstvo dotičnega okraja poslalo je strašno dolg dopis v „Slov. Narod", kjer pa se pobija vse kaj drugega, nego trditve prvega dopisnika. — Po moji misli bi pač ne bilo treba skakati po pomoč tje, kjer so itak vedno pripravljeni „na korajžo". Taka reč se poravna najbolje doma.
Drugi slučaj : Gospod — še delaven duhovnik, ki se je poskusil tudi že v filologiji, napisal je daljši članek (sicer nepotreben), a žal, zopet se podal čez pokrajinsko mejo. »Slov. Narod" pa je udrihnil po — ne po članku, ampak po — do-tičniku ter izumil nov izraz »blagoslovljeno ščene". Meni se zdi jako naravno, ako se duhovni po takem napadu čutijo žaljeni, in ako zahtevajo, da tam, kamor jih žele v družbo, ne smejo dopuščati žalitve njih prijateljev.
Danes pa sem, gospod urednik, vam prinesel krošnjo, neurejeno, pa natlačeno in, kar posebno povdarjam, na veselje nekega lista — nobenih citatov, niti primernih niti neprimernih. Prihodnjič pa pridem zopet s citati, če treba. Z Bogom !
Političke vesti.
V TRSTU, dne 9. junya 1890.
Zborovanje italgauskega političnega društva za Istro se bode letos vršilo v Malem Lošinju. Gospodje Be pripravljajo v velikem številu v Mali Lošinj. Ker se boj<5 vendar pičle udeležbe, delajo na to, da se udeleži zabavnega izleta tudi
njih krasni spol. Kako se obnese zborovanje, seveda sporočimo!
Preselitev deželnega zbora iz Poreča ▼ Palj dobiva zagovornikov tudi v laških krogih. Pazinski dopisnik puljskega osliča zagovarja misel se stališča osredotočenja uradov v Pulju, ki mora postati sprej ali slej vendar-le središče isterska dežele. V dopisu trdi, da s tem Slovani ne bi pridobili nič! Vederemo!
Iz Gorice nam poročajo, da se bodo vršile tam občinske nadopolnilne volitve za III., II. in I. raired dne 10., 13. in 15. t. m. Italijanski, sedanji magistratovi vladi prijazni časopisi ved6 povedati, da se udeležb istih tudi konservativci, katerim bodo pomagali bajć Slovenci. Naš poročevalec pa ne ve ničesa o slovenski pomoči.
Milenij. Z včerajšnjim dnem so dosegle slavnosti v Budimpešti svoj vrhunec se slavnostjo v spomin kronanja cesarjevega. Znake kronanja so nesli v parlament v slavnostnem sprevodu. V slavnostni seji sti obe združeni zbornici vsprejeli zakon v proslavo milenija. Iz parlamenta so nesli znake istotako slavnostno v kraljevo palačo. Po« poludne je Njegovo Veličanstvo vsprejelo plpne obeh zbornic. Nagovor na kralja je izustil predsednik zbornice poslancev pl. S z i 1 a g y i. Nekako čudno je zvenelo iz ust tega moža, ko je zatijal, da so nedotakljivi samouprava tudi zraven-skih dežel ogerske krone, obsežje istih ter poli-tiška narodnost; Istotako da so nedotakljiva p o-litiška prava vseh brez razlike pleme n a i n vere. Slednjič je vredno zabeležiti izjavo gosp. Szilagyi-a, da je zveza Ogerske s avstrijskimi deželami vir moči za oba dela.
Spoštovanje,'do krone, do katere je bil obrnjen ta nagovor, nain brani, da ne vzamemo teh izjav nekoliko natanjčneje pod drobnogled. Sicer pa naj le čitatelj sam primetja te besede z dejstvi: kako se spoštuje uzakonjena samouprava Hrvatfke in kako se spoštujejo politiška prava Srbov, Slovakov in Romunov! Ako bi se spoštovala politička prava teh narodnosti, uveljavljena bi bila tudi njih narodna {ftava. Kajti: ob spoštovanju pol. pravic vseh, zastopane bi bile v zbornici tudi narodnosti, primerno njih Številu, in že davno bi bila dovedene ad absurd um teorije g. 3zilagyi-a in družbe, da so le Madjari politiška narodnbst na Ogerskeiu. Da, da, v načinu, kakor je sestavljen ogerski parlament, nam kaj Čudno odsevajo lepe besede g. Szilagyi-a l Tudi o čudnem načinu, kakor izvestni krogi varujejo zvezo med Ogersko in avstrijskimi deželami, (ne da bi kedaj naleteli na odločen odpor ogerskih vlad), dalo bi se reči mariikaj, kar bi bilo v slabem soglasju z besedami g. Szilagyi*a, toda, kakor rečeno: naše veliko spoštovanje do krone nas sili, da se premagujemo v tem trenotku. No, v nekaterih akcentih, v presrčnem in krasnem odgovoru cesarja in kralja dobili so madjarski šovinisti lep pouk, da treba spoštovati tudi druge narode, sestavljajoče to monarhijo, ki je evropska potreba; da iz skupnosti obeh polovic ne slede samo prava, ampak tudi d o 1 ž n p s t i. Jedinstvo ogerske države ni nikakor na potu samoupravi zravensfeih dežel. Slednjič naj si vzamejo Madjari k srcu posvarilo, ki je je dal cesar iu kralj velikim županom : da treba skrbeti za blagor prebivalstva brez razlike n a r o d n o s t i i n stranke. Cesar je povodom te slavnosti pomilostil 149 obsojencev.
