Glasilo Zveze sindikatov Slovenije
rij?vni urednik Dušan Gačnik Sovorni urednik Franček Kavčič
Ljubljana, 18. april 1985 številka 15, letnik 44, cena 25 din
4\
toli^
ebnil'
dfli'
irrti3'
Mari' ti vse' iti, Pa ode°' :etu^ osta-_■ prfi'
infor-ode.O' i ime-ožp , da j£ tujein
Cc
Pa
o
Vi
' politične usmeril iiil niso smotrne odločitve
ialo-lik s ivi iz kcij-aku-ijet-/rsto : re ni regi->r;ilo iji bi
^ prekinitvi dela v Dekorativni
1.200 dinarjev je lahko malo ali veliko
Go:
uredništvu: predsednik zbora tla v Skupščini SRS
gospodarski zasuk te potreben
ia jili' vrni-
irnosi Združenega
da j£
rekoč ramo, ev. k :vala lovn(J dobrj! lomol ■ -e«l i
'oje«t ^ ožno-' v
z na- > infof' polnil '■ moral; kajti , kaj •ašanj bude;
.ihniti j ebain lanin1 neU'
i cela kaka
toste-1
ospn' adnik
anali, ti raja nr | mvec
it celodnevne šole
a odlične isli se kar naprej lika v prihodnost
Konec tedna, od 17. do 20. aprila, bo v Ljubljani 5. delovno tekmovanje kovinarjev Ljubljane. Letošnjega tekmovanja, ki poteka pod geslom »DELO. KVALITETA, INOVACIJA, SA\10LiPRAVLJANJE«,se bo udeležilo 232 tekmovalcev v 17 poklicih. Na ljubljanskem tekmovanju bodo letos prvič tudi modelni mizarji in obratni elektrikarji. Vseh tekmovalcev z ljubljanskega območja bo letos kar za polovico več kot lani.
Letošnja novost je tudi to. da se bodo strng -rj! brusilci In rezkale! pomerili na Gospodarskem razstavišču in to v okviru srečanja industrije in trgovine z drobnim gospodarstvom.
Poleg tekmovanja za najboljše bo v teh dneh tudi razstava inovacij na Gospodarskem razstavišču, ki jo je pripravil odbor za inovativno dejavnost pri Mestnem svetu ZSS. V Metalki bodo v sodelovanju z Litostrojem tozd PUM predstavili livarske poklice. Prav tako bo tudi v teh dneh informativni dan za učence osnovnih šol v ljubljanski regiji, ki se ga bo udeležilo več kot 35 tisoč učencev.
Najboljši trije tekmovalci iz vsakega poklica se bodo uvrstili na republiško tekmovanje kovinarjev, ki bo od 27. do 29. junija v Titovem Velenju.
Organizatorji tekmovanja kovinarjev pa že'razmišljajo, da hi prihodnje leto pripravili tekmovanje P*> delovnih organizacijah. da bi tako postalo sestavni del dela v ozdih.	Andrej Agnič
Dileme ni, je imperativ
Ta čas. ko se ubadamo s teža-'arni. zavoljo gospodarskih gi-anj na začetku tega leta, se zdi nekako neresnično razmišljanje 0 tern. kako naj bi zastav ili gospodarski razvoj do leta 2000. U)daj če bi tako resno in realno rsika' načrtovali in izbirali poti nadalj-torej niega družbenoekonomskega jh ra- Razvoja že sredi osemdesetih let, o do- 'tej po vsej verjetnosti ne bi bili sam° V laki gospodarski kaši, kakor telo. Nekateri celo mislijo, da bi hnlll ,rali začeti razmišljati že zdaj o 0	| etH, kakšne smeri utegne ubirati
| tezvoj tam okoli leta 2010, da ne H teho takrat z enako zamudo in ezavami lovili napredka v svetu.
kot
ga lovimo zdaj.
Čeprav je do izdelanih »po-, drobnosti« v strategiji dolgoročnih razvojnih usmeritev še daleč, so v osnovi vendarle znana merila, ki jih bomo morali ujjoštevati in se jih držati, če naj bi dosegli končne cilje razvoja — ti pa so vsekakor mnogo večja kakovost pri zadovoljevanju osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
Ni mogoče zanikati, da bo treba korenito spremeniti zasnovo gospodarskega razvoja in organizacijo procesa proizvodnje in menjave. Z drugimi besedami, razvoj bo treba postaviti na povsem nove temelje — ne ga
omejevati na investiranje, pač pa predvideti celovit razvoj od izobraževanja, uporabe znanja, potreb po gospodarski in družbeni infrastrukturi itd.
Predvsem pa bo treba -vendarle začeti delati prave stvari. Toda ob vprašanju,ali je to dosedanji razvoj s pomembno socialno noto ali razvoj na trdnih tržnih in ekonomskih zakonitostih z vsemi njegovimi začasnimi negativnimi posledicami, dolgoročno pa vendarle zelo pozitiven, se v Jugoslaviji hudo krešejo iskre. Menimo pa, da bi bilo vendarle bolje, če bi z ostrejšim in za nekatere bolj tveganim tempom
razvoja čimprej pohiteli. Nikoli v-zgodovini namreč razvoj in napredek kake družbe nista temeljila na njenih šibkih, ampak izključno na močnih in zdravih dejavnikih. Naj bi pri nas uspela alkimistična gospodarska formula, da bi nosili napredek neznanje, nesposobnost, potuha in zapravljivost?. Dosedanje naše izkušnje kažejo, da iz te alkimistične formule ne bo zlata. Seveda ni mo-goge pričakovati, da bomo potem, ko bomo izbrali smeri dolgoročnega družbenoekonomskega razvoja in njihove nosilce, dosegali uspehe premočrtno in brez težav in nihanj. Pot, pa naj bi bila še tako prav izbrana, bo
zaradi težke dediščine dosedanjega razvoja in rastočih neskladij v svetu vsaj v prvih letih zelo težavna in posuta s trnjem. Mnogi se boje. da se na tej težki poti ne bi spotaknili in obležali. Toda če bo družba še naprej »šokirana« ob neuspehu posameznih družbenih subjektov in jim skušala pomagati, bo bržkone počasi, a zanesljivo dosegla raven deleža v svetovnem gospodarstvu in družbeno (ter osebno) raven, kakršno imajo in bodo imele nerazvite dežele. Zatorej ni dolgoročne razvojne dileme, ampak je en sam razvojni imperativ!,
Boris Rugelj
Kaj o tem
menite
vi?
Ob neugodnih gospodarskih gibanjih, za katera pa vendarle pričakujemo, da se bodo obrnila v drugo smer, zadnje čase preseneča našo javnost tudi nenormalno zaposlovanje predvsem v družbenih dejavnostih, ki se že nekaj časa otepajo s hudimi, tudi finančnimi težavami. Vse kaže, da so opozorila o smotrnem zaposlovanju, predvsem pa o previdnosti pri zaposlovanju v družbenih službah, kot bob ob steno. Zdi se, da se v delovnih skupnostih nekaterih družbenih dejavnosti sploh ne zavedajo početja in od kod'bodo dobila denar za osebne dohodke in delovna mesta. To pa ni niti najmanj poceni naložba, pa čeprav se zdi, da je potrebno nabaviti le pisalno mizo in svinčnik. Resnica je daleč od tega, kajti z družbenega vidika so to zelo draga delovna mesta in najbolj tedaj, če ne dajejo tistega, kar združeno delo od njih pričakuje.
V Sloveniji se je zaposlovanje v prvih mesecih letošnjega leta povečalo za 1,6 odstotka, vendar pa je to gibanje največje v druž-henih dejavnostih. Predvsem nckateiih: v zdravstvu se je povečalo za 2,7 odstotka, v poslovnih združenjih za 4,5, v stanovanjski dejavnosti za 3,6, v ozdih komunalnih dejavnosti za 4,7, v bankah za 3,5 in v zunanji trgovini kar za 7,7 odstotka.
