173. številka. Ljubljana, v soboto 1. avgusta. XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI lik Ishajn vsak dan iveter, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogersko dežele za vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto lit gld., za četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10£kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za» oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkratTtiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah St. 1VJ. Uprav uiStvu naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. fllHvno p. ii. občlnatvo uljudno vabimo na novo naročbo, »tare goapode naročnike pa, katerim Je potekla koncem uieaeca naročnina, prosimo, da Jo o pravem časa ponove, da pošiljanje ne preneka in da dobe vae dtevllke. „SLOVENSKI NAROD" velja M L I u b I) a iih k «* naročnike brea po»ll Janja na dom: Vae leto . . . «id. 1»*— I i''etri leta . . gld. »•»© Pol leta ... „ 6*5o| Jeden nieae«. ,, l*IO Za poAllJanje na doni ae račnna lO kr, na mesec, »O kr. aa Četrt leta. S potilijanjem po p o m t i velja: Vae leto • . . gld. 15*— I Četrt leta . . . »Id. 4* — Pol leta ... ,, 8*—I Jeden meneč . ,, 1-40 PSF~ Naročaje ae lahko s vaaklm dnevom, a k Ur«tu ae mora poalati indl naročnina, drugače ■e ne oalramo na dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". „Kdo seje prepir?" i. Napisavši par Člankov pod gorenjim naslovom, sprožil jo klerikalni dnevnik zopet baterijo svojih lesenih in vrhu tega slabo basanih topov. Škode ni napravil nobene, uspeha tudi ni dosegel, zato bi mi lahko prav mirno molčali o tem naj mlaj Sem proizvodu neimenovanega klerikalnega člankarja. A ker bi se nasprotna gospoda utegnila košatiti, da nam je b svojimi članki Bapo zaprla in ker preobrača nekoliko prevelike kozolce, treba vender, da jo zavrnemo, kakor se jej spodobi. Ne zdi se nam potrebno pretresati, je li uprašanje „Kdo seje prepir?" sredi boja toli pereče, mislimo pa, da bi bilo važneje uprašanje, kdo je prepir pričel. In baš poslednje uprašanje utegnilo bi za „Slovenca" biti jako kočljivo in Bitno, kajti ako se v zrcalo pogleda, vidi na svojega obličja potezah, da on sam ni nič druzega, nego pravi pravcati patvor, da so ga roditelji njegovi samo LISTEK. Nedeljsko pismo. Vrstniku mojemu, ki tam nekje na Valvazor-jevem trgu v svoje tepke senci svojo listke krpa, se izvestno bolje godi, nego meni. Jaz v obče neseni prijatelj tepkam, kamo-li, da bi polegal v njih senci v ved nem strahu, da mi zdaj pa zdaj sočna tepka pade na nos. Ker vrhu tega pri naši hiši tepk sploh ni, nimam najmanjše prilike polegat pod njo. Zato sem vzel si pot med noge in odšel pogledat, kako je kaj po letoviščih in kje je kaj novega. Po kratkem pregledovanji sem se preveril, da bi lahko- bilo več tujcev v naših krajih, a čuditi se je, da jih je sploh de toliko, zlasti v nekaterih letoviščih, kjer se za tujcev ugodnost in komfort prav nič ne Btori. In tacih letovišč je le preveč. Poleg teh je pa še par druzih, kjer so cene tako visoko navihane, da bi gostje morali biti sami llotšildi, da bi mogli poravnati račun brezozirnega krčmarja, ki za stanovanje in hrano zahteva toliko, kolikor baš potrebuje. Glede koniforta in glede cen je skrajni čas, da se kaj stori, sicer bodo tujci prekrasno gorenjsko stran zares začeli puščati na stran in s tujci umaknil se bode tudi dobiček. Iz Kranja, kjer sem ae na kolodvoru divil vitki stavbi Eiflovega stolpa „en miniature", po- ' — zaradi tega postavili v svet, da zgago dela in neti in širi prepir. Odkar je klerikalni dnevnik brcati začel, pričel se je tudi razpor mej poprej soglasnim duhovniškim in posvetnim razumništvom in razkol se je s pomočjo „Slovenca" siril in se še širi, kakor znani divergujoči črti, brez upanja, da bi kdaj zopet skupaj prišli. Brez upanja? Da, brez upanja, dokler se sedanje razmere in osebe na klerikalni strani korenito ne premene! Dokler imajo sedanje osebe klerikalno krmilo v rokah, na preobrat niti misliti ni, ker je njih nadutost, Blavo-hlepnost in nestrpnost tolika, da ni več prostora hladnemu razumu, najmanje pa spravljivoBti. Le poslušajte, kako si bi jejo na prsi, češ, konservativna stranka ima korenine svoje v narodu. Imela jih je, dokler je bila zares konservativna, a ti časi so že prošli. Sedaj, ko je jezuitsko, machia-vellistično-klerikalna, ko se je tako na zlo prelevila, izgublja vedno več svojega upliva in doba ni več daleč, ko bodo gospodje izpozoali, da so si sami presekali vejo, na kateri so stali. Naše ljudstvo je prebrisano, zato nič ne pomaga lagati, da se ves „boj suče proti duhovnikom ali klerikom in onim možem, ki duhovnikom še priznavajo pravico, govoriti ne le na leci, temveč udi v javnem življenji". Z obema rokama se otipi jo lokava zvijača, s katero se hoče ponarejati resnica in slepiti občinstvo, katero pač dobro ve, da nihče duhovnikom ne omejuje pravice, govoriti na leci in v javnem življenji, da pa vsak pošten in redno misleč človek obsoja brezkrajno razposajenost nekaterih kapelanov hujskačev, ki zlorabljajo lečo in božje hrame in so v tem oziru tako brezstidni, da so nekateri mej njimi že b kazenskim zakonom prišli navskriž. Klerikalni člankar, ki evfemistično trdi in morebiti celo sam veruje, da ima konservativna stranka korenine svoje v narodu, imenuje našo Btranko tuje seme, češ ideje, ki nas vodijo, zatresili so v nas nemško-liberalni listi. To je stara basen, katero pogrevajo klerikalci že leta in leta, dasi sami tegnil me je parni stroj proti Radovljici in imel sem priliko preveriti se, da je most čez Savo pred Radovljico izvestno tudi že nervozen, kajti vozili smo se polagoma in jako oprezno čezenj. Za strah, kar smo ga prebili, odškodoval je vsaj mene v Radovljici neizogibni „Ringelspiel", ki je vse mesto spravil pokonci. Ne da bi bil prijatelj takim napravam v obče, gledal sem vender z zanimanjem, kako so Radovljiške krasotice in device v septembru druga pred drugo žarnih lic vozile se na okolu, češ: kdor rad pleše, zanj je vsaka godba dobra. Nežni spol v Radovljici ima sedaj posebno dobre čase, kajti tudi vojaki so v mestu in pri pogledu na lične uniforme ženska srca kaj hitro utripajo, za civiliste se pa barometer grozno znižuje, — kar pozabljeni so. Jesenice na Gorenjskem bo lep kraj, žal, da v zadnji čas ncBo baš ugodno zaslule. Ne le da obrtna družba kranjska slovenske delavce pritiska in ožema, čujejo se tudi jako odurni glasovi o tamošnjih uradnikih, ki so prišli iz nemške svoje domovine, kjer kultura raste, kakor v nas koprive, semkaj k nam za kruhom, a so mesto kulture prinesli nam nenravnost in pohujšujejo naš vrli rod. Jeden teh junakov, zloglasni Brenning, sedaj pod sodnijskim ključem premišljuje našega kazenskega zakone določbe. Čes tri tedne bode prost, ne da bi se mu bilo bati zlih posledic. Gospod Luckmann za svoje ljudi očetovsko skrbi. Zato je Brenniogu dobro vedo, da je ničeva. Zato so si tudi v pomoč poklicali „Slovanski Svet", ta naj dokaže, kar sami ne morejo. Rečeni list je nedavno pisal : „Tudi mi ni umevno, zakaj se liberalci zovejo za narodno stranko; nit^ '; • •* i-1 i s e m ni p ro izšel iz bistva sloveut ' a oda, nego je im- portovano nemsk . j i š č e, niti narod jib ni izbral za svojo stranko, kar vsaj nekoliko dokazujejo poslednje volitve v dunajski parlament. Slovenski liberalci niso tovariši ni srbskim liberalcem, kajti k tem pripada kot jeden iz najvidnejših članov sam metropolit Mihail, človek v najvišji stopinji pobožni in goreči zaščitnik vere svojih pra-dedov. Tudi se ne dajo primerjati slovenski liberalci z angleškimi. Slovenski liberalizem je zmes slovenskega duha z nemškim verskim ravnodušjem, dasi oni ne priznavajo tega, odkar so jim izpodletele prve poskušoje pred dobrimi petnajstimi leti". Ker treba na to obširneje odgovarjati, storili bodemo to v prihodnjem članku. Družbe sv. Cirila in Metoda VI. redna velika skupščina v Kamniku dne 23. julija 1891. (Dalje.) 31. Ženska podružnica v Trstu: dr. Truden, Vatroslav Počivalnik. 32. Moška podružnica v Trstu: dr. Truden, Prof. Mohar, Anton 2,1 o g a r pooblaščenec. 33. Podgrad V Istri: Slavoj Jenko, deželni poslanec, Ivan Bonedik, župnik v Brezovici, Anzelm Zajec, duhovnik v Slivjab. 34. Gorenjska dolina v Kranjski Gori: Prof. 3. Rutar, pooblaščenec. 35. Skofja Ves pri Vojniku: Fr. Ferenčak, Župnik 3G. Sentpeterska v Ljubljani: Drž. posl. Povše. Oskrbnik J. Poljanec. Anton Ko bi ar, arhivar. V. Vodnik. Zmagoalav Rohrman, tovarnar. dal razumeti, da na Jesenicah ne more več služiti, a skrbi naj, da bode s kom na kaki drugi fužini menjal in potem bode vse zopet gladko in v redu. Tu nastane pač uprašanje, kako bi se bilo postopalo, da je kak Slovenec zagrešil to, kar je Brenning? „,Ta, Bauer, das iBt was auderes!" V „dolini" proti Korenu opazil sem, da so nemški Korošci zopet začeli pošiljati svoje sinove na Kranjsko učit se slovenščine. V Kranjski gori sta bkratu dva koroška dečka, jeden iz Beljaka, drugi iz Trebiža, da se naučita slovenski, ker sta njih očeta, jeden strojar, drugi mesar, spoznala potrebo znanja slovenščine. To je pač najtočneja ilustracija, kako slabo je na koroških šolali za pouk slovenščine skrbljeno in da politička strast ruši zdrava pedagogiška načelu. Odlični gospod v Celovci, ki se tako rad sklicuje na besede kacega posamičnegu mitičnega kmeta, (katerega ime in bivališče še nikdar povedal ni), naj bi si to „ad notam' vzel. Ako mu drugo, naštejem mu še par jednacih slučajev, da so koroški dečki poslani na Kranjsko, da se slovenski uče. Preprosti ljudje so pač bolj praktični, nego gospodje pri zeleni mizi. Zadnjič sem čital v klerikalnem dnevniku vrsto člankov z naslovom: „Kdo seje prepir?" Čitajoč je — sem si mislil, da ima dotični člankar na dan najmanj štiriindvajset ur prostih, ker tako na široko razmotava to upraSanje. Mož menda sam ne ve, kaj hoče, zato se upraSaoju samemu oprezno ogiblja in 37. Ženska Šentpeterska v Ljubljani: gospa Marija Poljanec z gospico hčerko. Gospici Povzeto vi. 38. Prva Ljubljanska: dr. S tor, odvetnik. Ravnatelj A. Praprotnik. Prof. dr. Požar. Prof. Bar tel j, Prof. Petelin. 