Koncem bodi še omenjeno, da se je opažalo, da je v slavnostnem sprevodu manjkal jeden del aristokracije, čemur je bil baje vzrok ta, da se je sprevoda udeležila soproga ministra- predsednika Banffy-a. Lep poklon gospodu Banffy-u.
Kvota. Med najvažnejimi točkami v obnovljenju pogodbe z Ogersko je vsakako — kakor naglašeno že tolikokrat! — vprašanje, kakovo bodi v bodeče razmerje v prispevkih naše in ogerske polovice za ukupne stvari.V tem Boglašamo vsi v tej polovici, da dosedanje razmerje je bilo toli krivično, da se mora isto spremeniti. Pod pritiskom tega splošnega prepričanja zahtevala je naša deputacija razmerje 42:58. Dasi bi bilo tudi to razmerje nad mero ugodno za ono drugo polovico, vendar je ogerska deputacija osorno odbila to ponudbo, zahte-vajd, da ostane vse pri starem. No, d&: Ogri so se že tako uživili v prepričanje, da ie avstrijska polovica ustvarjena le za plačevanje, ogerska fca le za uživanje, da sa jim vidi predrzno, ako kdo
le omenja, da bi moglo in moralo biti drugače. Na to izjavo ogerske deputacije je sedaj odgovorila avstrijska deputacija in sicer dokaj ostro, izjavivši odločno, da se prispevek z ogerske strani mora povišati. Zajedno je naša deputacija podkadila ogerski pod nos, da sta tudi avstrijski denar in avstrijska kn pošteno pripomogla do tega, da morejo Madjari slaviti svoj milenij. Dal Bog, da bi ostala nača deputacija neizprosna Le tako pridejo polagoma Madjari do spoznanja, da smo vsi tu za uživanje in za plačevanje.
Slavnosti v Moskvi so se zaključile predvčerajšnjim z veliko vojaško parado na Hodinskem polju. Vse prebivalstvo Moskve hitelo je tjakaj. Kočij se je pomikalo toliko, da so se morale posluževati treh cest. Na vojaško parado izišlo ie nad 60000 mož. Skoro vsi ruski polki so bili zastopani na tej paradi. Veliko pozornost je obračal na-se zastopnik Kitaja, Li-Hung-Čang, ki je sedel (v družbi z nekaterimi drugimi princi iz Azije) v parterju carskega paviljona. V prvem nadstropju istega je bilo mesto carici. To mesto je bilo odi-čeno belo-rudeče-modrimi zastavami. Poleg carskega paviljona je bil oder za ministre, diplomate in druge dostojanstvenike.
Car je dosel ob 11. uri, jaha je poleg ekvi-paže caričine. V spremstvu sta bila tudi knez Ferdinand Bolgarski in knez Nikola Črnogoski.
Najprej je defilirala pehota. Nje defilovauje je trajalo jedno uro in pol. Potem so prišli na vrsto topovi (120), konjica, dragonci, granadirji itd.
Ko je odišel mimo zadnji oddelek, udrla je na tisoče in tisoče broječa množica, hoteča videti carja. Toda veliki knez Sergij je prijezdil v diru, da po svari ljudstvo spomnivši je na zadajo nesrečo. To je pomagalo, v par minutah je bil zopet red. Potem je bilo v sosednjem gradu pogoščevanje diplomatov in časnikarjev. Popoludne se je poslovil car v Aleksandrovi dvorani od vseh kajenjih gostov in odposlancev. Ob V«9. uri zvečer sta se odpeljala car in carioa v Elinskoje. Knez Ferdinand je po-daril carju album se slikami iz Bolgaske.