Ni kaj reči! Poguma ljudem, ki so na odgovornih položajih v teh dejavnostih, ne manjka. Zanima pa nas, kaj so storili za to, da bi bolje organizirali delo z manj zaposlenimi. In še bolj to, kaj so ob takšnem zaposlovanju rekli samoupravni organi. Ali so tudi oni, sindikat in partijske organizacije, preslišale opozorila o smotrnem zaposlovanju?
Za uredništvo Marjan Horvat
T
Ukrepi za oživljanje izvoza
•	Skupščina SR Slovenije podpira ukrepe Izvršnega sveta za ustavitev negativnih gospodarskih teženj v letošnjem letu (Skupš-c,na tudi ocenjuje, da zaradi tega ni treba spreminjati osnovnih ra-'''ojnih usmeritev za leto 1985). Gre za ukrepe za oživljanje sta-uovanjske zidave, ki naj bi dala zagon tudi drugim delom gospodarstva. Gre tudi za znane ukrepe za zaščito živ ljenjske rav ni in so-cialne varnosti delav cev in drugih delov nih ljudi: spretnejše uskla-Jsvanje pokojnin, štipendij in socialno varstvenih prav ic. hitrejše Prilagajanje osebnih dohodkov v družbenih dejav nosti rasti oseb-n'h dohodkov v gospodarstvu.
•	Skupščina tudi meni, da se je treba v skupni akciji spopasti z vse večjo inflacijsko miselnostjo in niinanjem, ki vodi v zastoj Proizvodnje in izvoza. Zato naj Gos^rt^Uld^iihiornica Slovenije in sPlošna združenja nudijo v so strJ^Jlv rA ponm£ pri povezovanju 0rganizncij združenega dela za skfeen iV^top n;|tujih tržiščih in za Pripravo kakovostnih izvoznih p(
•	Delegacija Skupščine SR Slovenije v Zboru republik in pokrajin naj se zavzame, da se na zvezni ravni čimprej sprejmejo ukrepi, kot na primer: spodbude za konvertibilni izvoz, poenosta-vijo postopki za uvoz opreme ter sprejmejo posojilno-denarne ukrepe, ki bodo ustvarili možnosti za povečanje konvertibilnega izvoza, posodobitev proizvodnje in oživljanje gospodarske rasti.
•	Skupščina zahteva, da odgov orni nosilci politike cen takoj, v skladu z zakonom, preprečijo neupravičeno dvigovanje cen in izkoriščanje monopolnega položaja, to je nujno zaradi gibanja cen in teženj po administrativnem urejanju tega področja.
I Nekaj poudarkov iz poročila Izvršnega sveta in ugotovitev ter stališč Skupščine SR Slovenije o tekočih gospodarskih gibanjih s seje zborov 17. 4. 1985)
OBVESTILO OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
V počastitev 1. maja bo Delavska enotnost izdala okroglo značko z zaponko in napisom 1. maj ter napis Živel 1. maj na pasici v velikosti 100cmx25cm. Cena značke z zaponko je 100 dinarjev, cenapasice pa 40 dinarjev.
Omenjeno lahko naročite pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Celovška c. 43. lahko tudi po telefonu 320-403.
Poziv za krajši delavnik in daljši čas obratovanja strojev
Kaj hočejo sindikati
Slovenski sindikati so na zadnji seji sprejeli politične usmeritve za skrajševanje delovnega in podaljševanje obratovalnega časa.
Poziv slovenskih sindikatov ni zahteva po splošnem in enkratnem skrajševanju delovnega časa, je le logična zahteva, da se strokovno poučijo možnosti za to. V skrajševanje pa naj bi šli selektivno, to pomeni le tam. kjer so za to izpolnjeni ekonomski in socialni pogoji. Sindikati obenem zahtevajo, da se mora povečati obratovalni čas strojev, kar bo omogočilo povečanje proizvodnje, dohodka, akumulacije na delavca in tudi osebnih dohodkov. Sindikati torej menijo, da se bodo s skrajšanjem delovnega časa izboljšale tudi delovne razmere, kar bo vplivalo na ohranjanje zdravja in delovne sposobnosti delavcev.
Zahteva za prehod na krajši delovni čas je zato naslovljena zlasti na strokovne službe in p<> slovodna vodstva, ki naj razčlenijo sedanji delovni in obratovalni čas ter izkoristek strojev in z raziskavami in preizkusi ugotovijo možnosti za krajše delo za ljudi in za daljše obratovanje strojev in naprav, kar bo vodilo k smotrnejšemu gospodarjenju.
Na seji republiškega sveta ZSS je bilo v zvezi s tem precej govora o uvajanju novih izmen in deljenem delovnem času. o prezaposlitvi delavcev, ki so sedaj premalo zaposleni, na primer v trgovini, pomanjkanju delavcev nekaterih poklicev, na primer rudarjev, premajhni gibljivosti delavcev iz enega ozda v drugega in iz kraja v kraj, vprašanjih prevoza na delo. Vse te težave je mogoče reševati ob akciji za skrajševanje delovnega časa.
Vprašanje krajšanja delavnika za delavce in daljšega obratovanja strojev moramo obravnavati tudi glede na podatke, ki kažejo, da so zmogljivosti gospodarstva v Sloveniji vedno slabše izkoriščene tudi zato, ker skoraj dve tretjini delavcev delata le v eni izmeni in ker ne delamo vseh ti-. stih ur, ko smo formalno na delovnem mestu. Najhuje je to, da so slabo izrabljene zlasti zmogljivosti ozdov z novejšo in dražjo opremo, medtem ko so najbolj izkoriščeni na primer zastareli tekstilni stroji, ki so že skoraj v celoti odpisani.
Republiški svet ZSS je k tej akciji pozval vse sindikalne organizacije kot tudi občine in republiške organe, gospodarske zbornice, interesne skupnosti. Predlagal je tudi, da pristojni organi ob sprejemanju planskih listin predvidijo ukrepe, ki bodo spodbujali postopno skrajševanje delovnega časa in uvajanje večizmenskega dela, na primer zmanjšanje obveznosti iz dohodka.
Mogoče so prav neproduktivne delovne sobote kot v Tamu in Zlatorogu tisti konkretni problemi. ki ga bomo najprej razčlenili in odpravili. Lahko bi se spoprijeli še z večjo zadrego, ki tare skoraj vsak ozd, z delavnikom, ki traja 8 ur, dela pa se le pet. Oboje zahteva res temeljite analize in tehtno pripravljene načrte ter ukrepe, zlasti za organizacijo dela. Dosegli jih bomo z odgovornostjo organizatorjev dela in ne nazadnje z osveščenostjo vseh delavcev, da sprejemajo cilje, ki so pogoj za skrajševanje delovnega časa.
F. K.
Megalomanski zalogaj obtičal v grlu delavcev
V delovni organizaciji Emona hoteli so se odločili ukiniti tozd Restavracijo Cankarjev dom. S tem so dokončno presekali gordijski vozel stalnih izgub pa tudi nenehno socialno ogroženost kakih 30 delavcev, ki so za najnižjo delavsko plačo (tam okoli 18.000 dinarjev) stregli ljubljanski kulturniški in še kakšni srenji tja do 2. ure zjutraj. Pristojni iz delovne organizacije so na novinarski konferenci na široko opisovali strpnost in potrpežljivost gostinskih delavcev v Cankarjevem domu, ki so si s tem prislužili premestitve na bolje plačana delovna mesta. Premestitve naj bi opravili na za-četku prihodnjega meseca, medtem ko bo za približno 100 milijonov vloženih osnovnih sredstev čakalo na princa iz sanj, ki naj bi s poljubom rešil začarano ekonomiko. Kdo bo to, se kajpak niti približno ne ve, toda, kot zdaj kaže, se tudi »Cankarju« obeta usoda gostinskega Tivolija, ki so ga spravili na noge zasebni gostinci.
