Dobrih deset mlnut iioje od ceste, ki pelje iz Trojan proti Celju, stoji v vasl Stopnik dom Rdečega križa. Ko sem ho-dila po zasneženl cesti, sem premišlje-vala, kako otroci preživljajo v domu svoje počitnice. Dom ]e namreč odmak-njen od mestnega hrupa, obdan s čudo-vitiml drevesi, okrog doma so položne vzpetlne in vlada spokojen rnir. V pogovoru z otroki, upravnico In vzgojitelji sem kmalu dobila odgovor. V tistetn času, ko sem jih obiskala, je bilo na pofiitnicah 29 otrok iz osnovnih šol Mirana Jarca in Vita Kraigherja. Takole so pripovedovali: 2eljko (1. razred): Najraje se sankam. Pa še dobro mi gre. S prijateljem seni zmagal v dvosedu. Boris (4): Rad se sankam, vendar se raje smučam. Prijatelj mi jih je posodll. Ce bo šlo po sreči, bom prihodnje leto eačel smufiati. Tatjana (2): Rada bi smučala, a ker nimam smuči, se pafi sankam. Zvečer pa zelo rada rišem in veliko slik sem tu že narisala Suzana (1): Tu je lepo. Ni nam dolg-čas, ker smo veliko na snegu, zvečer pa igramo igro »Clovek ne jezi se«. Iztok (1): Ce bi bil jaz upravnik, bi se od jutra do večera samo sankali. Sa- ________OBISK V KOLONIJI RDEČEGA KRIŽA_________ Najlepši dnevi mojega življenja V domu je vedno toplo in nikoli nismo bili lačni, so povedali otroci mo Iz doma gretno, pa stno že na klan-cu. Ampak domov grem vseeno rad. Moji prijatelji me čakajo, oni imajo že pouk in skupaj bomo hodili v šolo tn domov. Alenka (3): Jaz pa najraje rišem. Pun-čke, hiSe in drevesa kar hitro spravim na papir. Ampak sankam se tudi rada. Zelo rada bi priSla še poleti, ko bo vse zeleno. Silvo (1): S seboj imam svoje smuči in tu so lepi tereni. Ker moji prijatelji radl riSejo, rišem tudi jaz. Najraje ri-šem podobe iz Cudežne dežele. Sam si mislim kako je tam in nato narišem. Mladen (D: Tu imam veliko dela. No, ne dela. Bad se sankam, igram z domi-nami, sestavljain lego kocke, rad pa tu-di jem. Prav niC mi ni dolgčas in še bi prišel. Dolgčas ni nobenemu Se drugi so pripovedovali. Vsi se radi sankajo in kepajo, fie pa bi imeli smuči, bi se jih večina raje smučala. Kadar so v domu, hitro najdejo razvedrilo. Vsem se zde te poCitnice lepe in zanimive. Dolgčas ni nobenemu. Mogoče je komu bilo, vendar je to korenjaško skril. Bo-mov pa gredo kar radi. Večina pa si je zaželela, da bi se še vrnila v prihodnjih počitnicah. Prav nič ni čudno, da se otroci radi sankajo. Imeli so prava tekmovanja v enosedih in dvosedih saneh in so ves teden skrbno vadili, da so se čim bolje odrezali. Kadar so bili v domu so se igrali razne igre ali pa prisluhnili radiu in televiziji. Vzgojitelji so povedali, da so to v giavnem otrocd iz skromnili dmi-žin in znajo ceniti igrače. Vse omare v jedilnici so prelepljene z risbami. Cudoviti svet otrokove do-mišljije je prenešen na papir. Ce si po-drobneje ogledaš te risbe, ki so svobod-no narisane, brez vpliva šolske tovari-šice, lahko vidiš njihove želje po nedem iz otroškega sveta, njihovo Ijubezen do igre, do najbližjih, njihove junake, ve-selje na snegu ... Zaključni večer, ki je vedno pred-zadnji dan, je nadvse pomemben. Vsi otroci sodelujejo in nastop vzamejo pre-sneto resno. Prav na ta večer nastene vedno največ dogodivščin. Naj povem le dve: desetletna deklica in leto starejši defiek sta pripravila skeč. Priprave so bile skrbne in nastop je lepo uspel. Ugo-tovila sta, da se dobro ujemata in sta st obljubila, da se bosta čez deset let poročila. Druga dogodivščina je bolj pretresljiva. Desetletnl deček je na po-slovilnem večeru zapel: »Mamica moja vrni se kdaj, ni te med nami, kje si sedaj, ko ...« Njegovi starši so v Nem-čiji, sam pa živi pri teti. Vsi starejši so imeli solze v o<5eh. Za šolarje so na tem večeru najbolj pomembne nagrade. Ves čas se pogo-varjajo in ugibajo, kaj bodo dobili zma-govalci v sankanju, najboljši risarji, sta-novalci najlepše urejene sobe. Pravijo, da so presenečenja najlepša. Zapletla sem se v pogovor z vzgoji-teljem Bobijem. Povedal mi je, da je imel v začetku precej težav; ker so mo§ki zelo redko vzgojitelji in so ga klicali kar tovarišica. Ko pa so ugotovili, da zna hitro popraviti sanl, zabitl žebelj, za-kuriti peč, igrati nogomet, so mu dali ime tovariš. Drugih težav ni imel, ne z otroki, ne s hrano in letos tudi s sne-gom ne. Njegova želja in želja upravnice in drugih dveh vzgojiteljic je bila, da bi se otroci vrnili domov zdravi in ne poškodovani. Predzadnji dan, ko sem bila na obisku, je bilo še vse v najlep šem redu. Družine Otroci so mislili, da sem na njih kar pozabila in so se razgovorili. V takem klepetu so bili tako prisrčni, bogati idej, zgovorni in odkriti, da mora biti vsa-kemu obiskovalcu hudo, ko sliši, da nji-hov dom ali družina nista urejena. Mno go je takih otrok in zato hitro najdejo skupni jezik, po svoje rešijo take »skup ne« probleme in postanejo dobri prija-telji. Nekateri so se na vzgojitelje, po-sebno še na tovariš8 tako navezali, da so si zaželeli, da bi bll to njihov tovariš v šoli, da bi ga lahko obiskovali ali pa da bi bil to njihov starejši brat. To so bili v glavnem otroci iz številnejših tlru-žin ali iz družin, kjer sta starša preza-poslena m se ne moreta dovolj posvetiti svojim otTOkom. Otroci so še povedali, da je v domu vedno toplo, da niso bili nikoli lačni, saj so imeli kar pet obrakov dnevno, da niso bili nlč kregani, če so bili mokri. ker so ob veliki kmečki peči lahko vse posušili in še marsikaj. Ohranili vas bomo v trajnem spominu Ob koncu obiska sem pobrskala še po knjlgi vtisov. Vsaka skupina ob od-hodu iz doma nekaj napiše. Tako lahko prebereš: »Za nami je teden dni bivanja na Vranskem. Bilb je čudovito. Ohranili vas bomo v trajnam spaminu.« Ali pa: »Prišli smo iz raznih šol, vendar smo se zlili v celoto, sklenili nova prijatelj-stva. Zivljenje v tej lepi dolini, polni življenja in svežega zraka, nas je okre-pilo in nam dalo novih moči!« Neka trinajstletna deklica je sama napisala: »Dnevi, ki sem jih preživela tu. so bili najlep^i dnevi mojega življenja!« VIDA OVEN