Zaključuje poročila o slavnostih v Moskvi, pripomniti bi še bilo, da se je tem povodom silo malo govorilo o zastopnikih Nemčije. Kakor daje bil princ Henrik — brat cesarja Viljelma — nekako v ozadju. In se zadnje dni prišjo je med Nemci samimi do jako ne^ečne^a dogodka. Nemška kolonija je priredila banket princu Henriku v čast. Predsednik je nazdravil temu poslednjemu iu »spremstvu" istega. V splošno oaupnjeuje skočil je po koncu princ Ludovik Bavarski, izjavivši: „Mi uismo nikako spremstvo, ampak zavezuiki nemakega cesarja. To naj si zapomnijo Nemci povsodi in naj ne pozabijo poleg velike domovine tudi na svojo ožjo domovino in udauost do ukupne dinastije". — Iz tega dogodka bi se dalo sklepati, da so male nemške države že precej site pruske hegemonije.
Zmaga socijalista De Feliceja nad knezom Odescalekijem. Minolo nedeljo bila je v Kimu ožja volitev za poslanca, ki ga je imel voliti v italijanski parlament IV. volilni razred mesta rimskega. Za ta mandat sta se borila znani siciljski socijalist revolucijonarec De Felice Giuffrida iu pa knez Odescalchi. De Felice je dobil 568 glasov, knez Odescalchi pa le 512. Popoludne so priredili De Felicejevi pristaši demonstracijo pred palačo Odescalchijevo, zasramujć njegov poraz žvižganjem. Ker pa je De Felice izjavil, da vsprejme poslaniški mandat za mesto Katanijo (Sicilija), kjer so ga tudi izvolili poslancem, omisliti si bode moral torej IV. volilni razred v Rimu druzega kandidata. Splošno menenje je, da si volilci že 16 socijalista poslancem, ker so nezadovoljni s splošnim položajem države.
Dom lakote nazivlja se po vsej pravici otok Sardinija. V Lorinu u. pr. nima večina prebivalstva ni mrvice krulia več in se preživljajo — liki voli in osli — od divje rastočih rastlin. V Aguisu je prejemnik davkov zaplenil vso letino. Do golih kostij posušeni možje in žene prinašajo istemu sedaj najpotrebniše kose obleke, ker nimajo druzega, s Čemer bi mogli davke plačati. V Arguni so izjavili zdravniki o mnogih umrlih, da so poginili od — lakote! V Barisardu, Tortenia-u in Cabrusu so prisiljeni cel6 posestniki zemljišč, da beračijo!
In v očigled toliki grozni bedi, navijajo v Italiji davčni vijak do skrajnosti in neizprosno
silo iztisnjeni žulji sestradanega prebivalstva romajo v Afriko, v žrelo nerazumne in se stališča narodne blaginje naravnost zločinske politike ! V Afriki se bori Italija za svojo „čast in slavo", v Italiji sami pa razprostira lakota svoja temna krila. Gori označena domovja lakote so pretu-žen komentar h knjigi „Italija v Afriki".
Razprava proti Baratieriju. Rimska „Tribuna* objavlja nadaljnje vesti iz Asmare o razpravi proti Baratieriju. Glasom teh poročil je polkovnik Corticelli, ki je bil zaslišan kakor tehniško-vojaški izvedenec, po svoji moči opravičeval Baiatierija. Le-ta pa se je v razpravi dne 6. t. m. zarotil, da ga je pri Aba Garimi zapeljala nemila usoda, do-čim je bil osvedočen, da deluje v blagor domovine. — Tudi izmed ostalih svedokov ni nihče govoril v posebno škodo Baratieriju. — Prihodnja seja bode baje jutri, v sredo.
Afrika v Sudana. Po dolgem odmoru došla je včeraj zopet jedenkrat iz Kaira brzojavka, ki pripoveduje, da so Augleško-egipčanske Čete porazile derviše. Ta brzojavka glasi jako lakonično in je zelć nejasna, ker niti tega ne povć, kje je pravo za pravo bila ta bitka. Brzojavka slovć: Kitschener paša napadel je derviše ter jih porazil popolnoma, dasi so se derviši branili trdovratno. Konjiki so jim prestrigli pot nazaj. Angležev ni bil nihče ranjen. Vojaki so se vedli izborno.
Iz Londona pa javljajo dne 8. t. m.: Agencija »Reuter* poroča iz Snakina: Menelik je sporočil kalifu Abdallah, da je pripravljen pomagati mu z orožjem in streljivom proti prijateljem Italijanov.