Ko so ob koncu novinarske konference v hotelu Holiday Inn vprašali novinarje, če imajo morfebiti kakšna vprašanja, so le-ti kaj hitro ugotovili, da tu pravzaprav ni več kaj spraševa-fi- Gre pač za posledico nekdanje megalomanije in za dejstvo, da so imeli pač prav tisti, ki so se spraševali, kdo in kako bo vzdrževal ta slovenski kulturni kolos. Modus vivendi je bil vsaj na začetku za nekatere jasen: del stroškov obratovanja Cankarjevega doma naj bi krila gostinska dejavnost. Zamisel je bila sprejemljiva, ko v naših logih še ni trkala na vrata gospodarskih subjektov vsa surovost tržne logi-
ke, kar se dogaja zdaj. Nič torej ne presenečajo besede direktorja Emone Hotelov Janija Vehovarja, ki je poudaril, da je za »njegovo« delovno organizacijo predvsem pomembno dejstvo. da se je dokončno začela zavedati, da je danes dva in dva štiri. S tem je pozornemu novinarskemu ušesu zelo elegantno dal vedeti, da delavci Emone hotelov ne morejo in nočejo goltati prevelikega slovenskega kulturnega zalogaja. Če to prevedemo v številke: od skupnih stroškov obratovanja Cankarjevega doma jih kar 40 odstotkov odpade na tozd restavracija Cankarjev dom. Da bodo stvari jasnejše,velja tudi povedati, da ima tozd od vseh števcev v »Cankarju« svojega samo za elektriko. Vsi drugi so skupni. Stalne izgube (tako lani kot predlani se je njena vsota povzpela na približno 16 milijonov dinarjev) kljub zabeljenim cenam v restavraciji in kljub vsem mogočim poskusom, da bi stvari vendarle obrnili na bolje, torej nikogar niso presenečale. To je lahko presoditi tudi po tem, da v Emoninih hotelih ni bilo nobenega, ki bi restavracijo v Cankarjevem domu hotel vzeti pod streho kot poslovno enoto.
In kaj reči ob koncu? Bržda je že vse rečeno (vsaj kar zadeva Emono hotele in likvidacijo tozda Restavracija Cankarjev dom), vsekakor pa ostaja vprašanje, kako bo poslej s poslovanjem Cankarjevega doma, ki je doslej pač nekako vozil zgolj zato, ker je še vedno delovna organizacija v ustanavljanju. Tako vsaj smo slišali na omenjeni tiskovni konferenci, kar pa gotovo ni vse.	/vo ^
REKLI SO...
C
d
Na predsedstvu SZDL smo obravnavali kmetijstvo in ugoto'^ kmetijstvo je zapostavljeno, treba je popraviti stanje. Na predseds*'1 CK ZKS smo obravnavali znanost in ravno tako rekli, da je zna«0-' zapostavljena in je treba položaj popraviti. O čemerkoli govorim«-1 izobraževanju, pokojninah, modernizaciji, vse je zapostavljeno. ^ vse to poslušamo, se sprašujem, ali ni to pripravljanje terena za teži1 razprave o novem srednjeročnem načrtu in osnutku delitve družK nega proizvoda. To bi morali upoštevati, kar pa seveda ne pomeni,1!1 gremo lahko mimo problemov, ki so očitno pri posameznih kateg«*' jah delavcev v združenem delu bolj izraženi kot drugod.	2
Naslednji problem ob tem je, da so vsi ti pritiski in zahteve usm*j jene samo navzven. Poskusi, tudi v sindikatih, da bi razpravo pr*č smerili navznoter, da bi ugotovili, kaj bi bilo moč doseči z notranjo »C ganizacijo, s spreminjanjem in prilagajanjem organizacije in h1 t; spreminjanjem programov dejavnosti, so ostali brez uspeha. Tak^riL pripravljenosti ni. Tudi na področju družbenih dejavnosti se noče vprašati oziroma slišati pripomb, da se v družbenih dejavnost* . J na novo zaposluje razmeroma več delavcev kot v gospodarstvu. Jas"! je, da se dana masa za osebne dohodke tako razporeja na več Iju^ Marjan Orožen na seji Predsedstva SR Slovel
'eni
/rga:
lakn
Ob seji CK ZKS o kulturi (7)
Gmotni položaj kulture
Sodelovanje
S podpisom samoupravnega sporazuma med INO-Projektom in 18 delovnimi organizacijami iz Hrvat-ske, Srbije in Slovenije so samoupravno uredili združevanje dela in sredstev za gradnjo več objektov v državi in tujini.
Kot poročajo, ima INA-Projekt sklenjene samoupravne sporazume s 55 ozdi s podropja znanstveno-razi-skovalnega dela, proizvodnje, montaže, gradbene operative. projektantskih in inženirskih organizacij. Rezultati so opazni doma in na tujem.
Za konec pa še o gmotnem položaju kulture, za katerega so javni razpravi porabili največ besed. O vsakem od teh vprašanj bi bilo vredno pisati: drastično zmanjševanje denarja za naložbe, računajoč dejansko vrednost sredstev, ki so bila na voljo za kulturo v preteklem srednjeročnem obdobju, so se le-ta znižala za 30%; po sedanji stopnji rasti bodo sredstva šele leta 1988 dosegla višino iz leta 1983; v občinah prelivajo sredstva za družbene dejavnosti praviloma na škodo kulturnih dejavnosti; osebni dohodki delavcev v kulturi zaostajajo za gospodarstvom kar za 16% itd.
Vse te ugotovitve veljajo seveda za sredstva, ki se za kulturo združujejo s svobodno menjavo dela v kulturnih skupnostih. »Pretežno pa se kulturne dejavnosti finansirajo vendarle iz drugih virov: iz participacij neposrednih uporabnikov (vstopnine, članarine), iz naročnin (za RTV),
1 iz prodaje na trgu (knjige in druge publikacije, likovna umetnost, filmi), iz sredstev združenega dela (kulturno življenje delavcev, obnova in revitalizacija spomenikov)...«
Prav Po v lev, grad ‘ovo
nah.
Pom
hča
subj
Dar
9al: tu i|
ua
Tu se velja v gradivu ustavi11 me še posebno zato, ker v nasl^ njem odstavku preberem11 »Participacija neposrednih rabnikov kulturnih vrednot naj' svoji rasti ne zaostaja za dina miko splošne rasti cen...«
Us
P omeni, da za svoje nep« 1;0 sredno kulturno življenje v	V
delavci združujejo posebna sred Uv stva (skladi skupne porabi drugo) poleg sredstev za skup« lta menjavo dela, in vse kaže, da 1 he bo ta delež še povečeval. Proc( $tj pa bi vsekakor moral teči v flf nji sprotno smer — v krepitev svt srj, bodne menjave.	Tol
V danih gospodarskih razmf y rah je usmeritev morda nujna,1* c povedati je treba, da služi h«1 dnevnim političnim ciljem manj dolgoročnim političnim n3 čelom, ki se jim začasno zavestnljp odrekamo.
Nepoboljšljiv optimizem nad seveda narekuje tudi to, da *a5 A
štrene razmere ne pomenijfM nujno zastoja ali celo ukinja«)* kulture, temveč lahko omogoči tudi boljše delo, boljšo organiž* cijo in večjo učinkovitost.
Doro Hvali ti)
POVZEMAMO •POVZEMAMO • POVZ
Platonsko ljubezen do žensk smo že zdavnaj presegli, draga tovarišica Mica. Zdaj je moderno platonsko so-
f ________________________________________
-pj vraštvo do padca standarda in podražitev!

Kje se je izgubil dolgoročni program razvoja kmetijstva
Iz analize uresničevanja politike razvoja kmetijstva, ki jo je pripravil republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je razvidno, da so se izgube v kmetijstvu leta 1984 v primerjavi z letom prej povečale za 436 odstotkov. Akumulacija v kmetijstvu se je v enem letu zmanjšala za 36 odstotkov. medtem ko se je v gospodarstvu povečala za 78 odstotkov. Najhuje je v živinoreji, kjer je akumulacija padla celo za 54 odstotkov, izgube pa so lani znašale več kot 106 milijonov dinarjev (leta 1983 živinoreja ni imela izgub).