39. Šentjakobsko-trnovska v Ljubljani: Ign. Žitnik, deželni poslanec. Anton Ž1 o g a r, pooblaščenca. 40. Kropinsko-Kamnogoriška-Dobravska: Valentin Ali] a o č i č, župnik. 41. Pivska na Krasu: Ignacij Žitnik, pooblaščenec. 42. Kostanjevica: dr. Vošn jak, pooblaščenec. 43. Šoštanj: dr. V oš n jak, pooblaščenec. 44. Mokronog: Župnik I. Vi ran t. 45. Kobarid: Prof. U u t a r, pooblaščenec. 4G. Metlika: Ant. Žlogar, pooblaščenec. 47. Bkofja Loka: Lovro Sušnik. 48. Vrhnika: Župnik Jos. Š ko lic. 49. Na Greti: VatroBlav Počivalnik. 50. Sv. Ivan pri Trstu: Vatr. Počivalnik. Prof. M oh ar. 51. Poljanska dolina: Župnik Jern. Ram o veš. 52. Zidani Most: M. Medved, pooblaščenec. 53. Kranj: Notar Glob očni k. P. Majer, Ivan ltakovec. 54. Corklje: Gospa E. Vavken-ova. And. Vavken. Fr. Krek. Radoslav Hočevar. 55. Apače : I. Ser vic el j, knezoškoi. svetnik. 56. Ptuj: o. AlfouB Svet. 57. Gornji Grad: Dekan Franc Dovnik. 58. Celje: Dragotin Hribar. O. Alf. Svet, pooblaščenec. Izmej gostov pri zborovanji ali pri banketu: Profesor Blaž Krajgar iz Koroškega, dr. I. Bauer, vseučeliščni profesor iz Zagreba, Janko Kersnik, deželni poslanec in graščak z Brda. Srečko Stegnar, deželni poslanec iz Ljubljane, dr. Janežič, od vet. kandidat iz Pulja, SI. Jenko, deželni poslanec iz Istre, sodnik Jul. Polec, Kamniški župan JoRip Močnik, dr. Dereani, okrajni zdravnik, dr. H o man, okrajni zdravnik, dr. K. Triller odvetn. kandidat, — Jos. Fajdiga, osno-vatelj Kamniške podružnice. Gospe in goBpice-. Lini D r a 1 k-ova, Kristi-nica Janezi č-eva, Rezika K a r o I u i k-ova, Mici Kozel j-eva, Barbika M e d v e d-ova iz Kamnika; Tereza Svetčeva, Ljudmila R o b 1 e k-ova, Marija K o b I a r-jeva s hčerjo Vekoslavo, Ljudmila K o b I a r-jeva, Josipa S e g o v a , Amalija in I Alojzija II u 11 e r-jeva, Helena B e v k-ova, Milana B e n e š-eva iz Litije; Blagorodica in Julka Vavken-ova iz Cerkelj, AnaLah-ova, M. Marovt-ova, M. L e n č e-tova, Tinica Z a d n i k a r-jeva iz Ljubljane; M. Jamšek-ova iz Domžal; Darinka Brada š k-ova, Urbanka in Viktorinica PrevČeva iz Kranja. Župniki in kapelani: Mihael Saje, I. Ambrož, Jos. Zelnik, Frančišek Ka. B a j e c iz VVashington Catholic-Uuiversitv, liadoslav K r a - kupici očitanje na očitanje, paovsko na psovko, kakor je dandanes mej „brumnimi in bogaboječimi" ljudmi splošna moda. Jaz se s člankarjem ne bodem ravsal, ker se mu bode izvestno nad črto posvetilo, a ne morem si kaj, da bi tem povodom ne objavil dogodbe, ki se je nekoč pripetila v naši beli Ljubljani. Ko je sv. Miklavža semenj bil še na Mestnem trgu, zgodilo se je nekoč, da je mej pozlačenimi škofi, češpljevimi dimnikarji in brumnimi nunami bil na prodaj posebno velik parkelj, ki je imel to posebnost, da je z rokami in nogami mahal in ruden jezik daleč pomaljal iz ust. Nek gospod, ki je imel precej hudega pBa, hotel si je tudi ogledati semenj. Nesreča nanese, da baš tedaj, ko gospod s psom koraka mimo, parkelj z nogami in rokami začne mahati in pomaljati jezik. To je bilo psu preveč. Zakadi se vanj, vrže parkeljna na tla in mu iztrga par kosmov kožubovine. Zdaj je bil ogenj v strehi. Lastnik parkeljna zahteval je odškoduino, lastnik psa je ni hotel dati in ostro besedičenje zbralo je hipoma polno množice okolu prepirajoče se dvojice. Tudi občinstvo bilo je dvojnega mnenja in kdo ve, kakšen bi bil konec, da se ni oglasil mlad Salomon v podobi črevljarskega vajenca, ki je prav glasno zakričal: ,E kaj bi bo pričkali? Jaz sem videl, parkelj je začel!" Na to homeričen smeh, katerega se tudi lastnika psa in parkeljna nesta mogla ubraniti — in pravda bila je rešena, s. n j e c , Simon R o b i č , Alojzij Stare, Martin M o 1 e k , Matija A b s e c , Jak. Strupi, F. Perne, V. Počivalnik. Profesorji in učitelji: Simon R u t a r , dr. Požar, M. K a r I i n , I. M a c h e r , A. Bar-telj, M. Petelin, Val. Burnik, L. Stiasnv, A. Stefančič, J. Janežič, Janko T o man, L. Ravnikar, L Praprotnik, An dr. Vavken. Meščani, trgovci itd.: J. R. Hočevar, Fran Tončič, I. Železnikar, Ivan Karolnik, Fran Brgant, M. Vogt, M. Debevec, Fran O r e h e k , Franjo M a j d i č , Janko G r a š e k , Slavoj Kronabetvogel, Eduvardo R a b i 6 , Ivan Rak o ve c, Ivan Tomažič, Janko Poh lin, Josip Stadler, Ivan Gostič, I. Grašek, Matej H u m a r , Fran T o m e c , Tone P i n t a r , Fran F i š e r, Dragotin Pohlin, L. S u S n i k , L F i 1 e c , I. V r e m š a k. V obče je bilo od Litije čez 30 udeležnikov s posebnim .pevskim zborom. Več zastopnikov narodnih društev in slovenskega časnih t va i. dr. (Daije prih.) Politični razgled. Notranje «ležele. > V Ljubljani, 1. avgusta. l>r, Smolka predsednik poslanske zbornice obolel je še mej zadnjim zasedanjem jako nevarno. V Bad-Gastelnskih toplicah okreval je povsem in dne 30. t. m. odpotoval v Krakov. JI ar h'i Bacquehetn naš trgovinski minister, potuje, kakor smo že imeli priliko poročati, v Bukovini in v Galiciji. V četrtek zjutraj došel je marki Bacquehem v Lvov in sicer v spremstvu ministerijalnega svetnika dr. Korberja. Na kolodvoru vsprejel ga je namestnik grof Badeni z mnogimi vladnimi uradniki in drugimi oficijelnimi zastopniki. Minister vsprejel je mnogo deputacij, ogledal vse javne zgradbe in zavode in se osebno oBvedočil v mnogih potrebah, katere se sicer vedno naglašajo ali katerim opomoči z ozirom na stanje državnih financ ni lahko mogoče. — Minister odpotoval je še taisti dan v Lancut, kjer bode gost grofa Potockega. Mladoruako društvo „Narodna Rada" sklicalo je na dan G. avgusta velik shod v Turko, kjer bode pogovor o politiškem položaji in o parlamentarni konstelaciji. Posebno zanimiv utegne biti pogovor, kako bode Mlado-ruBom postopati nasproti Poljakom. 1» ogerake zbornice. V ogerski zbornici bila je govorica, da je grofa Szaparvja ostri govor imel namen pridobiti skrajno levico in nje pristaše za kompromis, katerega jim je zdaj ponudil. Koj v torek sklical je ministerski predsednik načelnike vseh parlamentarnih frakcij na posvetovanje in jim stavil konkretni predlog: zbornica naj vsprejme prvih 25 §§. predloge a potem bi se odložila do jeseni. Načelniki klubov so obljubili uplivati v tem zmislu na svoje Btranke. Nemci v Budimpešti. Afere zaradi nemškega gledališča v Budimpešti še ni končana. V poslanski zbornici iuterpe-lovali so ministerskega predsednika pooblaščenci vseh opozicijskih frakcij. Zdaj se je pa poizvedelo, da se je odposlala cesarju Viljemu jednaka prošnja kakor našemu cesarju in da je on baje določil za to s vrbo večj o vsoto. Stvar je sicer dosti neverjetna, nemogoča pa vender ni. Poneverjenja v Vrnovcih. Velikanska poneverjenja, katera bo se razkrila v Črnovcib, vzbujajo silno senzacijo. Povod nakrat-nemu preiskovanju je bila brezimna denuncijacija, katera je došla ministerstvu neposredno iz Humora. Kolikor se je moglo dosedaj dognati, prevarjen je erar za več nego jeden milijon goldinarje«. Suczav-skega carinskega nadzornika pripeljali v ("'rnovce v zapor. Jeden že prej zaprtih uradnikov obesil se je v jetnišuici. Vnaiijc države. Iz Kronatadta, Poset francoskega brodovja torej vender ne bode brez vseh praktiških posledic, kakor se je sodilo iz početka Rusija dovolila bode baje Franciji jako znatne olajšave glede importa v južnoruska pristanišča, a Francija določila bode za indijsko žito visoke carine, da s tem pomore ruski trgovini z žitom. Izmej podrobnoBtij, katera se poročajo iz Peterburga, omenjena bodi nastopna mična dogodba: Nekdo uprašal je priprostoga francoskega mornarja, kaj si bode kupil za spomin teh dnij. Mornar je na to odgovoril, da rusk abecednik za svojega sina. .