i	„t,	* H
Različne vesti«
Karol KI u n f
Včeraj opoludne nam je došlo poročilo od povsem zanesljive strani, da je v Budimpešti, kjer se je mudil kakor člen avstrijske delegacije, umrl nagle smrti kanonik in državni in deželni poslanec Karol Klun. Kakor rečeno: vest nam je došla od povsem zanesljive strani in vendar si je nismo upali priobčiti v pozitivni obliki, ampak zabeležili smo jo raje kakor govorico. Dvomili smo na resnici te vesti, ker je došla tako nenadejanol
Skoro položš torej v grob moža, ki je mnogo vrsto let aktivno iu jako intenzivno posezal v politično življenje Slovencev in je bilo zlasti delovanje naše državnozborske delegacije tesno spo-eno z osebo pokojnikovo. Kakor tesni in nepremično udani somišljenik grofu Hobenwartu, pridobil si je dokoj odličnih zvez na Dunaju; in oprt na to dejstvo, odločeval je često se svojo besedo o ukrepanjih naših poslancev. Mi smo često obžalovali moč Klunovega vpliva.... ne, ne: ob odprtem grobu nočemo govoriti o parlamentarcu Klunu, ampak položiti nam je dolžni tribut spoštovanja do spomina Kluna-sinu slovenskega naroda, Kluna domo- iu rodoljbba! Sosebno mi primorski Slovani ne smemo pozabiti, da se je pok. Klun rad in pogostoma spominjal tudi nas primorskih siromakov.
Klun se je mnogo trudil in mnogo delal za svoj narod, zagotovljeu mu je Časten spomin v narodu. Vemo, da sicer razdvojeni bratje, stoječi ob odprtem grobu duhovnika in narodnega prvo-boritelja Karola Kluna, soglašajo v prošnji do Vsevišnjega: Bog mu podeli večni mir in
pokoj! Lahka mu zemlja slovenska!
•
* •
Pokojnik se je odpeljal v nedeljo zjutraj z Dunaja v Budimpešto — bilo je to zadnje njegovo potovanje. Uinrl je nagloma v samostanu oo. ka-pucinov v Budimpešti in sicer v noči med nedeljo in ponedeljkom, nekako po uri po polunoči. — Klun se je porodil dne 15. oktobra 1841. v Podgorici, župnija Dolenjavas pri Ribnici. V duhovnika je bil posvečen dne 30. julija 1865. Leta
1876.	je bil izvoljen v mestni zbor ljubljanski,
1877.	v deželni zbor kranjski, 1879. pa v državni zbor.
Truplo iyegovo prepeljejo v Ljubljano. V „Slovencu" čitamo — po poročilu posl. Koblarja —, da je bil Klun minole sobote še v seji zbornice poslancev. Po seji je tožil, da ga nekaj tišči v prsih, menfe, da se je kaj prehladil.
Veselite te Rojančani! Dobili ste J u r i z z o, ki ne mara slišati o slovenščini v Rojanu in kmalu
dobite še je d nega pomočnika nalašč za to, da vam bo propovedoval v italijanščini. Tako bodete imeli dve skrbni dušici za širjenje italijanščine v okolici. Tržaški dopisnik „L' Eco del Li-torale" je namreč sporočil, da on ni prijatelj dosedanjega „status quo ante" v Rojanu, kolikor 96 dostaja cerkvenih rečij, to je, da želi sprememb v smislu in v korist italijanstva v Rojanu. Javil je tudi, da se še vrše pogajanja v ta namen, da dobi rojanska župnija pomočnika za italijanske župljane — kakor da ne bi bilo za iste zadostno preskrbljeno z don J u r i z z o.
Goriški „L'Eco del LitoraleM ne mara, da bi sodelovali tudi somišljeniki .Edinosti" na prihodnjem primorskem katoliškem shodu v Gorici. Odklanja že v naprej njihovo sodelovanje. Zakaj neki? Morda, ker se jih boji! Huduje se namreč na vest „Edinosti" o tem shodu, ker mu ne agaja loviti ribice v bistri vodi. Toliko za danes!
Strašanski zločin v Piranu! Ves Piran je bil po koncu l Vse mestne babe so bile zbrane v .posvetovanje ! Vse ulice so mrgolele ljudstva, ki se je pomenkovalo o nezaslišanem, na dan sv. Reš-njega Telesa dogodivšem se zločinu v Piranu. Kaj se je zgodilo vendar? Cerkovnik, meneči, da bivajo Grki v piranski okolici, je delil namreč ta dan mej vernike sličice z nahrbtnimi molitvami v — slovenskem jeziku. To dejstvo je tako razkadilo slavnoznane Pirance, da se je pričakovalo novoizdaje afere dvojezičnih tabel. Kaj so storili torej ? Poklicali so na odgovornost cerkovnika, ki se je izpričal tako, daje mislil, da so molitve tiskane v grščini. Njemu so Piranci oprostili, a povrnili so eclen za drugim sličice svečanim načinom, prote-stujč proti Htrašanskemu pačenju mestnega značaja!
Olepševalno društvo za Nabroiino in okolico. Razni Nabrežinski rodoljubi osnovali so posebno društvo, kojemu je namen skrbeti za olepšavanje Nabrežiue in nje okolice nasajanjem drevoredov, uravnavanjem cest itd. Pravila tega društva potrdilo je c. kr. namestništvo v Trstu glasom dopisa c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani od dne 2. t. m. št. 6128|G.