Ti podatki kažejo, da se je reprodukcijska sposobnost kmetijstva zmanjšala pod vsako razumno mejo. Še najbolj pa vzbuja skrb dejstvo, da ne vemo. kam smo založili dolgoročni program razvoja agroživilstva oziroma da še nismo začeli uresničevati niti ene njegove zahteve.

Nelojalno, nemoralno, kriminalno
Časopisi so sporočili: namesto da bi zaradi inflacije cena jugoslovanskih višenj v konzervah na zahodnonemškem tržišču poskočila, je v dveh letih padla z 12 na 4 marke. Razlog: velika medsebojna konkurenca celo 116 jugoslovanskih podjetij, ki so registrirana za izvoz višenj.
Primer kajpak lahko pomeni samo nekaj. Že tako rekordno nizko ceno jugoslovanskega blaga na tujem trgu naši trgovci z medsebojno nelojalno konkurenco še znižujejo.
Najnovejši tak primer je no-vobeograjski IMT, ki je egiptovskim kupcem ponudil tudi po 500 dolarjev nižjo ceno za stroj kot IMR. Glede na 5000 izvoženih traktorjev, kolikor jih v Egipt izvozi IMR, si lahko mislimo, kolikšna škoda je to za IMR koti tudi za vso našo državo. Toda to| ljudi iz IMT ne zanima, najvaž-1
se v glavnem nanašali na neusklajen nastop na tujem tržišču, s čimer je bilo prizadeto ime posameznih delovnih organizacij in države. Častno razsodišče je razpravljalo o nelojalni konkurenci v ožjem pomenu te besede samo v 17prinierih. Menda zato, ker ni bilo več prijav. Na dlani je namreč, da je te konkurence veliko več. Toda tudi iz teh 17 primerov se da marsikaj izluščiti.
Tako sta na primer beograjski »Jugornetal« in štipski »Agro-lumin«, ne da bi obvestila pristojne sklenila pogodbo o izvozu cevi z neko češkoslovaško tvrdko. Seveda po nižji ceni. kot jo je iztržil ljubljanski »Agro-stroj«, ki je moral spričo tega svojo ceno znižati. Podobno je izvozil v Kuvajt svoje kekse beograjski »Cobex«. Njegova cena je znašala 1900 dolarjev za tono, medtem ko so doslej druge jugoslovanske delovne organizacije •v za tono.
nejše je, da jim uspe z nekega re-j ----- -------- v.
lativno majhnega tržišča odstra-j zaslužile 2100 dolarje niti sosedski IMR (prav tako izl Med drugimi je postal Beograda). Časopis Intervju sel sprašuje, če ni to dokaz, da ne! znamo trgovati.
Častno razsodišče pri Gospo-1 darski zbornici Jugoslavije je lani! obravnavalo 179 primerov, ki soj
t>o
• ic
»Goša« je tako izgubila skup11^ tri milijone 260 tisoč dolarjev to samo pri eni pogodbi.
Kaj vse niso počeli ljudje' ei »Vozilih«, pišejo v Intervjuj1)'sr dokler niso dosegli tega cilja: p1-L šali so Irancem, da »Gošina« v«-L žila niso primerna za irans^jd.
ceste, da se hitro kvarijo, da ;' p0 Višek je bilo vsekakor pismo
Nove Gorice iranskemu Minis«' p stvu za promet, v katerem Nov«1 ^ goričani protestirajo, ker naj se z nakupom »Gošinih« vozil Pf nepotrebnem iz Irana v Jugosl«' vijo prelilo 5 milijonov dolarje' ■. In se potem res ni odlilo... , n!
Nič manj nespretno nismo iz'a gubili 14 milijonov dolarjev, k0' likor je ‘veljalo tiskan)' 1.600.000 primerkov »Encikl«' pedije Poljske«. Medtem ko r beograjska »Jugoslavija-publik1 ....................... isel
Tal
bila že skoraj sklenila po
.	. prav
znan primer zagrebškega podjetja »Ferimporttrade«'in novogoriških »Vozif«,’’lci' sja z zadnjimi premami , za prikolice spodbili ceno enakega izdelka »Goši« iz Smederevske' Pahmke. _________________N ____________
nameravala pritegniti k sodp'1’ vanju tiskarno Mladinske knjipf '	~	-	Sl3|a
cCt)
je ta Poljakom kar sama posl« .1 svojo ponudbo. Kajpak za preC£ nižjo ceno. Posel so dobili
...J	* '-»OV.I.
muni. karpomeni. da končuje«1 to povzemanje v stilu sto- in ve.| čletnega slovenskega pregovor »Kjer se prepirata...«	.
Povzel: !■ h' (


Ljubljana, 18. april 1985
stran
Delavska enotnost
etična analiza samoupravnega odločanja delavcev v ozdih
Odpraviti ovire, zagotoviti pa delavčevo odločitev
teg°M v
L 2veznem družbenem svetu jsni^L vPrašanja družbene ureditve , prebil LQs,ebna delovna skupina razni0	sarnouPravno odločanje v
n tu|VLan'zac'jah združenega dela rakš*1’ Lot bi si le želeli, da bi sto-|. etudi druge skupine, ki sprem-TioS^st ^e^ovanje političnega si-jasU' erria soeialističnega samou-- ljudi p^janja. škoda je le, da je ta
ovefi
I vsebini prednostna razčleni-eV' Prišla v razpravo kot zadnje , div0. Če
tOVo
bi bila prva, zagone bi bilo v drugih listi-ki jih pripravljajo v zvezam družbenem svetu, toliko ne-j°&čnosti (delegatski sistem, od-acanje delavcev v sisih, vloga a°jektivnih dejavnikov), zane-arjanja temeljnega proizvod-eŽa odnosa v samoupravni sofistični družbi in nenazadnje .. u 'n tam spornih razčlenitev te-sta,v|i.reijnih ustavnih določil.
asled' ireft0 h up«-
V
zajetni analizi samouprav-
fa odločanja v organizacijah - -.jfuženega dela je moč najti po-n.a^ netek sedanjih družbenih tokov dinajna tem pocjrogju jn svojevrstno očanjg družbene prakse z nepo , stavnimi hotenji in določili za-v oz^V0113 0 združenem delu. Še več. asreL.ffdju je/tudi razčlenitev rab< Lijavljanja zakona o razširjeni kuptf f r°dukciji in minulem delu, v da * h3161' nazorno prikazan nene-Prncf sr? .^0j med birokratsko-etati-gl knimi in tehnokratskimi hote-v^vir si' Prakso ter z ustavno, za-, j n°vo družbenoekonomskega ležaja združenih delavcev in v raziflf raanjih družbenih razmerah 1jna,l{ f svojevrstno nemočjo delavci tW, v. da razlastijo državo in no-em lim fa'
silce skupinsko podjetniških interesov odločanja o razširjeni reprodukciji. Odločitve o tem pa spadajo med žariščna vprašanja razvoja socialističnih samoupravnih odnosov. V prvem delu separata o samoupravnem odločanju delavcev v organizacijah združenega dela, kjer je v povzetku moč najti kopico dobrih predlogov za okrepitev vloge združenih delavcev pri odločanju o razširjeni reprodukciji, v procesu samoupravnega načrtovanja, združevanja dela in sredstev, odločanja v bankah in o ustvarjanju, razporejanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, kako racionalizirati samoupravno odločanje in predvsem, kako z ekonomskimi motivi doseči, da bo postalo samoupravno sporazumevanje o združevanju dela in sredstev prevladujoč odnos.