Želim" rekel je mož, »da se bode zahvalil Rusom v ruskem jeziku za gostoljubnost, katero so izkazali njegovemu očetu." — Ruske dame sklenile so pokloniti vsaki ladiji ruskega brodovja brisače, obšite v staroruskera stilu, a dame francoske kolonije v Peterburgu naredile bodo jednak dar ruskim ladijam. Kralj Aleksander došel je dne 29. t. m. v Moskvo in bil slovesno vsprejet. Kralj Aleksander stanuje, kot carjev gost, v Kremlju. Ruski žtdje. Ruski uradi ob gališki meji dobili so iz Peterburga strogi ukaz, zabraniti uhod vsakemu ruskemu židu, naj se vrača prostovoljno ali ne. Ob jednem izdala se je naredba, da na reklamacije avstrijskih uradov zaradi Židov ni dajati odgovora. Vsi oni židje, katere bodo torej oblastva hoteli odgnati, ostali bodo brez dvojbe nam. 1» JPariza došla poročila javljajo, da je naučni minister Bour-geois v slovesnem svojem govoru pri sklepu šolskega leta Pariškega liceja rekel mej drugim: „Francija ne želi drugega, kakor živeti v miru z vsemi narodi; sedanje vojaško stanje je protivno našim željam a uporabljali je bodemo le, da branimo pravico." Nemške finance. Tekom letošnjega leta porabilo se je na Nemškem v vojaške potrebe že za 16 milijonov mark več nego je bilo proračunjane. Te troske prouzročila je baje hrana vojakov, kajti tržne cene žita so se močno zvišale, a kakor vse kaže, se bodo še bolj. Govor Salisburyjev. Slovesne izjave Salisburvjeve najvažnejši odstavek je brez dvojbe oni, kateri pojasnjuje tega državnika nazore o orijentskem uprašanji. Saliabury je rekel : Večnih težav, katere prouzroča orijentsko uprašanje, še vedno ni konec, a vender je upanje, da se bodo dale ugodno rešiti in to 8 pomočjo napredujočih dveh držav, o katerih civilizatorskem uplivu si mnogo obečam, namreč Egipta in Bolgarija. V Egiptu je to .zaluga vladarjeva, v Bolgariji pa vzbuja naše občudovanje značajnost naroda, akopram gre i tu vsa čast državniški spretnosti vladarjevi in njega pogumnemu in vztrajnemu izpolnjevanju prevzetih dolžnosti]'. Bolgarija preskočila je tako-rekoč oni stadij, katerega je prebiti vsem narodom neugodnega geografskega položaja. Ustopila je v Bvet zrela in dovršena in to nam je porok, da se bode rešilo iztočno uprašanje tako, kakor se nadejajo vsi, katerim je pri srci človeška sreča, civilizacija in napredek." Kakor svedočijo te besede, ni vse kleno zrno, kar govore veliki državniki, vsaj nam se vidijo te fraze zelo obrabljene. Dillon in O* Brien irska poslanca zapustila sta včeraj Dublinski zapor, kamor sta bila odvedena pred kratkim zaradi šču-vanja proti obstoječim javnim uredbam. Dopisi. Is Kranju 31. julija 1891. [Izv. dop.J — In causa „palica v doli" prepustilo je si. uredništvo .Slovenskega Naroda" zadnjo besedo dopisniku. Rade volje uporabljamo to prijaznost, ker nam je na tem, da se izve odkrita resnica. Evo torej stvarnega odgovora na v št. 170. „Slov. Naroda" priobčeni popravek g. Ivana Lavrenčiča, mestnega kapelana v Kranji. Nikdo ni trdil, da je preč. g. Ivan Lavrenčič pisal uvodni članek v „Slovencu" št. 164. Popravek ta je torej celo nepotreben in nestvaren. Če se pa njegovo ime slučajno z isto črko začenja, ki je stala pod omenjenim uvodnim Člankom, pa ne moremo nič za to, ker to ni naša krivda. — Nikdo tudi ni pisal, da pred. g. Ivan Lavrenčič ne daje živih vzgledov dobrega verskonravnega življenja. Torej je tudi ta popravek odveč. — Sploh pa to dvoje ni nikakoršnega meritoričnega pomena za glavno stvar, katero bodemo nižje primerno razjasnili. V postranske stvari se torej ne spuščamo. Kes pa je, da je šolarček 3. vzbudil jezo preč. g. kateheta Ivana ; in ta jeza bila je strastna, sicer bi ne bil kaznoval dečka tako „neškodljivo in otroško", kakor se razvidi iz zadnjega dopisa in spodaj navedenega. Res je tudi, da je preč. g. Ivan Lavrenčič dečka najprvo po glavi očes al z roko in to ne ravno prenežno. To smo pripravljeni dokazati, če pa tako dejanje in pozneje opisano te-penje s palico ni surovo in brutalno početje, potem pa sploh ne vemo, kako razume .lepi" sedaj pač .grozni" g. Ivan te besede. Morda je kitajski „ha-rakiri" tudi neznatna, otroška in neškodljiva kazen, ka-li? Res je, da ni res — in to tudi mi popravljamo in skesano obžalujemo svojo zmoto — „da se je morala žrtva zlekniti po trebuhu na tla11. Res pa je, in za to imamo dokaze, da je moral šolarček Š. na povelje preč. gospoda kateheta Lavrenčiča poklekniti in upreti se z rokama na tla, da prejme odkazano mu protizakonito kazen. Kako se je izvršila le-ta, povedali smo zadnjič, omenili WW D*1JQ v prilogi. ~W Priloga ^Slovenskemu Narodu*4 St. 173, dne 1. avgusta 1891. pa bodemo tudi Še danes s primerno natančnostjo. Ker je torej stvar v jedrn taka, kakor smo zadnjič pisali, je popravek nestvaren in odveč. Bes je, da ni res, da se je katehet spremenil v profosa. Res pa je, da je izvrševal tak posel, kateri spada v profoški „metier" in — „po njihovih delih jih boste spoznali!" Tudi ta popravek je bil nepotreben in brez pomena. Res je in odločno trdimo to i danes, — in to je „pnnctum saliens" celega dopisa, katerega ee je zljnbilo g. Ivann Lavrenčiču popravljati — da je spravil blagi g. katehet svojo palico v tako neprijazno dotiko s šolarčkovim sedalom, da je imel deček po polegli hudi uri na treh mestih prebito kožo, spodnjo obleko krvavo in neznosne bolečine. Zaradi boljše natančnosti pa bodi še povedano, da so se na dečka razmrcvarjenem sedalo še teden dnij po tepežki držale hraste kot viden znak in nasledek surovega in brutalnega početja blagega g. kateheta Ivan Lavrenčica. Ravno tako bodi zaradi ljube natančnosti povedano in opisano, kako je bil deček tepen. Kakor že rečeno, moral je deček poklekniti in z rokama upreti se na tla, da spravi sedalo svoje v primerno pozituro za tepež. Da deček ne uide ali da zadobi izvrševalec nemilostne kazni boljšo oporo, ali v kateri si že bodi drugi namen, spravil je preč. g. Ivan jedno svojo roko v stalni kontakt z dečkovim hrbtom, z drugo roko pa je dvigal in nizal kruti „mandelc" nad dečkom ter ga z i Nt i m mazal po že večkrat označenem neizrekljivem delu njegovega telesa. Res je torej, da je gosp. Ivan Lavrenčič, mestni kapelan v Kranji, kot katehet v pouk in vzgojo izročenega mu dečka v šoli s palico surovim načinom tepel, ko ga je že prej z roko po glavi večkrat obrsnil. Konečno je pa tudi res, da je v praksi lepega g. Ivana kot kateheta dobiti več jednacih slučajev. Saj je vender — in upamo, da se bode „lepi" g. Ivan na to tudi spominjal, ee ga spomin še ni zapustil — še istega dne — bilo je 8. julija 1891 — še 5 druzih dečkov istega razreda Kranjske mestne sole krivilo se pod britkim „štaberlom" blažega g. kateheta Ivana Lavrenčica. To lahko dokažemo, kakor tudi nismo v prav nobeni zadregi še več jednacih slučajev bodi si tostran, bodi si onostran Kokre predočiti si. občinstvu. Sicer pa o tem že čivkajo vrabci po Primskovakih, in Čir-čiških strehah — stvar je torej notorična! Popravljavec preč g. Ivan Lavrenčič prizna konečno sam, da je šolarček Š. vzbudil njegovo skrajno nezadovoljnost in prizna tudi, da je dečka kaznoval na neškodljiv način (tako se mu torej zljubi svoje nemilo početje milo opisavati). — Kako ga pa je kaznoval, smo že določno povedali. Pripravljeni pa smo tudi to svojo trditev dokazati in sicer v prvi vrsti s celim 11. razredom Kranjske mestne šole, pro secundo pa zapriseženim pričevanjem roditeljev trpinčenega dečka Š. — Seveda bode v takem eventualnem slučaji izpraševala dečke II. razreda pristojna oblast, no pa prečastiti g. Ivan Lavrenčič v polni svoji dozdevni šolski oblasti. Istotako bode, če bo treba, le pristojna oblast sodila o resnico-Ijubji in popolnem poštenji navedenih prič. Zaradi tega pričakujemo mirnim srcem take eventuvalitete; dokazilne moči zapisnika učiteljske konferencije z dne 20. julija t. I. pa ne potrebujemo in to ravno vsled tega ne, ker imamo druzih živih dokazil. Kaj je deček Š. storil, ali kaj je počenjal, da je bil na označeni surovi način kaznovan, pa je celo vse jedno in nikakor ne opravičuje in ne zagovarja brutalnega čina preč. g. Ivana Lavrenčica. Kajti ta čin je sam ob sebi ne glede na vzrok, prestopek šolske postave, katera mu mora kot učitelju veronanka sveta biti; ta čin je pa tudi prestopek proti telesni varnosti v smislu obstoječega kazenskega zakonika, čegar določbe respektovati mora tudi „Iepi" g. Ivan kot državljan ! — In tega dvojnega prestopka se preč. g. Ivan Lavrenčič ne bode opral s tem, da se skriva za šolarčkovo dozdevno pregreho, če se pri 7—8 letnem dečku sploh o dušo in telo razdevajočem grehu govoriti more. Pač bi jo bil bolje in pametneje pogodil preč. g. Ivan — osobito v svojem poklicu kot svečenik in katehet — če je deček S. v istini kaj pregrešnega storil, kar pa, kakor rečeno, pri dečku tako nežne mladosti ni domnevati — da je istega pozval k sebi, ga posvaril očetovsko in poučil ljubeznivo, sploh ee pa držal vodila: „Estote humiles atque mites!" če povzamemo torej vse to, moramo se v istini čuditi, kako se more „Slovencu" iz Kranja poročati, da je dopis v št. 167. »Slovenskega Naroda" le izrodek zlobne in maščevalne d o miši j i j e (sic!). Navzlic temu je pa venderle res in drži kot pribito, da je preč. g. Ivan Lavrenčič šolarčka Š. surovim načinom v šoli pretepal. Nikakor torej ne bode „ slepe strasti, surovosti in brutalnosti" nam vtikati za klobuk, vsled česar vračamo le-ta slabi dovtip popolnoma neporabljen z „dopisunom" in „brezvestnim obrekovalcem" vred njegovemu duševnemu očetu. Proti zadnjima psovkama pa tudi protestujemo; kdor piše resnico, ta ni dopisun, še manje pa brezvesten obrekovalec. Zapamtite si torej preč. gospoda pri „Slovencu" z Vašim poročevalem vred, da s takimi imeni ni meni nič tebi nič streljati v zrak, in to tudi pogojno ne, ker se tako početje niti z najnavadnejšega neotesanca preprosto oliko ne strinja. Sicer Vam je pa to navada, da onega s psovkami in neosnovanim zmerjanjem obkladate, ki Vam tu pa tam malo na prste stopi. Pač žalostno orožje ! Na to, kar „Slovenec" po besedah svojega poročevalca iz Kranja še dalje prinaša v svoji št. 168., da je dečkove bolečine porodila le zlobnost hudobnih ljudi j, dalje na zelo nerodno pripovedko, „da je dečka morda tudi kdo drugi navlašč ranil, za kar pa „gospod ni odgovoren", kakor tudi na vse ostale druge neslane čenčarije, se nam pa ne vidi vredno, da bi odgovarjali. Kar smo pisali, pri tem ostanemo, ker pisali smo resnico. Žalostno je pa le to, da sem ter tam resnica ,,v oči kolje". Toda preverjeni smo;, da mora naposled venderle resnica priboriti si zmage venec in to vzlic jalovemu načelu : „Si fecisti, nega!" Iz JDobrepol] 28. julija. |I/v. dop.J Na moj dopis v 