Delovanje tržaško zdravniške postaje. Tekom maja meseca t. 1. iskale so stranke v 714 slučajih pomoči na tukajšnji zdravniški postaji in sicer v 459 slučajih na postaji sami, v 225 slučajih pa so morali zdravniki izven postaje na pomoč. Največ posla imela je zdravniška postaja omenjenega meseca dne 10. (32 slučajev), raztnerno najmanj pa dne 6. (11 slučajev).
Huda ura v Dolini. Iz Doline nam pišejo včerajšnjega dnć : Joj, joj, kaj bo ! vzdihnil je danes marsikedo — a bilo je tudi res hudo za nas. Bilo je med 1. in 3. uro popoludne, ko se je ntrgal oblak nad vasjo; bil je jako hud naliv (in vmes tudi sodra), ki je povzročil veliko povodenj. Vsled tega nabralo se je toliko vode, da jo v takošni meri ne pomnijo niti najstarejši možje v vasi. Povzročila je povodenj ogromno škodo po polju in senožetih. Tudi našo kmetijsko družbo je zadel hud udarec; kajti polovico njene novoustanovljene trtnice je skoro popolnoma uničene ; samo tam je računati okroglih 400 gld. škode; kaj pa še 'drugod ? Z koliko oralov polja in najboljih vinogradov je odplavilo zemljo ; koliko podsulo z gruščem in kamenjem, koliko podzidij v vinogradih in vrtih posulo: to je grozno videti. Veliko škode so trpela tudi pota, kajti mnogo jih je, zlasti višje v hribu, ki so potoki. Kaj je sedaj početi nam siromakom? Prav in umestno bi bilo, da bi vis. c. kr. vlada storila nesrečnikom kaj v pomoč.
Hude ure, reši nas o Gospod!
Žalostnim in potrtim srcem naznanjam Vam vse to, gosp. urednik. Nekako strah me je bodočnosti. Kmetijska družba je res hudo prizadeta, kajti '/t trtnice je odplavljene kakih 75 cm. globoko, drugo V* pa podsute in poplavljene. Bilfanih trt odneslo je okolo 1000, cepljenih pa nad 1300; samo na trtah je čez 100 gld. kvare. Posebno žal pa mi je za cepljenimi trtami, ker ko je voda zemljo odplavila, videlo se je, da bi se jih bilo prijelo nad 80 9o.
Cundno je to, da druge bližnje vasi niso skoro nič občutile; na Krasu baje celo dežja ni bilo, terauč le majhne rose.
Drug dopisnik nam piše:
Včeraj popoludne od 1. — 3. ure sti bili za našo vas dve grozni uri. Nekoliko pred eno uro je namreč začelo deževati, a v trenotku je bila pod vodo vsa vas (to je poti), kajti utrgal se je oblak.
Voda je nosila veliko skalovje s hriba po sredini vasi, tako, tla so se lii.še tresle od butanja. Potoki so narasli, po nekod potrgali jezove, a drugod zajezili mostove ter tako izstopili, poplavljajoči lepo obdelano polje z ogromnim kamenjem. Dasiravno je vas v liribu, vendar so bili ljudje in živina v nevarnosti po hišah, da jih voda zaduši. Trtnica tukajšnje kmetijske zadruge, komaj letos ustanovljena, je ekoro popolnem razdejana. Trte je voda deloma zasula, deloma pa odnesla pobrano zemljo.
Cesta proti Trstu je pretrgana na več mestih, a drugod zopet zasuta.
Vmes tega naliva padala je tudi toča, ki pa, hvala Bogu, ni naredila toliko škode. Ljudje, dasi prestrašeni, so danes začeli skupno popravljati poti, a ozirajo se žalostno po deloma raztrganem in zasutem polju, kajti letošnji pridelek je pokončan, a pokončane so tudi nekoje ivjive.
Upati je, da za to postavljene oblasti preskrbe znižanje davkov na poškodovanih zemljiščih, ter kako podporo v popravo poti ter zajezenje potokov.	Kruhov
Slovanska Čitalnica v Trotu vam naznanja, da napravi v nedeljo dne 14. junija izletvRodik. Odhod ob 2. uri 20 min. popoludne po državni železnici s postaje sv. Andreja. Povratek v Trst eb 8. uri 31 min. zvečer s postaje Rodik. Slovanski gostje dobro došli!	ODBOR.