Analiza je »oprta« na slabosti in napake zlasti v dosedanjem samoupravnem organiziranju tozdov, pretirani normativizem in premalo naglašene delovne organizacije kot prvega poslovnega subjekta, medtem kot je tozd del delovne organizacije. Zato tudi mora biti tozd združen v delovno organizacijo. Takšna opredelitev kajpak ni nova, vsaj za slovenske razmere ne, vendar bi morali po mnenju delovne skupine predvsem v pravnem sistemu zagotoviti načelo, da bi v blagovnem prometu in na trgu praviloma nastopala delovna organizacija, tozdi pa le izjemoma in to le skladno z določili samou-
vestnfe
°rodniški dopust
n na'*!
la z««' men')4 tajanj*
»gočijf (j
Ali bo daljši in kdaj
Sl
skup| r
•aj $3° Prilagajajo novim okoljem. Toda, čeprav bi porodniško podalj-jev ^ d 'j treria še vedno graditi jasli, ker pač vsi starši n i akov in ker so otroci v jaslih vsaj do drugega leta.
idje
•vjuj^j sij,'
;m0 'l'
ev.k«;
iskani*
ncikl«-
i ko J*
lublip
osd i« ;odel°' knjiefj posla13! preč«!
ih ff rujen’0! . in
možnosti
Prva je takšna, kot jo imamo danes. Porodniška traja 246 dni. Bo-°ca mamica jo mora nastopiti 28 dni pred predvidenim rokom poro-, rt’ kthko tudi prej. če ji to priporoči ginekolog. Prvih 105 dni mora iz-urtstiti mati. drugih 141 pa lahko tudi oče.
Oruga možnost, ki je v javni razpravi, je. da bi porodniško podaljšali .. 65 dni. za dvojčke ali še več živorojenih otrok in za težje telesno ali sevno prizadetega otroka pa do 15. meseca otrokove starosti. Zad-
nje tri
mesece bi nadomestilo osebnega dohodka (porodniška) ne bilo
°e lt)(), pj(č pa 75-odstotno.
1 re,ja možnost je takšna. ko't druga —le da bi imel tisti, ki bi bil i Porodniški: mati ali oče — ves čas 100-odstotno nadomestilo.
’t>~-' I ^cprav so o tem, ali bomo tudi v Sloveniji podaljšali porodniško na lan 1,0 leto, razpravljali že na številnih sestankih, odgovora še ni. Vse se ^ffreč vrti okoli denarja in razmišljanja, ali bo naše združeno delo to
denimo, da se na Slovenskem samo zaradi daljše porodniške ne bo jj filo več otrok, saj so težave mladih ljudi, bodočih staršev veliko bolj pCsne. Večina nima služb, o lastnem stanovanju pa lahko samo sanja-jr ■o dvoje pa je seveda prvi pogoj, da se mlad par brez skrbi,- da ne 0 Postal socialni problem, odloči za starševstvo.
Bodimo odkriti. Daljša porodniška bi koristila predvsem otrokom, ,) Je znano, da se od osmega meseca pa do prvega leta starosti zelo
• Lo treba še vedno graditi jasli, ker pač vsi starši nimajo babic in Lov in ker so otroci v jaslih vsaj do drugega leta. še nekaj. Če imajo v nekaterih drugih republikah naše države že ,,,10 eto Porodniške, naj bi jo imeli tudi na Slovenskem. Prvič zato, ker |ja: p'- n'ih0-enotna država; drugič, ker nikjer v Jugoslaviji ni toliko zaposle-a« vO" y žensk kot ravno pri nas, kar seveda pomeni, da tudi same prispe-ransk* ^ |° za otroško varstvo in torej bolj upravičeno lahko zahtevajo do-da--' pQ ne Pravice. In tretjič, ne smemo prezreti tudi dejstva, da bo daljša smo i* Sodniška koristita predvsem otrokom.
[inishj 0. b tem pa bi morali vsi pristojni razmišljati še o višini nadomestita. Nov«! |(0. L decembra lani je sicer nekoliko višje, toda inflacija tako kot po-naj ^Ujv,nine »nažira« tudi porodniške. Kot veste, pa je otrotav prvem letu ožil P' Jenja najdražji.
igosl«'L . azprave okoli porodniškega dopusta so tudi na zadnji seji. ki jo je 'larj0' |jarravil° predsedstvo RK SZDL, odprle vrsto vprašanj. Vsi razprav-pajtj s° se strinjali, da je danes mladim res težko. Zdaj je treba hitro č:,li Brav^ Poti, da jim bo laže. Potem se bodo tudi brezskrbneje odlo-a Vcč otrok!	Neva Železnik
pravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo. Bržkone bo v tem smislu treba dopolniti tudi zakon o združenem delu, zlasti njegov 244. člen, kajti po njem ima delovna organizacija samo nekatere pravice v pravnem prometu, če ji dajo takšna pooblastila tozdi. Takšna rešitev, pa očitno ne zagotavlja, dovolj pravne in poslovne samb- -stojnosti, kar povzroča poleg drugega tudi pravno negotovost v poslovanju na domačem trgu in v tujini. V zvezi g tem bo treba kajpak preučiti tudi tiste člene zakona o združenem delu, ki določajo lastnost družbene pravne osebe; pooblastila v pravnem prometu in odgovornost.
To pa vodi tudi v preučitev si-tema žiro računov z vidika smot-nega gospodarjenja z družbenimi sredstvi in hitrejšega obračanja denarja za reprodukcijo, kar bo nedvomno treba povezati tudi z vlogami internih bank in skupnih finančnih služb.
Nekateri so kaj kmalu, ko je separat o samoupravnem odločanju delavcev prišel v prvi krog razprave, našteli 19 členov v zakonu o združenem delu, ki jih daje komisija na tehtnico. Ušteli pa so se tisti, ki so pričakovali, da bo tozd po lahko poti izginil iz naše družbene prakse. To bi bilo bržkone eno izmed diverzantskih dejanj na temelje ustavnega sistema in neodtujljive pravice delavcev, še posebej glede odločanje o rezultatih in pogojih njihovega deta. Tako kot je tozd imel, mu daje tudi kritična analiza samoupravnega odločanja v združenem delu žariščno, osrednje mesto in vlogo, kajti je in ostaja temeljna celica samoupravnega združevanja deta v sistemu svobodnega združenega dela. Tisti tozdi pa, ki ne zagotavljajo integracije, v bistvu tudi niso temeljne organizacije združenega deta v ustavnem smislu in glede na zakon o združenem delu.
Razščiščevanje nekaterih zapletov samoupravnega organiziranja združenega deta, predvsem pa odločanja delavcev na vseh ravneh organiziranosti, natančnejše opredeljevanje del, obveznosti in pravic in kajpak odgovornost — to je cilj kritične analize samoupravnega odločanja v organizacijah združenega deta. Je pa tudi dober poskus razmejevanja pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti in organizacij združenega deta v gospodarjenju
z družbenimi sredstvi, predvsem pa s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, kajti zmeda na tem področju je v dobršni meri pripomogla k avtarkiji v tozdih, k regionalizaciji samoupravne integracije, oziroma preprečevala širšo integracijo združenega dela na-dohodkovnih načelih. Marsikaj bo treba zakonu o združenem delu štcef še pripisati, nekatere ', člene določneje opredeliti... Ta separat pa bi morale dobiti zlasti sindikalne organizacije, saj je svojevrsten izziv za politično presojo sedanjega Samoupravnega odločanja, organiziranosti ih dobra podlaga za spreminjanje prakse skladno z ustavnimi načeli.
Marjan Horvat
Roboti niso samo stroji
Pred dnevi končan je prvi jugoslovanski posvet o robotizaciji v Opatiji je povsem jasno pokazal na nekaj značilnosti: da mora jugoslovanska industrija z vsemi močmi in kar najhitreje zakoračiti po poti osvajanja najsodobnejše tehnologije, če se hoče enakopravneje vključiti v svetovni trg; da smo v uporabi in razvoju sodobih tehnologij v primerjavi z razvitim svetom šele pri prvih korakih, da družba še ni v celoti spoznala in doumeta pomena in vseh možnih posledic posodobitve proizvodnje, da je treba nujno povezati ustvarjalne sile na ravni vse Jugoslavije, kajti sedanje razcepljeno in pogosfo večkratno vzporedno iskanje istih rešitev ne bo dalo ustreznega rezultata; da je za izpolnjevanje tega razvojnega strateškega cilja potrebno temeljito družbeno razumevanje problema in vsa možna družbena pomoč raziskovalcem in izdelovalcem sodobnih tehnologij.