159. štev. „Slov. Naroda" z dne 16. julija t. 1. oglasil se je takoj nekdo z Gorenjskega. Ne vem, je li g. dopisnika ta naša zadeva tako briga, ali pa je bil od g. Dobnikarja — kateri se menda ni čutil zmožnega odgovoriti mi — naprošen, zagovarjati ga pred svetom. Sicer pa stvar ostane stvar, naj piše ta ali oni gospodov iz vrst klerikalne stranke O. dopisnik izjavlja misel, da je menda urednik »Slovencev" moj dopis pregledal ali pa se mu je zdel premalo važen, da bi ga primerno osvetlil. G. dopisnik pa ima menda bolj rahlo čuteče živce in boljše oči in torej mojega dopisa ni mogel pregledati. Videl pa ni — ali bolje — ni hotel videti vsega, ker posnel je in govori samo o prvem delu, mej tem, ko o drugem delu, v katerem je jasno in dokazljivo označeno delovanje gosp. Dobnikarja, molči in ga menda prikriva s plaščem svoje brezmejne krščanske ljubezni. G. dopisnik mi očita, zakaj nisem oporekal, če notica v „Slovenci" ni bila resnična. V tej zadevi pa se obrnite, goBpodiue, do urednika „Slo-venčevega" in ga blagovolite prašali, zakaj ni mojega popravka priobčil. S pričo lahko dokažem, da sem koj, ko sem o omenjeni notici zvedel, poslal „Slovencu" sledeči popravek: „Opiraje se na § 19. tisk. zak. zahtevam, da sledeči popravek v prvi prihodnji številki priobčite: ni res, da bi bil šolskim otrokom prepovedal, gredo-čega iz šole, pozdravljati me s krščanskim pozdravom : „Hvaljen bodi Jezus Kristus"; res pa je, da sem prepovedal pozdravljati me s tem pozdravom koncem pouka, po odmolitvi „Oče naša". — Tega popravka uredništvo „Slovenca", ne vem iz katerih uzrokov, ni vsprejelo. Zadeve o pozdravljanji v šoli v mojem zadnjem dopisu nisem omenjal, ker sem bil poslal popravek in pa, ker se je za dopis nabralo dovelj drugega gradiva. Ker me je pa g. dopisnik v „Slovenci" na to opozoril, hočem tukaj o tem nekaj spregovoriti. Od nekdaj je bila na naši šoli navada, da bo šolski otroci pozdravljali učitelja, kateheta in sploh vsako drugo osebo pri ustopu in odhodu iz šole s pozdravom: „Hvaljen bodi Jenus Kristus". Koncem pouka pa se je odmolil: „0če naš". To je zadoščalo. Ko pa se je začel pri nas žalostni raz-por mej učiteljstvom in duhovništvom, zahteval je g. Dobnikar meni nič, tebi nič, da so morali otroci drugega razreda pozdravljati me tudi koncem pouka po odmolitvi „Očenaša" z omenjenim pozdravom. Pomniti pa je, da je zahteval to le v drugem razredu, kjer sem tedaj poučeval jaz in to le tedaj, in ne prej in ne sedaj. Jas sem se posvetoval o tem z g. nadučiteljem in on je odredil, da ostane pri starem, kakor je bilo od nekdaj in da v vseh treh razredih morajo šolski otroci pozdravljati jednako. To se je g. Dobnikarju povedalo. A on je silil le dalje in dalje, zabičeval Šolskim otrokom drugega razreda pozdravljati me koncem pouka in jim grozil, da bodo vsi tepeni, če tega ne store. Pritožil se je na to g. Dobnikar na okrajni šolski svet v Kočevji in od tam se je z odlokom z dne 10. marca t. 1., št. 208, učiteljem naročilo, kar se tiče pozdravov v šoli ostati pri starem in sploh se držati tega, kar g. nadučitelj določi. S tem je bila stvar končana, ali vsaj mislil sem tako. Počasi so se mirili valovi, pričakoval sem, da bode zopet prišlo vse v stari tir. Bilo bi tudi tako in vsa ta za naš krajni Šolski svet, za g. Dobnikarja in sploh za vse duhovništvo sramotilna zadeva ostala bi, če ne vsaj tajna, vender omejena na ožje kroge, ko bi neki nemirni duh z notico v „Slovenci" z dne 2. t. m. šiloma ne bil potegnil vso stvar na dan. Ker pa je bil g. dopisnik omenjene notice tudi toliko nesramen in predrzen spraviti moje ime v javnost, gotovo le z namenom, da me osramoti, prisiljen sem bil objaviti vse, da si vsak lahko napravi sam pravično sodbo. Da sem se pa podpisal s svojim polnim imenom, je dokaz, da se čutim popolno čiBtega in z mirno vestjo pričakujem nadaljnega. Z očitnim sovražnikom se je ložje bojevati nego s prikritim; da se pa prikrivate, je Vaša navada. G. dopisnik mi predbaciva, da perfidno napadam g. Dobnikarja v rečeh, o katerih ni bilo niti govora. Kaj ne, gospodine, o meni naj bi se pisale laži in jaz naj bi molčal? Je li bilo prej kaj govora o pozdravu v šoli pri nas? In vender se je vse objavilo. Perfidno imenujete to, kar je resnica? Da, perfidno, ker se je mlad učitelj drznil g. Dobnikarja tožiti, ker Vam ni prav, da se goBpodu pri sodišču ni gledalo skozi prste in je bil postavno kaznovan. To Vam ni prav in tega tudi v svoji zaslepljenosti v mojem dopisu niti videli niste. Menda tudi ne boste hoteli vedeti, da je bil 1. julija t. 1. g. Dobnikar tudi pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani radi razžalitve okrajnega glavarstva v Kočevji obsojen na 5 gld. globe. Torej še eno leto ne kaplanuje g. Dobnikar pri nas in je bil že dvakrat kaznovan. Ko bi se kakemu učitelju kaj euacega primerilo, davno bi že moral pobrati svoje reči in iti drugam. Dalje toži g, dopisnik, kam da smo tudi že na Kranjskem prišli, da se drzne neizkušen mladenič napadati in grditi ves duhovniški stan. Imenujete me neizkušenega. Od kod, gospodine, me tako dobro poznate? Meni je Vaša častita in vzvišena oseba popolnoma neznana, saj še celo Vašega imenitnega imena nisem smel zvedeti in iz samega „L" se da preveč ali pa premalo sklepati; zatorej se nisem hotel s tem baviti in ni se mi tudi zdelo vredno iskati nasprotnika, ki se skriva za črko „L". Da, gospodine, predlanskim — ne lani — sem otresel s sebe prah šolskih klopij — kakor ste se Vi v svoji izobraženosti blagovolili izraziti. Iz tega se pa ne da sklepati in smelo trditi, da sem neizkušen: z leti ne pride vselej pamet in v bogoslo-višči se menda tudi no postane preveč izkušen. To pa vem, da v dveh letih v takem kraju in v naših razmerah si nabere človek tudi nekoliko izkušeuj. Sicer pa Vam rad priznavam prednost v izkušnjah, saj ste gotovo nekaj let stareji od mene, dasi tudi menda še nimate sivih las in ste gotovo tudi še poslušni ukazom in volji kacega župnika. Sicer pa izkušnje tukaj nimajo nič opraviti; tudi Žival jih nima in vender se brani, če ju tepeš. Tukaj gre le za stvar, ne za osebo. Pravite mej drugim, da se vidi iz mojega dopisa, kakšen duh prevzetnosti in načelne opozicije veje zlasti v nekaterih mlajših učiteljih. Gospodiue, učitelj ni prevzeten in tudi nima biti na kaj. To, kar Vi imenujete prevzetnost, to je le obramba proti napadom; ta obramba Vam seveda preseda, radi bi videli, da bi mi lepo molčali ali pa nastavili še desno lice, kadar bi nas tepli na levo. Trpin uaj bi bil učitelj, orodje v Vaših rokah, potem bi mu morebiti še prisijal kak žarek Vaše velike milosti. Kar se pa tiče opozicije proti duhovništvu, rečem samo to: da je stopil učitelj v opozicijo proti Vam, prisilili ste ga sami. Kdo je začel prvi, kdo vrgel preporno jabolko mej nas in Vas? Ne li Vi? Sedaj pa hočete zvaliti vso krivdo na nas, mi smo vsega krivi, Vi ne, Vam jo vse dovoljeno, najpodlejše sredstvo Vam je dobro, da le dosežete svoj namen. Veseli me pa, da priznate sami, da nisem sam takšnega mišljenja, namreč, da na moji strani stoje skoro vsi mladi, in pa mnogi ali bolje, vsak pameten starejši učitelj, ki ni klečeplaz. Delali pa bodemo mi mladi učitelji tudi nadalje neumorno, da dosežemo, kar nam gre, borili se bodemo za svoje pravice, branili pa se bodemo tudi proti takim podlim napadom, naj pridejo od katere koli strani. Prepričani pa smo, da ne bodemo omagali v tem boji, temveč, da bodemo jedenkrat dosegli, kar bi morali že dolgo imeti. V čast duhovništvu pa moram reči, da hvala Bogu niso vsi jednaki. Še se najde med njimi marsikuk pameten in častivreden mož, ki ve soditi, kaj je prav in kaj ne, in kako daleč se sme pod plaščem vere iti. Taki gospodje so priljubljeni povsod in tudi pri učiteljih. Seveda je teh mirnih in častivrednih mož malo in jih je, žal, vedno manj in manj. In takih duhovnikov se ne bode drznil nihče napadati. Dobro vemo ločiti zrno od Ijulike in kadar pišemo kaj tacega, gotovo ne pišemo brez uzroka. Kar govori g. dopisnik o okrajnih šolskih nadzornikih, o tem ne bodem govoril. To ni ne moja, ne g. dopisuika stvar. Rečem le, naj bo šolski nadzornik ta ali oni, le da bo stal na strani učitelja, ne pa, da bi mu nasprotoval kjer le mogoče. Da pa je učitelj bolj sposoben za nadzorovanje ko profesor, sosebno pa ko duhovnik, znano je sploh. Moj dopis je dal tudi g. dopisniku povod, izjaviti še neko drugo misel, namreč, da je večina učiteljev ua strani liberalne, tako zvune „napredne Btranke". Da, gospodine, jaz in z mano vred vsak treznomisleč človek pripada k napredni stranki. Je li mogoče pri vaši brezobzirnosti stati na vaši strani ? In naj bi učitelj nazadoval, da bi zopet pal v Čase, o katerih sem govoril zadnjič ? Nihče nam ne more šteti v zlo, da gremo dalje, da hočemo doBeči, kar nam gre in česar še nimamo. Pravite, da bi nas takoj dobili na svojo stran, ko bi le izjavili, da sedanja šolska postava ni brezverska Ko bi pa vi izjavili to in sploh pustili pri miru, kar vas ne briga, potem bi ne bilo strank in v miru in slogi bi delovali skupno za blagor mladine in naroda. G. dopisnik govori koncem svojega dopisa, da bi se ustanovil nekak „modus vivendi" me) učitelj-8tvom in duhovstvum. Gospodje, tega nikdar, dokler vas bodo vodila taka načela. Bodite taki, kakor gre, in radi vam bodemo podali roko v zvezo, ker učitelj in duhovnik gotovo delujeta lahko zložno za vzgojo mladine in gotovo bode skupno delovanje rodilo lepši sad, ko poBamezno, ločeno. Dokler pa boste taki, kakor ste, nobenega sporazumi jenja z vami! Mej drugim piše g. dopisnik, da je bila notica v „Slovencu" od 2. t. m. popolnoma r e s -n i č u a in opravičena. Jaz pozivljem g. dopisnika, da to izjavo dokaže ali pa prekliče, sicer ga imenujem javno obrekovalca in 1 a ž n i k a. — Napisal bi lahko še mnogo, a ne ljubi se mi odgovurjati na vse neslanosti skrajno domišljavega Slovenčevega dopisnika, kapelana „L.", ki se je tako silno ponižal, ko je odgovarjal na dopis osebe zanj premalenkostne, nadutega gospođica, ki je komaj predlanski) leto t. j. 1889. 