Nenadna smrt prod porodom. Včeraj popoludne zadela je kap na možgane 42letno Rozo Ruzzier, soprogo tramvajevega sprevodnika, stanujočo v ulici Artisti hšt. 4. Sirota je umrla po nekolikih tre-notkih. Žena bila je pred porodom. Zdravnik z zdravniške postaje je torej nastojal, da reši vsqj dete iz trupla mrtve matere, toda vse je bilo zaman. Otrok se je bil že zadušil. Pokojna Ruzzier je bila noti štirih živih otrok.
Potkuion samomor. 40letna soproga trgovskega potovalnega agenta A. Formiggini - ja, stanujoča v IV. nadstropju hiše št. 1 ulice del Tintore, zavdala si je včeraj s karbolno kislino. Na vso srečo so nje polodrasli otroci zapazili, kar je bila storila mati ter pozvali zdravnika z zdravniške postaje. *Le - ta je izpral ženi želodec in s tem odklonil vso nevarnost. Vzroka temu posku-šenemu samomoru iskati je v dejstvu, da je Formiggini poslednji čas le malo zaslužil ter je vsled tega zabredla obitelj njegova v denarne stiske.
Kolera v Egiptu. Glasom službenih izkazov bilo je tekom maja meseca 1652 slučajev kolere in izmed obolelih umrlo je 1262 (!) oseb. Da je umrla večina obolelih, temu je vzrok ta, da so se posebno oboleli Arabci izogibali zdravnikom. Oblasti so svojim energičnim postopanjem pomagale vsaj v toliko, da se je dandanes splošno zdravstveno stanje obrnilo mnogo na bolje, toliko v Aleksan-driji, kolikor v Kairu.
Nov prapor za rusko cirstvo. Povodom slav-nostij kronanja napravili so nov, prekrasen in Čuda bogato vezen državni prapor. Na trakovih so vezene številke : 862 (osnutje ruske države); 988 (prestop Burikovega praunuka Vladimirja I., Velikega, k pravoslavju); 1497 (pričetek dinastije iz hiše Romanov: Ivan 1. Vaziljevič) in 1721 (car Peter Veliki pridćl si je naslov samovladarja vse Rusije).
O blagoslovljeuju novega praporja nagovoril je otec Janišev, dvorni oskrbnik miloščine, carja Nikolaja Aleksandroviča tako-le:
.Bogaboječi car! Dopadlo se je Božji Prevodnosti poveriti Ti, kakor prevzvišenemu glavarju narodov ruskega carstva, ta-le prapor: znamenje edinosti in mogočnosti carstva.
Pod tem praporjem zbirajo naj se vsi Tvoji podaniki neomejeno udanostjo prestolu in domovini ter zajedno goreči za izpolnjevanje patrijotiških avojih dolžnostij.
Prapor bodi strah so vragom Rusijo, a Tebi znak Božje pomoči, da zamoreš v čast Njega svetemu imeuu voditi narode do slave in napredka, čvrsto roko in ne da se ustrašiš kakoršne - koli-si bodi zapreke.
Naj znado narodi, da je Bog s Teboj 1"
Somenj v Nižjem Novgorodu. Jutri, t. j. dne 10. t. m. prične v Nižjem Novgorodu svetovno-znani somenj. Ta somenj je izvestno največi somenj na svetn in je velike važnosti ne le za trgovino Rusije, ampak za svetovni promet. V Nižjem Novgorodu podaja Evropa roko Aziji, tam se shajajo
zastopniki vseh narodnosti], trgovci vsega sveta. Za časa somnja vzraste na širnem polju nad 3000 barak, v katerih razprostrt trgovci svoje blago, med barakami pa vrvi ogromna, šarena množica. Promet na tem somnju se je v poslednjih dveh stoletjih ogromno povzdignil. Leta 1697. na primer došlo je blaga, vrednega 80.000 rubljev na prodaj; leta 1741 bilo je na somnju blaga za 490.000 r., 1857. leta 67 milijonov, 1865. leta že za 112 milijonov, 1875. za 169 mil., 1880. za 200 mil., a 1881. za 246 mil.! Od te dobe je vrednost blaga, prihajajočega na somenj, prilično jednaka vsako leto. Kupcev prihaja po prilici okolo 260.000. Največ se trguje na tem somnju z ruskim platnom, s kovanimi orodji iz Urala, kitajskim čajem, evropskim vinom, kožubovino, japonskimi industrijelnimi izdelki, tkaninami itd. Pogled na guječo ljudstva je neopisuo slikovit, kajti, kakor že rečeno, tu se shajajo zastopniki najrazličniših plemen in narod-nostij. Občo pozornost pa provzroča bogata narodna noša Georgijcev, Čirkasev in Kavkazijev. V primerju s somnjetn v Nižjem Novgorodu so največi somnji ostalega sveta pravo pritlikovo barantanje.