Oh tem lahko k sklepom posvetovanja o robotizaciji dodamo, da gre za mnogo širši vidik uvajanja sodobnih tehnologij. Družba se bo morata slej ko prej spoprijeti tudi z vprašanjem znanja in fleksibilnosti ne le znanstvenih kadrov, ampak tudi uporabnikov sodobne tehnologije, in z vprašanjem, kam z delavci, ki se ne bodo uspeli dodatno izobraziti. Samo v Sloveniji bi bilo treba v naslednjih petnajstih letih prezaposliti kakih 150 tisoč nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, katerih delo bodo opravljali roboti in drugi visoko avtomatizirani in elektronsko krmiljeni stroji.
Posodobitev proizvodnje z visoko avtomatizirano tehnologijo, se pravi numerično krmiljenimi obdelovalnimi stroji, mikropn> cesorji, roboti itd. bo zahtevata ne samo razvoj takih strojev, ampak tudi razvoj »spremljajočih« dejavnosti, kot so informatika, transport, trženje ipd., poleg tega pa precej drugačen sistem šolanja kadrov. ■
Po domače povedano: preusmerjanje prizvodnje bo zahtevalo od večine zaposlenih vsaj stopnjo znanja več. Ali bo ta cilj v naslednjih petih, desetih, petnajstih letih dosegljiv? V Gorenju, na primer, pravijo, da bodo s sistemom internega in zunanjega izobraževanja skušali dati »stopnjo znanja več« vsem zaposlenim v proizvodnji. Poznavalci širših razmer pa pravijo, da sedanji sistem izobraževanja ne bo dal dovolj strokovnjakov, niti za to., da bi kaj dosti povečali sedanje (nizko) število kadrov z visokošolsko izobrazbo v gospodarstvu...
Skratka: ni nujno samo, da v industrijo vpeljemo visoko avto-matizifano tehnologi jo in v vse plasti družbenoekonomskega odločanja sodobni sjstem informatike, ampak se moramo čimprej zavesti vseh posledic tako obsežne preobrazbe in pravočasno ukrepati. Kajti zavedati se je treba, da deloma izpeljana preobrazba gospodarstva in poslovanja in ne nazadnje sistema odločan ja v naši družbi ne bodo imeli nič drugačnega učinka na družbenoekonomski razvoj Jugoslavije, kot zgrešene naložbe, administrativno odločanje, prevelilvo zadolževanje in še kaj. Če je posvet o robotizaciji kaj pomagal »prosvetliti« družbo v tej smeri,* je zagotovo dosegel večji učinek, kot bi ga imela zgolj sama ozko strokovna vprašanja.
Boris Rugelj
Parabola upanja
Komentator Nina v članku pod naslovom »Parabola upanja« poudarja, da smo v letošnjem letu načrtovali določeno rast inflacije, ki pa naj bi se sčasoma umirita in ob koncu leta začela polagoma upadati. Ta pričakovanja, ki jih označuje kot parabolo upanja, pa se po mnenju Branka Čolanoviča ne bodo uresničita. Cene na drobno so se namreč v letošnjem trimesečju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 73,4 odstotka, cene industrijskih izdelkov pa za 76,9 odstotka.
Letošnja resolucija predvideva, naj bi povečevanje cen obrzdali z močnejšim delovanjem tržnih meril, ekonomskih zakonitosti in ustreznih ukrepov ekonomske politike. Po pisanju Nina pa nam ho inflacijo uspelo premagati le s povečevanjem družbenega proizvoda. Pri uresničevanju te naloge — če se je bomo znali lotiti — pa se bomo srečevali s kopico težav. V obdobju 1982—84 se je na primer družbeni proizvod povečal v povprečju za 1,5 odstotka letno, število prebivalcev pa se je povečalo za 2,5 odstotka na leto. Delež družbenega proizvoda na prebivalca se torej zmanjšuje. Zato je vprašanje, kako se temu izogniti. Letos naj bi nanovo zaposlili okoli 155.000 ljudi. Zato bi morali vložiti v osnovna sredstva gospodarstva 434*mili-jard dinarjev (glede na cene iz 1980. leta). To pa je 53 odstotkov več kot tani. Problem je po mnenju Čolanoviča tudi v tem. d.a bi morali učinkovitost naložb povečati za štirikrat v primerjavi z lanskim letom. Če se družbeni proizvod ne bo dovolj povečal, bo hitrejše zaposlovanje od njegove rasti zmanjšalo storilnost, povečalo inflacijsko rast, vplivalo na nadaljnji padec realnih osebnih dohodkov.
Kakšne pa so možnosti za povečevanje izvoza? V re/olucijo smo zapisali, naj bi izvoz povečali za 12 odstotkov, uvoz pa za 7 odstotkov. V letošnjem trimesečju pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani izvoz zmanjšal za 6 odstotkov, za toliko pa se je povečal uvoz. Če bi — piše Čolanovič —izvoz vseeno povečali za toliko, kot načrtujemo, bi potrebovali zanj 352 milijard dinarjev, družbeni proizvod pa bi se moral povečati za 2 odstotka. V nasprotnem primeru bomo morali še bolj zmanjšati delež osebne porabe v družbenem proizvodu, ki se je v zadnjih treh letih zmanjšal od 51,5 odstotka na 49,9 odstotka. Dogovorili smo se, naj bi ustavili padanje življenjske ravni ljudi.
Veliko pove tudi podatek, da so se povečale naložbe v obratna sredstva. Po podatkih Nina jel moralo tani gospodarstvo vložiti v ta sredstva šest odstotkov več kot leta 1979, da je ustvarilo enoto družbenega proizvoda. Gospodarstvo je prisiljeno — ugotavlja Čolanovič — vse več sredstev vlagati v zaloge, nedokončano proizvodnjo in skladiščenje končnih izdelkov.
Če naj bi izvoz povečali za 2 odstotka več kot uvoz, stopnjo zaposlovanja za 1,5 odstotka, življenjski standard za 0,5 odstotka, število prebivalcev pa naj bi se povečalo za odstotek, bi se moral družbeni proizvod povečati za 5 odstotkov. Vprašanje pa je. kako? Čolanovič menil da ne smemo ponoviti starih napak. Pri tem ne misli v prvi vrsti na zunanjo prezadolženost Jugoslavije, ampak na številne zgrešene gospodarske naložbe, nepotrebne negospodarske naložbe in na previsoko porabo prebivalstva glede na ustvarjeni družbeni proizvod.	^ j
Ljubljana, 18. april 1985
stran
Delavska
»Inovacije za stabilizacijo 85«
Znanstveno-
tehnološki razvoj je mogoč le z delavci
»Inovacije za stabilizacijo 85« je naslov razstave, ki so jo prejšnji petek odprli v prostorih Ljubljanske banke — združene banke' Prikazuje dosežke razi-
stopnjeva! svojo produktivno moč, ko bo težko fizično delo postopoma zamenjalo krmiljenje strojev.