1. otreeel s sebe prah šolskih klopij. Videli bodemo, koga bode Bedaj najel g. Dobnikar mesto veleučenega g. L,, da bode odgovarjal na moj dopis. Karol Wider, mlad in naprcdnja£k niMtelj. Iz 1'osiojiii« 30. julija. [Izv. dop.| Danes 30. t. m. po noči ob 1. uri udarila je strela mej hudo nevihto v Staro vas v kmeta Mihe Semca hlev, kateri je Btal na hip v uajvečjem ognji. Dasi je hudo dež lil, bila je Postojinska požarna hramba hitro na licu meuta: kmalu za njo dospela je tudi Velikootoška in po zložnem vkupuein delovanji posrečilo se je ogenj omejiti, tako da je samo hlev zgorel. Škoda ceni se na 1009 gld in je bil le hlev zavarovan; ubogemu kmetu je vse seno in poljedelsko orodje zgorelo, Še živino svojo si je komaj otel, tako hitro je ogenj napredoval. Omeniti je hvalevredno skupno postopanje obeh gasilnih društev in naj izrazimo nado, da to ni bilo zadnjič in da se bodeta v prihodnje držali gasla: viribus unitis. „V slogi je moč!" Za bližajoče se volitve v gospodarski odsek razvilo se je že precej živahno gibanje, posebno stranka Cicerona, h katere najodličnejfiim pristašem in agitatorjem se prištevata bivši „Barbir" in „Apo-theker" Garibaldijanec, dela na vse kriplje in i prireja skrivne volilne shode, pri katerih volilci pridno pijo, gospod doktor pa „ceho" plačajo. Mej pristne tržane prištevajo včeraj semkaj došla gospoda uradnika sodnije in glavarstva (bivšega straž-meštra), katera oba hočeta nas tržane druge vrste plesati učiti. Naj vam povem, da so izida volitve tako sigurni, da nam danes lahko 50 glasov naprej dado. Mi pa, stranka naprednih tržanov, pravimo in trdimo, da Vam bode izid volitve jezike zavezal! Domače stvari. — (Izlet „Sokola8 v Kamnik".) Opozarjamo se jedenkrat Sokole in vse prijatelje Sokola, ki se bodo udeležili jutranjega izleta, da se vlak odpelje z državnega kolodvora ob l8/« uri popoludne. Sokoli odidejo iz čitalnice ob lYt uri točno, ter se začno zbirati ob 12x/a uri. Vozni listki dobivajo se na naznanjenih krajih in posebno v pisarni g. J. Pavlina (Marijin trg št. 1.) kjer naj se vsakdo oglasi pravočasno. — (A b i t u r i j e n t s k a v e se 1 i c a.) Podpisani odbor si usoja naznanjati, da je vodstvo pevskega zbora prevzel g. S. Stegnar, znan kot spreten povovodja. Ob jednem prosi opravičenja vse one gospode, katerim ni bilo možno poslati povabil, s prošnjo, da se zadovole z vabili v časopisih in na plakatih. Še jedenkrat najuljudneje vabeč k obilni udeležbi se beleži „Odbor slov. abiturijento v". — (Brzovlak v Prago.) V p onedel j ek 3. t. m. zvečer ob uri odpelje se, kakor smo že večkrat naznanili, posebni vlak iz Ljubljane in Zagreba k razstavi v Prago. Vozni listki za ta izredni vlak dobivajo se še vedno na naznanjenih mestih, posebno pri prireditelju g. Pavlinu v Ljubljani. Naj bi se poslužilo mnogo domoljubov iz vseh krajev te izredno ugodne prilike, ki se jim ne bode pouudila tako brzo, da vidijo poleg zlate Prage in krasne češke razstave tudi Dunaj in jako zanimivo Holu-bovo razstavo in mnogo druzih lepih krajev in mest. — (Kes i gna c i j a.) Gosp. A. Brumen, sod-nijski adjunkt, resigniral je na mesto v Ložu, kamor je bil prestavljen in izstopi iz državne službe. Kakor čujemo, posvetil se bode odvetništvu. — (Umrla) je včeraj, 31. julija, v Črnomlji Marija Justin roj. Spreitzer, nadučiteljeva soproga, na Štrekljevcu v mladosti 24 let. Pokojna je bila vrla narodna in uzorna gospa. — (Posnemanja vredno.) V Trstu umrl je te dni g. Vilim Jeršek, večletni član in učitelj tamošnjega „Sokola". Mesto venca na krsto pokojnika zbrali so njegovi prijatelji večjo vsoto za podružnico sv. Cirila in Metoda. — (Ruska gosta v Trstu) Profesorja Varšavskega vseučilišča gg. FeodorSigel in Aleks. Ivanovič Smirnov, ki sta bivala nekaj dni v Ljubljani in na divnem našem Bledu, podala sta se iz Trsta, kjer sta se tudi mudila dva dni v Benetke in od tod gresta potem preko Švice v Prago k razstavi. — (Telefon v Ljubljani.) Znano je, da se ob svojem času ni oglasilo potrebno Število abonent o v za lokalni telefon (bilo jih je samo 12, a treba jih najmanj 20) in se torej ta koristna naprava dozdaj še ui uvedla v Ljubljani. Ker se bode gradila telefonska črta mej Dunajem in Trstom so se že začela dotična dela za črto, kakor )o je dovolil za mesto v zadnji seji mestni zastop. Zdaj je najugodneji čas, da se izposluje, da dobi tudi Ljubljana svojo telefonsko postajo in pa da se oživotvori tudi v Ljubljani lokalni telefon, kakor ga imajo že mnoga mesta, ki so manjša od Ljubljane. — (Šolski sklep na c. kr. obrtnih strokovnih šolah) se je vršil včeraj, dne 31. julija, z zahvalno sv. mašo v cerkvi sv. Jakoba. O statističnih datah na obeh zavodih smo dobili nastopno poročilo: V c. kr. strokovno šolo za lesno industrijo je bilo početkom leta vpisanih v vseh 3 letnikih 48 rednih in 8 izrednih učencev ; koncem šolskega leta jih je še ostalo 39 rednih in 3 izredni učenci. Izmej teh jih je dobilo 25 prvi red, 8 jih ima ponavljavni izpit iz teoretičnih predmetov in G je bilo proglašenih nezrelimi. Ma-terni jezik je bil vsem slovenski, veroispove-danje rimskokatoliško. V prvem letniku se učenci še ne ločijo v strokovne oddelke; a v drugem je bil 1 strugar, 4 rezbarji in 8 mizarjev, v tretjem letniku pa 1 strugar, 5 rezbarjev in 4 mizarji. Šti- pendistov je bilo 39, vse štipendije so znašale 2090 gold. — C. kr. strokovna šola za umetno vezenje in šivanje Čipek je imela pričetkom leta v dveh oddelkih 36 rednih in 26 izrednih učenk; koncem leta je Še ostalo 25 rednih in 14 izrednih učenk. Izmed teh je dobilo 22 učenk ugodno spričevalo, 2 morata delati ponavljavni izpit in nemščine in matematike, jedna pa je bila ne« sposobna. Materni jezik je bil 35 učenkam slovenski, 1 hrvatski in 26 nemški; po veri so bile razun jedne izraelitinje vse rimsko-katoliškega izpo-vedanja. Ustanove je uživalo 19 učenk v skupnem znesku 750 gld. — Učiteljski zbor na obeh zavodih je štel 10 osob; ua čelu vodja Ivan Š u b i c. Zavoda imata v Virantovih hišah na trgu sv. Jakoba 36 prostorov v I. in II. nadstropji. Država je plačala za obe šoli v 1. 1891 znesek 12.670 gld., deželni faktorji (mesto Ljubljausko, dežela, trgovinska zbornica, kranjska hranilnica pa 4500 gld., tako da je znašal letni budget približno 18.170 gld.) - Na ženskem oddelku se ima bodoče šolsko leto aktivi« rati III. letnik, moški oddelek pa dobi svoj zadnji, te je IV. letnik. — Šola se prične na obeh zavodih dne 15. septembra, vpisovanje pa se bode vršilo dne 14. septembra. — (Mestna hranilnica Ljubijauska) Meseca julija uložilo je v mestno hraniluico ljubljansko 435 strank 161.742 gld. 12 kr., vzdignilo pa 235 strank 127.927 gld. 48 kr. — (Za tretjo porotniško seaijo,) ki počne z dnem 31. avgusta, bili so izžrebani v javni seji naslednji glavni porotniki: gg. Karol Pollak, trgovec in hišni posestnik; Ivan Kovač, solastnik tiskarne; Karol Počivalnik, hišni posestnik in mesar; Valentin Klešnik, pekovski mojster; Viljem Treo, hišni posestnik in stavbinski mojster ; Vin-cenc Vizjak, deželni oficijal; Albert Samassa, hišni posestnik in tovarnar; Ernest Jevnikar, trgovec ; Ivan Počivalnik, hišni posestnik, gostilničar in mesar; Karol Čurn, hranilnični knjigovodja; Fran Leskovie, trgovec; Jožef Kosak, mesar; Jožef Pro-senc, glavni zastopnik „Unio Catholica" ; Anton Zore, mokar ; Eduard Schlegel, kovač; dr. Danilo Majaron, odvetniški koncipijent; Franc Schantel, hišni posestnik ; Vincenc Eggenberger, magister farmacije in hišni posestnik; Adolf Mikuš, izdelova-telj dežnikov in hišni posestnik; Jožef Bahovec, mokar in hišni posestnik; Alojzij Korsika, vrtnar in hišni posestnik ; Ivan Knez, trgovec in h-šni posestnik; Anton Luckmann, solastnik tovarne; Jožef Jeglič, trgovec; vsi v Ljubljani; dalje gg.: dr. Valentin Štempihar, odvetnik ; Mauril Maver, posestnik; Karol Florian, gostilničar; Konrad Pučnik, krojaški mojster, vsi v K r a n j i ; g. Ivan Leveč, posestnik in vinski trgovec v Men-gišu; gg. Alojzij Debevec, trgovec; Franc Suha-dobnik, posetnik, oba v Borovnici; gg. Ivan Štele, hišni posestnik; Jožef Adamič, hišni posestnik in vrvar, oba v Kamniku; g. J. C. Ju-vančič, posestnik in vinski trgovec v Spodnj i Š i š k i; g. Ivan Zdesar, posestnik v vnanj i Gorici; g. Viktor Kanz, posestnik na Viči. Na -mestni porotniki so [gg.; Ivan Soklič, trgovec s klobuki; Viljem Maver, knjigovodja; Friderik Seunig, knjigovodja; Franc Pezdir, čevljarski mojster ; Anton Preskar, krojaški mojster ; Jakob Avšič, zavarovalni uradnik; Franc Pečnik, deželni oticijal ; Anton Rudolf, hranilnični oticijal; Ferdinand Šulc, muze-zealni preparator, vsi v Ljubljani. — (Velike vojaške vaje o k o 1 u C e I j a.) Letošnje velike orožne vaje, h katerim so poklicani rezervisti za 20 dnij, vršile se bodo okolu Celja. Udeležilo se jih bode do 30.000 mož. Cesar sam bode se tudi udeležil teh vaj ter se delajo v Cel j i velike priprave za slovesen vsprejein visečega gosta. — (Strelne vaje na Krškem.) Kakor že več let, vrše se tudi letos ua Krškem polji ostre strelne vaje tupuičarjev. Pretekli teden bile so skupne vaje dveh divizij in je streljalo ob jednem 24 topov. Navzočih je bilo tudi več tujih častnikov in se je streljanje vršilo prav povoljno. Ker se pogosto pripete nesreče po kroglah, katere se neso razpočile, treba je velike previdnosti. Tako je našel neki pastir tako krogljo, ki se mu je razpočila v rokah vsled neprevidnega ravnanja in ga poškodovala. — (Prememba v posesti.) Graščino Novigrad (Obererkenstein) na Dolenjskem (pod Zidanim mostom) kupila sta gg. Jakob Traun in Gašper ŠuŠteršič z Gline pretekli ponedeljek ua javni dražbi za 11.500 gld. — („Učiteljski tovariš".) Glasilo „glovenskega učiteljskega društva v Ljubljani" ima v 15. štev. naslednjo vsebino: I. Bele — Ljubjana: Šolska knjižnica na 1. mestni deški ljudski šoli. — J. Mam: Knjiga Slovenska. — Književnost. — Listek. — Dopisi: Z Bleda. — Iz litijskega okraja. — Iz Idrije. — Iz Ćemšenika. — Z Dunaja. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služe b. — (Veselico) priredi .Bralno društvo" pri D. M. v Polji v nedeljo dne 2. avgusta t. I. v gostilni gosp. Janeza GostinCarja na Vevčah. Vspored : 1.) Streljanje na dobitke. 2.) Gledališka predstava: „Bob iz Kranja". 3.) Petje. 4.) Prosta zabava. Mej pesameznimi točkami igra godba. Začetek ob 4. uri popoludne. Ustopnina k veselici prosta ; za gledališko predstavo stane na sedežih I. prostor 50 kr., II. prostor 30 kr. in zadnji prostor 15 kr. — Cisti dohodek je namenjen za društveno zastavo. — (Bizoviško gasilno društvo) priredi drugo nedeljo 9. avgusta t. I. popoludne ob 3. uri na vrtu gostilnice pri Gostinčarju v Vevčah veselico z godbo, petjem in šaljivo loterijo. Ker je dohodek šaljive loterije namenjen za nakup gasilnega orodja, prosijo se prijatelji Bizavičanov, kateri bi hoteli pokloniti kake dobitke v to svrho, da jih blagovolijo oddati pri g. A. C. Ah činu trgovcu, J. G 6 r b e r j i knjigarji v Gledaliških ulicah v Ljubljani, ali pa pri g. B a b n i k u stotniku gasilnega društva v Bizovik-u. — (Kranjsko ognjegasno društvo) priredi jutri dne 2. avgusta 1891. javno tombolo in veselico. Tombola se prične ob 3. uri popoludne in veselica po končani tomboli vrši se na vrtu gostilne pri .Stari poŠti". Pri veselici igra veterauska godba iz Domžal. Mnogobrojnega obiska prosi odbor. — (Novomeško gasilno društvo) obhajalo bode dne* 15. avgusta 15letnico svojega obstanka, s sodelovanjem „Dol. Sokola". Vspored: zjutraj velika vaja; popoludne izlet z godbo na Čelu v Zunbovo hosto, kjer bode prosta zabava, a telovadbo »Dol. Sokola", godbo, petjem in raznim drugim razveseljevanjem. — (Iz Novega mesta:) Nova cesta pod kapiteljskim marofom je skoro do cela izgotovljena in bodo prihodnji teden že po njej vozili. Ta cesta bode kaj lepa, ravna in kar je glavna reč, celo nekaj krajša od stare strme ceste. Tudi zid ob pokopališču je ves prenovljen in s kamnitimi pločami pokrit. — (Letno poročilo čveterorazredne ljudske šole v Postojini) podaje razne podrobnosti o preteklem šolskem letu. Učnih močij je bilo 8, namreč 1 nadučitelj in vodja, 3 stalni učitelji, 1 duhovnik za krščanski nauk, 2 stalni in 1 začasna učiteljica. Učencev in učenk bilo je iz Postojine in sosednih občin za šolo godnih 403, šolo obiskovalo je 357, začasno oproščenih je bilo 33. Srednjo šolo obiskujočih dečkov je bilo 12. Poročilo navaja nadalje: Prirastek učnih pripomočkov in šol. knjižoice, važnejše ukaze in odredbe šolskih oblastev in letopis ter dobrotnike šole, ki so darovali znatne vsote za šolsko poslopje in za podporo ubogih dolarjev ter izreka vsem najloplejo zahvalo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 1. avgusta. Mejnarodni semenj za poljske pridelke bode dne 31. avgusta in 1. septembra. Praga 1. avgusta. »Politik" zahteva, da bi pri pozdravljanji slovanskih gostov iz tujih dežel izostalo vse, kar cika na politiko, ker politični govori ne donašajo nobene koristi Češkemu narodu. Nadeja se, da bodo domoljubi se ravnali po tem svarilu. LVOV 31. julija. Deželni maršal San-gusko in poslanec vitez Javorski imenovana tajnima svetnikoma, cesarski namestnik grof Badeni dobil veliki križ Leopoldovega reda. Črnovice 31. julija. Kmetske nemire v Visniškem okraji zatrlo vojaštvo. Glavne hujskače zaprli. Peterburg 31. julija. Pri dinerji, ki so ga piredili t o pni carski Častniki, napil Gervais carski dvojici, velikima knezoma Vladimir j u in Mihaelu in ruski vojski, da si pridobi nove lavorike, če jo boj pozove na obrambo domovine. Admiral Brvkline napil francoski mornarici. Gervais dobil mnogo simpatičnih pozdravov iz vseh krajev Rusije. Peterburg 31. julija. Naudušenje veliko mej narodom. Admiral Gervais gologlav se peljal mimo spomenikov Petra Velicega in Nikolaja. Narod klical ura! Francoze dvigali na ramena, pri banketu v mestni hiši ovacije. Sprovod francoskih gostov triumfalen. Bukurešt 31. julija. Kraljevič Ferdinand bode stanoval v Jassiju. Dobi civilni in vojaški kabinet, za kar je kralj dovolil 250 tisoč frankov iz privatne blagajne. Neapolj 31. julija. Nov curek lave prodrl do soteske Atrio del cavallo. Razne vesti, * (D i si o koc i jski pregled italijanske vojske) zove se najnovejši zemljevid katerega je izdala podjetna in po finih svojih izdajah dobro-znaua tvrdka Artaria it C o m p. ua Duuaji v meri m. 1: 1,500.000. Razmere in razdelitev vojske italijanske je zdaj, ko se je obnovila trojna zveza, vsakemu poznati, ki se zanima za politiške in vojaške razmere sosednih nam dežel. Nova ta karta izdelana je na podlagi uradnih podatkov ter je nekako oficijelno potrjena. Vse, kar se dostaje vo jaškega službovanja, razdelitve vojske po deželi, in „ordre de bataille" za slučaj vojske, vse razvideti je iz tega zemljevida in dodaue mu jako natančne tabelarne priloge. Tudi glede mornarice povedano je vse, kar treba. Prelepi ta zemljevid velja 2 gld. * (Honvedske vaje na Ogerskem,) trajale bodo 35 dnij. Udeleževalo se |ih bode kakih 37.000 mož pehote in 8000 mož konjice S častniki skupaj bode torej mej vajami kakih 47.000 mož honvedske vojske pod orožjem. Kornih vaj udeleževala se bodeta samo PožunRki in Kološki okraj, divizijskih vaj pa okraj Szegedmski in Stolnobelo-gradski. * (P o množenje ruske konjice.) Poveljnik 38. polka dragoncev polkovnik Kolesuikov in učitelj na konjiški šoli polkovnik gardnih dragoncev Celjustkin premeščena sta v VarAavo na dispozicijo generalu Gurku. Iz tega se sklepa, da se bodeta v kratkem osnovala dva nova konjiška polka v vojaškem okraji Varšavskem. Imenovana polkovnika bodeta bržkone poveljnika novih dveh polkov. * (Za prijatelje fotografije.) Neki Pe-terburški bogataš g. Kolomejcev, ki se kot amater bavi s fotografijo, izumil je baje nov stroj za hipne fotografije pod vodo. Te dni ga bode pokazal in predaval o njem v fotografiškem oddelku „Ruske tehniške družbe". * (Poslednji J a gel lonec.) Knez Ignacij Jagello, zadnji potomec slavne kraljevske hiše Ju gellonov, ki so nekdaj vladali na Litavskem. umrl je 16. t. m. v ru8ko-litavskem mestecu Grodno. Bil je zdravnik in zuan tudi v širših krogih po raznih učenih spisih o koleri v Egiptu, kjer je bival za časa zadnje epidemije. * (Propalica.) V Parizu zaprli so te dni bivšega divizijskega generala Robina, ki je 1. 1S70. bil poveljnik diviziji pri severni vojski. Zatožen je zaradi goljufije. V vojnem času vedel se je prav dobro, pozneje pa je bil I. 1875. zaradi prestopka proti časti, namreč pijančevanja in igranja, odpuščen iz vojske. Padal je od stopinje do stopinje in pro pal popolnoma. Poslednji čas imel je zveze z nekim 8laboglasnim trgovcem, s katerim je kupoval konje na upanje, a jib koj potem prodajal pod uič za gotovo plačilo. * (Žid je v Palestini.) Tudi v obljubljeni deželi ne godi se dobro sinovom Abrahamovim. Židovski izseljenci, ki se vračajo iz Palestine, poročajo o veliki bedi, v kateri žive tam židje. Mnogi umrjejo od gladu ali pa jih pobere kaka kužna bolezen. Zavaroval m* stvari. društvo za zavarovanje na življenje, rente in proti nezgodam na Dunaj i dobil je tekom meseca junija 1891. I. 892 zavarovalnih ponudb za znesek gld. 1,943.209, — izdalo pa 842 polic v znesku gld. 1.384219 nštevši te pogodbe, izdanih je bilo do konca minulega polletja 1891. 5167 polic v skupnem znesku gld. 12.135.525, — za katere so bili dohodki na premijah gld. 1.210.6G7.90, na uplačilih za zavarovanja na dožitje gld. 1.521.486.98, vkupe torej gld. 2.732.104.88 kr. Izplačila iznašala so do konca junija 1891. 366 180.58 kr. Izjava. Da šolski otroci v Dobrepoljah v vseh šolskih razredih pozdravljajo g. učitelja, g. kateheta in vsakega, kdor vstopi v šolsko soho in kadar gre iz nje s pozdravom: „Hvaljen bodi Jezus Kristus" ter da imajo nalog tudi na poti srečajoče ljudi tako pozdravljati, podpisani potrjuje. Dobrepolje, dne 28. julija 1891. Matija Hudovernik šolski vodja. s Anattaerinova ostna voda in zobni prašek 3 ohrani usta, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr., jedoa škatlja zobnega praška '20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 12 Skateli samo 2 gld.. (81—95) lekarna Piccoli, „pn angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. 