Dva madjaroko .junaka". „NeueOfenerZtg." poroča iz Budimpešte : Te dni sta se sprla tehnika Ignacij Reiner ln Leo Lihtblau (Žida) zaradi neke krasotice. Zasolila sta si drug drugemu par krepkih zaušnic. Seveda je po .vitežkih" madjarskih nazorih tako življenje možno oprati le s krvjo in srditeža določila sta potom posredovalcev dvoboj na življenje in smrt. Toda kmalu je npadel pogum obema. Sosebno Lichtblavu so se hlačice tresle tako, je postal ves — dunkelblau. Ker si ni znal drugači pomagati, da bi se rešil strašnega dvoboja, podal se je dve uri pred določenim dvobojem na policijo ter — ovadil komisarju dvoboj, prosč ga pomoči. Komisar seje sarkastično nasmehnil, rekši: „Vem, vem, dragi, da ste določili s prijateljem Reinerjem boriti se na življenje in smrt. Vse to mi je že znano t" Začuden je Lichtblau gledal policijskega komisarja. Le-ta pa je nadaljeval: »Nikar se ne čudite temu, kajti vidite: pred jedno uro bil je Vaš protivnik Reiuer tu, ter je ovadil
isto, kar ste sedaj-le ovadili Vil"---In
oba junaka sta dobila zaradi namerovanega dvoboja po tri dni zapora. Kako pa sta slavna „vi-težka" junaka madjarska preminjala barve v tem času, o tem pa molči historija.
Pariz za ponesrečeno na Hodinskem polju. Občinski avćt mesta pariškega je sklenil darovati 10.000 frankov v podporo rodbin onih, ki so ponesrečili o katostroli pri Moskvi.
Ujot novaron tat. Z Dunaja javljajo: Tukajšnja policija prijela je nekega elegantnega „gospoda", ki se zove baje Fran Amtmann. Ta mož je bržkone glava mednarodne zveze tatov, kakoršna je bila n. pr. .slavna" zveza Papakoste in tovarišev. Policija sodi, da je Amtmann posledqji čas ulomil v razne trgovine ter pokradel, kar mu je prišlo vrednostuega v roko. V njegovem stanovanju našla je policija raznega orodja, kakoršno služi tatovom, kakor vetrihe, svedre, ključe, pile, dleta itd. Dva druga „gospdda", ki sta bila po meneč ju policije v zvezi z Amtmannom, pa sta izginola z Dunaja.
Nf^Jnovejie vesti.
Dunaj 9. Današnja „Wiener Ztg." javlja : Oasar je podelil okrajnemu zdravniku Ljudevitu Bergerju v Gradiški naslov in dostojanstvo višega okrajnega zdravnika. — Ministerski predsednik imenoval ja okrajna zdravnika Radojkoviča v Kopru in ces. svetnika Zenkoviča v Gorici višima okrajnima zdravnikoma.
Madrid 9. Ministerski svčt je proglasil obložno stanje v Barceloni. (V mestu Barcelona so predvčerajšnjem o procesiji anarhisti vrglP bombo v množico. Več oseb je bilo ubitih, blizu 40 hudo ranjenih. Op. uredn.)
Atene 8. Predvčerajšnjem sprijeli so se uporniki na Kreti s turškimi vojaki. Zmagali so kristjani in priborili 4 topove ter 200 pušk. Na obeh straneh padlo je mnogo m6ž.
London 8. „Office Reuter" javlja iz Kaira: Razsodba mešanega inozemskega sodišča proti e-gipčanski vladi in 4 komisarjem blagajne javnega državnega dolga, izjavlja, da je egipčanska vlada prekršila obstoječe naredbe, ker je dovolila predujem za angleško ekspedicijo v Sudan. Sodišče obsodilo je egipčansko vlado, da mora povrniti posojeno svoto]s obrestmi in poravnati sodne stroške
Barcelona 8. Splošno meneuje je, da je bombo o poslednjem atentatu na procesijo vrgel nekdo raz okno neke najete hiše. Bomba je bila namenjena bržkone generalu Despnjolu, ki je nosil prapor pred Najsvetejšim. Ubitih bilo je 8 oseb, 32 pa ranjenih. Vse te žrtve atentata pripadajo nižim slojem ljudstva. Policija je zaprla več anarhistov. Generala Despnjola bomba ni zadela.
Trff«-*-*^*^«]!*^ *mt>t<n>**9,vlrf« in vesti. EnHraubitft. PSenien r.n je*on 6.77 —B.79 P«*nio« tS raaj-juni 189« 6 65 <1« 6 67 —,—. Oves jesen 5.50—5.52 Rž 7» jeBen 5.75 5.77 Kom/a zh juli-av^ust 4.14—4.16 maj-juni 1896 4.T0-4.12 Pfienio*. nova od 78 kit. f. 6 85-T— od 79 kil f 6.95—7.05., od 80 kil. f. 7.--7.10 od 81.kil. f. 7-05
—7-15, od 82 kil. for. —.------ Ječmen —
proso 610—6 40. Bolj®.