Vse to hi in ne sme hiti neka
skovalne dejavnosti slovenskih ; daljnja prihodnost.. K. razmišlja-: organizacij '.združenega' dela in nju tkffent naje bodo. vke bolj silili posameznih raziskovalnih usta- j že močno obrabljeni stroji in nov. Ob otvoritvi razstave je govoril Marjan Orožen, predsednik RS ZSS, ki je med drugim de jal:
»Stalni razvoj in pospeševanje izumiteljstva ter ustvarjalnosti je naša strategija za naslednje razvojno obdobje, v interesu delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Strategija tehnološkega razvoja ni le vprašanje našega, prostora na enotnem tržišču. Je tudi pot osvobajanja dela, ki človeka osvobaja vseh tistih opravil, ki jih zmore stroj, spreminja razmerje med delavcem in delovnimi sredstvi v smislu rasti intelektualnih zahtev, omogoča delavcu obvladovati naravne sile in zadovoljevati materialne potrebe, je v službi obrambe socialističnih pridobitev, če bi bilo potrebno.
Govoriti danes o tehnično-tehnološkem napredku v naših razmerah socialističnega samoupravljanja pomeni govoriti o skorajšnjem začetku procesa, v katerem bo človek nesluteno
naprave, pa tudi vse manjše možnosti za pridobivanje dohodka z zidanjem cen, ne glede na soodvisnost v reprodukciji, kar je žal danes še vedno prevladujoče, oziroma ekonomska potreba po pridobivanju dohodka z rastjo storilnosti in kakovosti dela.
V tem smislu torej zaostrovanje pogojev gospodarjenja ter uveljavljanje ekonomskih zakonitosti odpira smer razvoja v inovativno družbo. Mora pa to biti še odločneje podprto z delovanjem celotnega ekonomskega sistema, z ukrepi ekonomske politike in še zlasti s sistemom delitve po rezultatih dela.
Kako ljudi spodbuditi, da bodo inovacije res množično gibanje. je vprašanje, ki čimprej zahteva odgovor. Prav gotovo pa ne bodo motiviranj, če njihov delež inovacij ne bo deležen ustreznejšega gmotnega in moralnega priznanja, če se bodo v organizacijah združenega dela
| do predlogov vedli podcenje-I valno in birokratsko, če bodo inovatorji prisiljeni iskati zaščito svojih interesov , prek sredstev jav nega obveščaftjii in podobno.
V družbenopolitičnih organi-zacijah. samoupravnih organih in organih samoupravne zaščite hi morali vsak tak primer temeljito raziskati ter ugotoviti sile in nosilce, ki v konkretni organizaciji združenega dela vplivajo na njeno premajhno inovativnost, se čutijo ogroženi s strani inovatorjev in zato zavirajo inovacijski proces.
Ne glede na vse to pa je več kot očitno, da smo po večdeset-letnem ekstenzivnem razvoju z vsemi posledicami, ki jih občutimo, prišli danes do tiste točke, ko kvantiteta zahteva in išče kvaliteto v smislu novega in revolucionarnega skoka protžva-jalnih sil dela. Uresničevanje te zgodovinske naloge pa zahteva, da iz proizvodnih odnosov odstranimo še tiste ostanke starega — etatističnega in anarholibera-iističnega, ki preprečuje, da bi to bilo delo delavskega razreda samega, zlasti njegovega najbolj razgledanega in usposobljenega dela. dela. ki razpolaga z za to potrebnim znanjem in celovito znanstveno informacijo.
KRANJ
Na seji občinskega sveta ZSS Kranj; so največ goVorilLpJan-skem : gospodarjenju delovnih organizacij v občini, ocenili so ajccije zaključnih računov in gospodarjenje v dveh oziroma treh mesecih letošnjega leta. Za gospodarjenje so ugotovili, da lani ni bilo najboljše, predvsem za-
I radi pomanjkanja reprodukcij-| skih materialov. Za akcijo ZR pa j | so menili, da je bila dobra, saj so j bila poročila skrbno in razum- j i Ijivo pripravljena in so vsebovala | tudi ocene likvidnostnega polo-! žaja. Razprava na zborih delav-| cev je bila slaba ali je pa sploh ni j bilo, zato pa je bila neprimerno ! boljša po sindikalnih skupinah.
Ko so ocenjevali gospodarje- 1 nje v prvih treh mesecih letos, so j ugotovili, da ‘se je fizični obseg | dela povečal k ar za 15.6odstotka , v primerjavi S prvimi tremi meseci lanskega leta. Kot £0 ocenili. ! j je to zgradi zagona Telematike in | | povečanega uvoza reprodukcij- | | skega materiala. Ugotovili so i i tudi, da je resolucija 1985 pre- | j malo ofenzivna,,saj načrtuje le j | dvoodstotno rast fizičnega. ob- j sega proizvodnje. Rezultati prvih treh mesecev pa kažejo, da j bi bil ta odstotek realno lahko j znatno višji.
Razpravljali so tudi o podla- j gah za delovanje ZSS pri uve- J 1 [javljanju družbenega nadzora j
nad cenami ter podvomili o velikih možnostih osnovnih organizacij pri vplivu na cene izdelkov. Dogovorili so se, da bodo ponovno opozorili Osnovne organizacije na vsebino »Sindikalnega poročevalca«, čeprav so o tem j govorili že prej. Po razpravi na j svetu so menili, naj pri dviganju cen sindikat zahteva podrobno | kalkulacijo in oceno, kako bodo J podražitve vplivale na odnos po- j rabnikov oziroma članov repro- j dukcijske verige.
ZAGORJE
Na seji občinskega sindikat- | nega sveta so ocenjevali poročilo | o politiki družbenega in gospo- j darskega razvoja občine v letu | ,1984 z vidika izpolnjevanja na- j črta dolgoročne stabilizacije. Pn I tem so ugotovili, da so bili lanski j gospodarski rezultati relativno j boljši od tistih v letu 1983. Ker ! pa so ocenjevali gospodarjenje v prvih dveh mesecih letošnjega leta, so ugotovili za 6 odstotkov j
.
Politične usmeritve še niso
smotrne odločitve
Razprave o obravnavanju rezultatov gospodarjenja v letu 1984 v povezavi z izpolnjevanjem ciljev ekonomske politike v prvih letošnjih mesecih so se v tem tednu nadaljevale na seji predsedstva RK SZDL, na seji zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije, prihodnji teden pa jih bo sklenil republiški svet ZSS. Treba je reči, da je bila razprava na predsedstvu RK SZDL nekaj posebnega predvsem zato, ker so člani predsedstva govorili posebej o tem, kako politične odločitve in tudi zakone spreminjati v dejansko življenje.
Tako smo na primer v republiki sprejeli vse potrebne ukrepe za družbeni nadzor nad cenami, pa se je inflacija vseeno povečala kot še nikoli, cene so se dvignile precej bolj kot v drugih republikah in pokrajinah. Inflacija pa trenutno povzroča največje nezadovoljstvo med delavci, ker je povsem jasno, da s tako visoko inflacijo ne moremo več živeti. Imamo tudi tako imenovani proti-monopolni zakon, pa vendar ga nihče ne uporablja, kolektivi, ki dvigujejo cene brez vsake ekonomske podlage pa lahko delijo sredstva, dohodek in tudi osebne dohodke. Nosilci družbenega nadzora nad cenami torej svojih nalog niso opravili.
Z resolucijo smo sklenili, da je poleg povečanja proizvodnje najbolj nujno povečanje izvoza na konvertibilno področje. Cilja ne dosegamo zato, ker se ne moremo zediniti o deviznem sistemu, pa ker nas moti še marsikaj, na primer prenizke spodbude za izvoz, ki postaja dohodkovno vedno manj zanimiv. Ne moremo ■ pričakovati, da se bo izvoz samodejno povečal, ne da bi sprejeli ukrepe za to, pa vendar še naprej čakamo, ko bodo posledice, pa bomo le morali kaj ukreniti. Sedaj pa še vedno uporabljamo argumente, večinoma so politični ali celo socialni, da nam ne bi bilo treba realno obravnavati vseh ekonomskih dejavnikov, ki pospešujejo ali zavirajo izvoz.
Že večkrat smo se zmenili za odločnejšo razbremenitev gospodarstva, na primer tudi z drugačnim načinom zbiranja prispevkov za družbene dejavnosti. Še vedno pa se nam dogaja, da se po mehanizmih svobodne menjave dela, ki so docela enaki proračunskim, zbirajo sredstva, ne glede na to ali jih ob omejitvah skupne porabe sploh lahko porabimo. Tako je bilo tudi letos v štipendi j-skih skladih in še'kje.