49 „LJUBLJANSKI ZVOH" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. **** iHiiMiim iHnffTirTn« t1 ■ Listnica uredništva: Gosp. Resnicoljub v Ribnici: Za danes nemogočo. Pride v ponedeljek. Gosp. Ž. Š. v Novi vasi pri Rakeku: Za danes ne moremo ustreči Vaši želji. Potrpite, morda v par dneh. Tujci i 31. julija. Pri JI ni M'i : Ludowsky, Dulcher, dr. Konig, Pittel z Dunaja. — Šenčur iz Idrije. — Sever iz Kostanjevice. — Paulitschok iz Gradca. — Weidman iz Zagreba. — Schleiuier, VVettreich iz Kočevja. Pri .M«nu: Lleumayer, Persohak, Eberhaut, Ring, Jamnitz z Dunaja. — VVoias iz liudimpešte. — Štampi' iz Prago. — Mottony iz rBistrice. - Pasarelii pl. Mersperch iz Trstu. — Povse iz St. Jurija. - Marton i/. Noriinberka, Pri n\Mlrl|Hk<>m ««««urji Perko s Poljau. — l'.imliš iz Ljubljane. - Hnchia iz Trsta. Pri l»MtnrMlc«*iu dvoru: Komati iz Trsta. Pri Jii/iM-m Kolodvoru: Zeleznik iz Škofje Loke. — Gredner li Herolina. — Zjkoll /. Trsta. — Golil z Dunaja. Umrli so i HJubljaiil • 31. julija: Fran Hartman, hišnega posestnika sin, 9 mesecev, Kludezuu ulice št. i, brouchitis. V deželui bolnici: 30. julija: Trati Miklič. gostač, 63 let, e\udat. pleurit. 81, julija: Marija tiožnar, delavčeva žena, 10 let, jetika. — Ivan Erjavec j dninar, »> mm. 16*6« C 23 i;«c 11 G" C h rez v. si. jzh. bi. jzh. llH':'la jasno jasno 1*30 mm. dežja. Srednja temperatura ld'9", za 0-9° nad tiormalom. XD\x3^.3^sls:a. "borza dne 1. avgust 11 t. 1. (levimo t«i< Igrsđono porOCiltl.) včeraj itanen Papirna renta . gld. 92 40 — gld . »2*35 Srebrna renta ... 92 40 ■ 9235 111*75 - 111 75 5°/0 iijarena renta . i 2 30 — 102 80 Akcijo narodne banko „ 1022 — — n 1023-— Kreditno uhoije .... • n U8T — _ n 288-— :i8-— — • 118 — Srohro ...... • —•— — n —*— 5*39 •/. — _ 940« C. kr. cekini .... ■ 59 - •veo Noiuako marko .... 68W*/i — ■ iS 7-8« @ glavno skladište:^ nntfistijo Južne KISELINE' poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ku fzkiiao llek preti trajno« kašlja pluoevin* I islndoa bolesti grkljan« I proti eiehurnlm kataru, IHNKK SIATTONIJA Karlovi vari i Widn. 1 izvrsten za kapnjice (šlirne) in za zidanje, potem opeko prodaja Hlatevž JLIpar, tovarnar v Šmarijci pri Kamniku. Cena po dogovoru. («o4—8) a ffta. so ur. fotografski prlMlroJ „MlUBfON". Velikost vizitnio. Laboratorij 1 gld. 50 kr. — Natančna navodila in prospekt brezplačno. Večje pristrojo, kakor tudi vse opreme, sušilno plošče itd., dobiti je ceneno in dobro pri B. OolU« weln-ii v Pragi* Ferdinandove ulice M. Trgovina i pripravami sa fotografe amaterje. (453—10) Zaradi bolehno6ti posestnika ju na prodaj jeden najlepših v okolici Celjski ležečih vinogradov a krasnim razgledom. Vinograd obsega 5 oral zemlje, izborno rodne za trsje najplemenitejše vrste, potem vrt za cvetke, gredico za belnse (špargelje), več kakor 100 lepih sadnih dreves, dober travnik, polje, velik gozd in jako lepo obširno gospodsko hišo b kletjo, nemško vinsko tlačilnico itd., za vinogradnika čedno hišico s hlevom, kozolcem, znla-tilnico in vodnjakom. Vsega vkupe torej je blizu 30 oral. •— Več pove upravništvo ^ Slovenskega Naroda". (624—2) Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Pireolija v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdolovatelj v zabojčkih po 12 Bteklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. {.712— 43) DMIJ SCHOSTER povrnil se je s svojega potovanja in prevzel zopet zdravniško svoje poslo-_vanje._(633) Lepa prilika! Ker nedostaje dela, prodajam «lv» lepa črna konja, stara po 5>/i leta. Obadva sta jednake barve in izborna tekača. Pripravna bi bila posebno za kakega prečastnega gospoda duhovnika. Konja sta visoka po 155 cm. in krotka, da more ž njima ravnati vsak otrok. — Nadalje prodajam lep landaver« kateri bi bil posebno primeren za kako obitelj, maflien vosleek s katerim je moči voziti 10 do 12 stotov in v kojega se lahko pripreže jeden konj ali pa tndi dva. — Vse to pod jako ugodnimi pogoji. Ako bi pa hotel kdo kupiti veo fljakamko mojo pripravo, to mu prodam še: 8 laudaverje, 2 brnma (coupč), z it prt vob, dva na pol odkrita voza, pet parov kon| In klev. Razven toga še Nllri pare konj-Mklk oprav« (3 pare angleških in jeden par pranih oprav), 4 pare komatov koleMar|ev in vse, kar le potrebno v hlevu. (622—ti) Fran}© Bialc, fijakar ua Kelt t vla del governo, caea Ziuale. Stanovanje na Polfaiialtl cest! b. it. O v I. nadstropji odda ae s 1. novembrom v nafem. Sta* novanje sestoja iz 5 sob z vsemi potrebnimi drugimi prostori. Kdor želi, more dobiti tu i i vrt« —■ Več je izvedeti pri Franu Schuater-Ju na Poljanski cesti št. 3. (632) Največja zaloga šivalnih strojev LJubljana* Hišk« oene. — Ugodno pla6evanje na obroka. — Stari ■ troj i ae zamenjavajo. — Popravki so Izdelajo hitro, dobro in (17) ceneno. (476) a% (17ti-12) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. Zaradi teb praktičnih lastnoatlj in jednostavnoga rabljcnja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja in navod rabi doba se v vseh zalogah. Dobiva so v LJubljani pri PRAN CHRISTOPH, T17AMTT T IICVTili A "MM TT izumitelj in jedini izdčlovatelj pristnega 1V AJN U ljUCJVlVliiJN iN - U. svetlega laka za tla, 1'RAOA & BEK0LIN. i 1 i - ^ ♦ ^^»■^^♦•^p. 1 I I I „Pri Jožetu" v Brežicah. Velečastiti duhovščini, učiteljem in slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo dobra založeno trgovino a popolnoma novim modnim, suknenim, platnenim, volnatim blagom za ženske obleke, kurentnim blagom, kakor tudi : s špecerijskim, droguerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom. W Specijalitete: čaj, konjak, rum in liker. ~W Kupovanje vsake vrste deželnih pridelkov in jajec. Zagotavljam vsacemu najcenejšo in pošteno postrežbo vkljub vsaki k 1111 k 111 vuci tor k mnogobrojnomu obiskovanju uljudno vabim in so priporočam z odličnim spoštovanjem (GM-ii Jože Kukovi<\ 1 M M n H ii ii 1 j g jI "H i »„* • • , LI t»«t|.II«II* !••»».. II« # • • I • • I I • I I ■ t « • I l . I l . I i . I » . I l . i t . • >.)(.! i . I i . I < . l t" - (•'a^isaea^asaieMaae^aMa^avaek^^^^^a^^^aVM^^^a^^^^a^^^^^^ •:) JOS. SBUNIG "v :n^5-ijL"tol3a,rLi, Sloz^OTT-e ULlice priporoča veliko svojo SME" zalogo usnja ~3ME lastnega in tujega izdelka, za trgovce, čevljarje, sedlarje itd., kakor tudi vsa čevljarska orodja in druge potrebščine, posebno podplate (Terzenleder), "katera se dobodo po najnižji ceni, ker se naročajo v velikih partijah iz tovarn. Kdor se hoče osvedočiti o resničnosti teh trditev, naj se oglasi Tako ceno, kakor pri meni, ni dobiti tega blaga nikjer drugod. (634-d '•"» Ti "kisla voda po natriju in litiju najbogatejša (270—34) adgonska Iv .... 'A- tW. čista alkalična kiselica. ■ • ■ ., v l.)iil>l.Juiif. KlniNka centa. hiš. tftev. «». Glavna zaloga pri J. LININGER-ji Prodaja po prvotnih cenah. h. Dr. Hose životni balsan je nad 30 lot znano, pribavljanje in abist pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče domaće sredstvo. W) Velika steklenica 1 gld., mala .*><> kr . |in polti "JO kr. ver Na vseli delili zavojnme je moja tli (1 culami, za konito varuvaiiii \ ^a^Cl varstvena znamka \ J Zulume skoro v vseh lekarnali avstro* Ogrske Tam se tndi dobi rasko mnmlu dsmače sinilo To m-edstvo i>■ • i ■ 11. prav izUonio, kakor bvo-dočijo miiDf-e skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter polen tl>^» tudi blaži bolečine. pošIHiKr \ec ^^^Mj^^KB^'^- Na vseli delili zavojnine je unija tu dodana znko- V -kal Mil ah po 3"i kr iu 25 kr. Po pošli n kr voć. ^ nito varstvena znainku. Glavna zaloga B. FRAGNER, Praga, Št. :'i»:i-:M|, NiH stran«, lekarna ..pri nnm orlu". "PoStna r a z p o s i 1 j a t e v vsak dan ~~W KAROLTILL, Ljubljana, Spit alske ulice 10. Svinčniki iz tovarnic; L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. W. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice. Peresa iz tovarnic: Karol Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llcnhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija, Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa. Pismeni papir super-fini ministerski, izborno fini mi-li i sto rs k i fino-fini za urade (surogat narejen brez lesa), srednje fini za urade, navadni za urade, super-fini dokumentni 1 papir in konceptni, plavkasti konceptni papir (surogat, narejen brez lesa); fino meli ran i konceptni papir, japonskega do-1 k umen t ne (j a papirja imitacija, tanki per-1 gamentni zavojni papir, pergament za ukuhnine, steklenasti in gladilni papir. Tinta najboljše vrste: tankotekoča kopirna tinta za pisarnice, Pariška kopirna tinta, vijolasta ali črna, intenzivno črna tinta (za pisarne), izborno fina črna univerzalna tinta, dob lir ova tinta, cesarska, antracenska, alizarinova in av-tografska tinta in posnemovalna tinta za hektografe. (456—9) IVIalaga-sekt ix 187G. 1. 1 steklenica gld. 150, »/■ steklenice gld. —'80 Zdravilni malaga-sekt iz 1862.1. 1 steklenica gld. 2*50, Vi steklenice gld. 130 Zlatobliščeči malaga 1 steklenica gld. 2*—, >/■ steklenice gld. 1 10, iz zaloge spanj ske veletržnice Vinador za katerega vina prlatnoKt In Izbornost se jamči, dobiva se pri gospodu (354—3) Jo&. Svobodi, lekarju. IN »t J boljšo urodHtvo Prebavno vino (Vinnm digestivum Brevmesser) iz knezožkofijske dvorne lekarne v Brikaenu Mr. F. G. Breymesserja je najboljie in najalgurnejše sredstvo, da se hitro lečijo vsakovrstne motltve pre-bavljanja ali zapeka. Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld. Dobiva se v lekarni gosp. J, Svobode V LJubljani. (595—4) x BL I > o 1 n i sž o 1 o ti o c ! V zakup je oddati staro in dobro trgovino ■ mešanim blagom v nekem meatu na Kranjskem. Več je izvedeti v TtuIIer-jevi anoncnt pisarni v I j u 1» IJ aii I. (G17—2) o a »o O 5] [t w "C > Ml Q O 91 525 f Ki /- O Preci M c. Fopriivita. m Mikusch tovarna dežnikov Nekaj za lovce! Na prodaji imam šest lovskih psov starih po dva meseca. Mati je „ferniač" in aportira, oče jo „brekiru prve vrate. (610—3) lovec Šneberške graščine, pošta Stari trt; pri Kake k n. V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (135—25) pri nizozeiUNko - jiiii<»ri«ki pa-i rohiMMlni drii/bi. I Kolowratring 9 TVTTVT A T IV Weyringergasse 7a | J \J J B Prospekti iu pojasnila točno in zastonj. Najkrajšo, najoeneje in najhitreje potovanje. iHMa«nasasanawawBvalawa^H Čast nam je naznanjati slavnemu občinstvu, da se bode otvori 1 novozidani hčtel za turiste v Jesenicah z lepimi, čedno opravljenimi sobami za potnike, od koder je krasen razgled, Jutri v iiedeljo dne 2. avgustu. — Restavracijo oddali srno gospodu Karolu I.oreii«--u. kateri se bode trudil, da zadovolji p. u. goste z dobro jedjo in pijaco po nizkih cenah. V Ljubljani, dne i. avgusta 1891. (631) Kranjska stavbinska družba. 7A Največja razpošiljalnica blaga y firnn ■ Filip Ticho, Zelny trh 21. BRNO Radnička ulice 17, (99—25) lluzposilja proti povzetju »li predplačilu i ItrnskoRft sukna, metrov 3-10, u Mta moiko oliloko, dobre htio nmo u-l I 6-—. tlriisketfa suknu, metrov .11". colo nioftko obleko, boljo bili« »rimo gld. H'_, ltrmkegft Hiiknii, metrov 8'10. >a colo moiko obleko, najfinejšo baUe samu rIiI. tO'78. Hruikega »ukna, črno barve, inotrov 3-10, zadostujoč ca salonsko obloko, jaki> trajno samo gld. 0-—. Metra 3, m ojrrtač, v najfinejših barvali iu blngnih vrstah, annio gld. ti-—. Urabenaito blago a* pranje (da ao ame prati, uu jamči), v najnovejših narisih in barvali, metrov G"40, za culo moško obleko aamo gld. 3 —. ONlnnek platnenega blaga, aukančevo blago, ki so amo prati iu v čudovitih usoreih metrov U-10, aa colo moško obleko aamo gld. 4°—. OtrriitjMto i" lukaiiua, u cotrtink dolu.., gld. 1-S0; čista volna 10 cotrtink dolgo gld. 4-—; popolnoma črno a aviliioninii rvi&iui (kašmirski roboa aa ialoranie) gld. 460. Blago za ženske obleke v vneli načinih tkanja, isvrsbah in barvah, najnovejše in iiajeleiriint-nejfie za pomladansko in poletno Mozono 1891/02. Za celo obleko, dvojno širlko, v dobri bazi 10 m gld. 3.50 v bolj Si bazi 10 »a „ 6"— v lino j Si bazi 10 »a „ 8*— v najfinejši bazi, ftiBta volna 10 m „ 9'— ▼ vclefini bazi, čista volna 10 m „ 13*— francosko blago. Črni kašmir, saksonski izdelek, gladek, progast ali rožaat: 1 obleka 10 m, gladek gld. 4 50. 1 obleka 10 m, progast gld. 5*50 do najfin. vrste. Angleški sefiri (platno), najfinejše in naj praktičneje sa domaČe in cestne obleke. Novo! 1 cela obleka v Ia. bazi 10 m gld. 550. 1 cela obleka v Ha. bali 10 m gld. 4-—. Francosko blago, (■atini), ki se sme prati, za kar se jamči. Za celo obleko, J0 metrov: v dobri bazi . . gld. 280 v fini bazi .... „ 850 4-50 6 — v najfinejši bazi v atlasasti bazi Jutni zastori, turški uzorec kompletne dolgosti prve baze gld. 3-50 druge baze gld 2 50. Tuniški zastori, z zlatom pretkani, z velo-finimi progami in čopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 450. Garnitura, 2 posteljni pregrinjali in prt iz jute. . . . gld. 3 50 iz ripsa ... ., 4*50 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10—11 m gld. 3.40. Platneno blago kos 30 Dunajskih vatlov. Cena kosu: Rumburško stat vino platno, 5 četrtink široko gld. 6 50. RumburŠki oksford, pristne barve, Ia gld. 6*50. RumburŠki oksford, pristno barve Ha gld. 4 50. Sifon, dobre baze, a gld. 450, 5-50, 6 50dogl. 9'—. Domače platno, štiri četr-tinke široko, gld. 450, 5 Četrtink gld. 550. Štefanijsko platno, pet četrtink široko, popolno nadomestilo za platnene tkanine gld. 9-—. Atlasasti gradi za posteljne prevlake Ia gld. 8*50, Ua gld. 5 50. Platnene rjuhe brez fiivi, komad 2 m dolg gld. 1.10. Kanefas, Ia baze za posteljno prevlake gld. 6.—. Žensko srajce iz sifona ali močnega platna, b čipkami, 6 komadov gld. 3'50. iz najboljše Rumburske tkanine s švicarsko vezenino 8 kom ado v gld. 6*—. Uustrovani modni katalogi zastonj in franko oe na z ah te vanje od vsega blaga lastonj — Uzorci pošljejo in franko. 15 V Postojinski jami priredi ho dne 15. avgusta 1891. leta, ob 3. uri popoludne izredna veselica z električno razsvetljavo kakor o Binkoštih vsacega leta. Ustopnina za osebo I gld. Otroci pod 10 letom so ustopnine prosti. (goh— i HI-"-'- <* ^ft>- Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne združeni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu jo pri (173—21) ■XI 2C©l©a.-srorslace tjlIIc© št. pritlično kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj v sodčkih in steklenicah najboljše vrste vedno svežega piva iz zgoraj imenovanih pivovarn ter pošilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. IsF" Na vprašanja odgovarja točno in frankova.no. C 1 M M H II H M a X I ■ a m ANDR. DRUŠKOVIG trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10 priporoča svojo "oogreuto ZStlogro štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d., »ploh vsega v to stroko spadiijočegn blagu. DE^Ir^e ■ (416-13) vodne pile in žage za kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni C31C ^785 15 Najlepši najceneji otročji vozički pri Antonu Obrezi, tapecirarji (454-11) Ljubljani. Šelenburgove ulice, 4. ■j^T* IVovO, fino In moćno blago* Svaritev! Bivši pisar c. kr. okrajnega sodišča v Radovljici, Jaiiez Pc^triČ iz Žabje vasi, laže se po Kranjskem, da službuje v moji pisarni in ljudje me zaradi njegovih dolgov osebno in pismeno nadlegujejo. Da to človeče ne bode mojega imena zlorabljalo še dalje, izjavljam, da Janez Petrič nikdar v moji pisarni služil ni in da bi ga tudi nikdar ne vsprejel, ker ga predobro poznam. V L j u h I j ti n i, dne 1. avgusta 1891. Ivan I Mu ti t ji ii. (635—1) c. kr. notar. UBERALL VORRATHIG 17 MEDAILIEN SUCHARD NEUCHAIEL(safwPZj LE1CHTL0SLICHER CACAO • A . .....' • • I K° - 2 00 TA , , \ \ • ru,h, I .>*'• puškar v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem izdeluje in prodaja vsakovrstne novo puške in revolverje ter vae lovske priprave« patrone ter drago streljivo po najnižjih cenah. — Puško ho vse pre-■kaAene na con. kr. izkuiavališdi ter saznamenovane s znamko tega zavoda. (175—43) Za izbornost blaga Jamči izdelovatelj. Stare puške popravljajo se ceno. Ceniki pošiljajo se brezplačno. ~ VW11« IMflfl23 UG S (522—7) dobe* se ceneno pri J. S. BENEDIKT-u v Ljubljani. ^s^ ^s^^s^ ^sf ^kf^s^ ^AW s^kf' >^kfr '^k/' ^^k/ ^^kf ^aV ^^kf '"^k/ >^bW ^v\ ,^v\ .^▼V ^^v^tV-^rV^rV ^^\^^^rx^^v^^% * * * * * i * Restavracija „Pri zvezdi" priporoča vina iz najboljših krajev, z Dolenjskega, Hrvatskega, Štajerskega in iz Istre; nadalje izvrstna vina v buteljah, in sicer: Ptujski „Stadtberger", Jeruzalemec in Rifosko i. t. d. — Toči se tudi Koslerjevo marčno pivo. — Izdajajo so obctluo karte (Mitta^s-Abonnement). Na razpolaganje je senčnati vrt in kegljišče. S spoštovanjem <6a9-,) Fran Ferlinc. ^fc^ '^k^ '^■^ '^■^ ^fcf '^•f' '^AV '^b/ -rv ^Pv ^Pv ^PC ^Pv ^Pv ^P\ ^rv ^Pv ^P\ ^rv ^Pv ^Pv ^P\ m društvo za zavarovanje na življenje, na rente in proti nezgodam na Dunaji. Ustanovljeno leta -s»P Poroštveni zaklad av. v. . gl. 41,389.671-82 Stanje zavarovalnin 1. dne* julija 1891....... „ 204,921.639-41 Izplačila do 1. julija 1891 „ 82,734.82811 Zavaruje na življenje v vseh kombinacijah, na doto in na kapital, katerega je izplačati o gotovi starosti, potem na rente in proti nezgodam. Vojaška zavarovanja za neslužbujoee vojake sklepajo se brezplačno. Zavarovane! «I«»Im> mimo nizke premije« katero plaenfejo, (udi delež doblekii, in to pri vgelt konibliiaeijali. (»113—2) (ilavni zastopnik za Kranjsko: J. J. Naglas v Ljubljani. 5} Zaloga piva bratov Reininghaus v Ljubljani, Priporočamo izborno pivo v steklenicah potem (583—3) marčno in uležano pivo v sodih. Prostovoljna dražba. Dne 16. avgusta t. 1. popoludne ob 3. url vršila se bode v Ozaljski graščini prostovoljna dražba Vino je dvojne vrste, belo, staro in novo, a oddajalo se bode v večjih ali manjih partijah. — K tej dražbi vabi kupce npraviteljstvo graščine Ozalj pri Karlovca. (Ponatis se ne plaća.) (597—3) ilovo racijoiialno zdravljenje. N N ki pa Vsem bolnim na živcih ae najtopleje priporoča 21. izdaja izšle brošnre Romana %%'«• Iihiiihuii-h XS- Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 33 Dobiva se zastonj (332—8) v lekarni J. Svobode v Ljubljani. Spričevala znanih zdravnikov. 55^ Za zobe nepresežno ^5 jo L Trnk6czy-jeva voda za nsta aromatiška, svoiilna tekočina, katera ovira pohabljenjo z5b in odpravlja zadah ust. — Vulika steklunica 50 kr. II. Trnkoczy-jev zobni prašek ju jako obljubljen iu svetilen ter dela zobe blesteče bele, a 30 kr. Navedena zdravila, za katerih izbornost je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveže v zalegi ter jih razpošilja vsak dan po poŠti lekarna Trnli6czy poleg mestne hiše v Ljubljani BBF" Narodllam od zunaj zadoioa ae z obratno poito. "^U Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj: Lokama Viktorja pl. Trnk6ozy-ja, „pri sv. FranCiSku", (ob jednem komična tovarna), V., llundsthurmstrasse 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu*, VIII., Josefatadter- strasBe 30. Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczv ja, „pri Kadeckiji", III., Kadetzkv-platz 17. (616—2) Izdajatelj in odgovorni urednik: J obi p N o 11 i. Lastnina in tlak .Narodne Tiskarne". 4.