Trg ▼ obče danps jako dobro razpoložen. Pšenica, oves, rž in koruza 5 ni. dražje pri dobrem prometu. — Prodaja 80.000 mt. st. Vreme: lepo.
praga. Nerafinirani sladkor for. 14.25, oktober-deoember 14.02. Stalno!
Praga. Centrifupal nori, pontavljne v Trst s carino »red odpošiljate* precej f, 3575 —.— Concasse 37.76—38. četvorni 87-75—39 V glavah fsodih) 39.50—40.
Havrs. F*t* Santo« good avarn^H zn iuni 75-25 s« oktober 71.25 Mlačno.
Hambartr. Santo« tfood »vorneo t« juli 61.— za september 58.76 za december 56.25 mlačno.
Dun^Jaki	m boran O junlja l		BO«.
		dane«	včeraj
Državni dolg v	papirju . .	. . 101.25	101.40
ff jt v	srebru . .	. . 101-20	101 80
Avstrijska renta	v alatu	. . 122.70	122.70
. » i	kronah .	. . 101.40	101.45
Kreditne akcije	« • . . •	. . 853.50	355.90
London 10 Lit.	.....	. . 120.10	120.—
Napoleoni . .	.....	. . 9.53«/,	9.53
20 mark	. ...	. . It.76	11.75
100 italj. lir			44-5'^
Mlaripntf popolnoma isurjen v prodaji jestvin vzame nllflUolllb 8e takoj v službo za prodajalnico na deželi. V nadalnjih pogojih naj se dotičnik obrne do g lastnika Jakoba Klemene, trgovec v Trstu via S. Antonio.
Vio Ironon I krčma, igra na kroglje. pristno Vltt lltJIlOU l9 istrsko vino, vino v sodčeklh in steklenicah, kuhinja izborna nemška in laška.
4.
Belvedere 37.
Mirodilnica. — Rimsko čisto žveplo, bakrenovec, žveplo in bakrenovec skupaj, mrčesni prah, mineralne vode, barve flrnc&e in čopiče, razne mirodije, ločnobarske izdelke, vse po ceni, da se ni bati konkurence.
Pekarija in sladčičarna
ulica Stadion, 20.
Trikrat no dan svež (frišen kruh. — Prevzema domači kruh v peko. Raznaša bo kruh po stanovih, krčmah in gostilnah, oddaj»lci dobe odbitek. Moke navadne in fine na debelo in na drobno. Raznovrstne sladČice ukusne iu po ceni, biskote.
ii. frlUJuute-
đella
BANCA UNION
TRIESTE
e' oeoupa di tutte le operazioni di Banoa e Cambio • Valute.
a)	Accetta versamenti in oouto "orrente ab-buonando 1* interesse annuo
per banconote ž1/,0« con proavvis- 5 giorni 8'/.7O »	12 „
8'/t n • 4 mesi fisso
a3/. - • s ,
por Napoleoni 2 % con preavviso	di 20 giorni
2'/, „ « -	„ 40 w
2%» » "	• 8 meBi
8 * n	*	t ® »
II nuovo tasso d*intoresse priucipiera a de-correre sulle lettere di ^rsamento in circola-zione a datare del 3 Maržo rispetlivomentn dal 10 Maržo a sccondo del relativo preavviso.
b)	In banco giro abbuonando il 2s/47o i,lte" resse anuo sino a qualunque Homma; preleva-zioni sino a fior. 20.000 — a vista verso ch&que; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. Con-ferma versamenti in apposito lisretto.
c)	Conteggia per tutti i versamenti fatti in qualsiasi ora d' ufiicio lavaluta del medtsimo giorno.
Aseume del propri correntinti V incaano d i
conti di piazza, di cambiali per Trieste, Vini na, Budapest ed altri principali cittA; rilascia loro aaaegni per queste pmzze, ed accordn loro la facnltd di domiciliare effetti presso la srn caaau frauco d' ogni »pesa per eaei.
e) Rilascia Vagliedel Banco di Napoli, pngflbili ovunque prnsso gli stabillmenti dol Banco u presso i suoi representati o corispoi denti facol-tati alta emissione degli insegni.
d)	S' £ncargca dali' acqu"sto e della vemljta di effetli publici, valute e divine no neki del incaato d' ataegni, cambiali e coupons, verso modiea prov-vigione.
Suile lettere di verpamento attualmento in circolazione il nuove tanno d'trteresse entrera in vigore al 25 corr. e rUpettivnmcnte al 2 Maržo a. c. a eeconda del rispottivo preavviso.
Trie*te. 20. F.-bbraio 1896.	1 12
Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.