Še nikoli nismo imeli toliko listin, strokovnih podlag, samoupravnih sporazumov in političnih sklepov o delitvi po delu in rezultatih dela. Pa vendar je uravnilovka vedno večja in bo zlasti zaradi oportunizma poslovodnih in strokovnih ter vodstvenih delavcev, ki bi morali to spraviti v življenje. In najmanj delitve po delu je prav pri delavcih, ki ne delajo v neposredni proizvodnji. Ko pa si redki posamezniki le upajo predlagati kakšne konkretne oblike stimulacije, pa jih hitro ožigosajo za tehnokrate, ki ne spoštujejo zakona o združenem delu. Povsod po svetu pa take sisteme seveda s pridom in odgovorno uporabljajo.
Lahko bi še naštevali, pa saj so že drugi ugotovili, da imamo največ zakonov, samoupravnih norm, političnih sklepov in tudi to, da je med besedami in življenjem kar krepka razlika. Bomo sedaj, ko se ne uresničujejo temeljni cilji, ki smo jih optimistično zapisali v planske listine, tudi zato, da bi ponovno odprli perspektivo za vse delovne ljudi, kaj ukrenili?Bomo sprejeli kfatkoročne ukrepe, bomo pravočasno pripravili ekonomsko politiko za prihodnje leto, bomo šli v ozde in sise in konkretno preverili kakovost gospodarjenja. Kot kaže, danes ni drugega izhoda, ker že vrabci na strehi čivkajo, da novih sklepov in usmeritev (to smo tudi že večkrat povedali in zapisali) ne rabimo, da moramo konkretno spreminjati odnose in odpravljati zaplete in tako odpreti jutrišnjo perspektivo, ne le načelno vizijo.
Franček Kavčič
V_______;_________________________________________y
večjo proizvodnjo, kar pomeni j indeks 104,8 glede na resolucijo. | Samo v rudniku so presegli načrt | za 32 odstotkov. Imajo pa nekaj j delovnih organizacij, ki so bile na j začetku tega leta dokaj neu- ! spešne in kot pravijo, zaradi se- j zenskega načina dela in so jim i namenih posebno pozornost. Predlagali so izvršnemu svetu občine, naj bi sestavil strokovno ] komisijo, ki bi obiskala vse ozde, | ki ne izpolnjujejo planskih j nalog. Prav tako so obravnavali j tiste tozde, ki doslej še niso | obravnavali varčevalnih pro- [ gramov ter od njih zahtevali, da | jim v kratkem času poročajo, kaj i so storili na tem področju.
RIBNICA
Na občinskem sindikalnem j svetu v Ribnici \ teh dneh namenjajo največjo pozbrnost evidentiranju kandidatov za delegatske volitve ter za volitve v osnovne | organizacije, občinski sindikalni svet in njegove odbore in komisije.
Ugotavljajo, da so izvršni odbori osnovnih organizacij premalo seznanjeni s kandidacijskim postopkom in volitvami, da
premalo upoštevajo mlade de- * lavce kot bodoče kandidate. Ak- ! ciji za volitve sc namenili poseben posvet predsednikov osnov- j nih organizacij,zato ne pričaku- | jejo posebnih težav.
Zapletov pri gospodarjenju j nimajo, vsaj po rezultatih zak- j ljučnih računov ne. Lani v občini j niso imeli izgubarjev. Ko pa so ocenjevali akcijo zaključni računi, so ugotavljali, da se delavci premalo vključujejo v razprave, j saj prevladuje mnenje, da se 1 ocenjuje gospodarjenje le na | vrhu in da je vsaka razprava ob j zaključnem računu odveč. Ne j razpravljajo niti o stvareh, o ka- j terih bi morali, to je o kakovosti j proizvodnje, organizaciji dela in disciplini.
V zadnjem času precej razpravljajo tudi o delavcih, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih in o njihovi osnovni organizaciji, ki od dvesto delavcev v občini zajema le 30 do 40 odstotkov. Kot ugotavljajo, vidijo delavci sindikat le takrat, kadar so v težavah. Na občinski sindikat se obračajo mnogi, ki sploh niso člani sindikata.
Andrej Agnič
r,

KLIČEMO
LJUBLJANA 555-933
Na zvezi je Maks Ceb1 predsednik občinskega sij1 kalnega sveta Ljubljana Si*’
Zadnjič smo v našem časni pisali o uvedbi prisilne uprav( Stavbenikovem (koprska “ lovna organizacija) tozdu G<} bena operativa, ki ima sedrf ljubljanski občini Šiška. V ‘ stavku z naslovom »V stilu ^ minalke« smo malce pokomn"; rali sejo predsedstva občinski sindikalnega sveta v Šiški in i tem ugotovili, da je škoda zaP litiko, ko se ukvarja s stvarm1, naravnost spadajo v pristojn* kakega organa za notranje zW ve. Že smo mislili, da je s tein! sanje o tej organizaciji skleni no, ko nas je pred dnevi preše11 tila vest, da so v tozdu GradW operativa prekinili delo.
— Tovariš Cebek, zakaj?
»Vzrok vidim v izredno niz* osebnih dohodkih, ki jih deln' v tem tozdu prejemajo že n časa.«
— Pa se ne da tu nič pontnf ti?
»Praktično ne. Tu je zakon izgubarjem onemogoča izpln1' vanje večjih osebnih dohodb' In kot vemo, je Gradbena opef' tiva izgubar, kar pomeni, dn pričakovati večje osebne ^ hodke šele, ko bo znan rezu!1 za prvo trimesečje in ko bo F
V
F
\
Po
Pri
"j;
Ha
19
Ste
Ta
no
za
kflta izguba za lansko leto.
K !o<
mi je znano, se prisilna upr11' sicer trudi na vse kriplje. I0( premalo časa je v tozdu, dn lahko kaj več storila. Treba b° malo počakati.«
— Mislite, da delavci In*1’ čakajo?
»O, ne! Prav zato smo prejš11 teden tudi sklicali zbor delavk da bi zaposlenim pojasni^-, kakšnih razmerah so se znašn1 koliko časa bodo še prejeni5! zajamčene osebne dohodke- U je bilo videti, naj bi delavci ra2] meli okoliščine. Pa ni bilo tan kar lahko sklepamo po tem, dni samo štiri dni zatem prek11’' delo.«
In kaj so zahtevali?
Us!
op
čir
in
let
Pa
te’
de
vit
va
od
Pa
»Večje osebne dohodke in 01 ^
govornost za krivce, ki so jih P( peljali tako daleč. Hočem reči' na rob eksistenčnega miniu’]
ma.«
— Kaj ste jim obljubili? 4
»Nič. kar se ne bi domenili j na omenjenem zboru de la vrij Le za odgovornost smo jim relj da bo ugotovljena.«	J
— Pa bo, če imate pred odj Gorenje pa IMV in še koga lahko pridjali?
»Mislim, da bi. ne glede na 'j okoliščine, v tem primeru od?1] biti uubtovlJl
vernost morala biti ugi na.«	A
— In kdo je kriv. po vaš4, mnenju?
»Vodstvo tozda in delovne0 ganizacije!«	,
Kaj pa sindikat? Vi niiUjjj
občutka krivde? Saj se je ven
vse, kar danes tepe delavce, gaja!« pred vašimi očmi... ,
»Kadar pride do takšnih 0 godkov in tako daleč, nimaš ČL vesti, četudi si vse naredil. kaf J v tvoji, moči. In lahko rečeni'J smo precej naredili. Žal srn0 j nemočni, ker so tako, kot pLj delavci tudi pred nami sknv 1 podatke.«
— Kje vidite rešitev? J
»V sanaciji. Ge ta ne bo uspc na. bomo predlagali likvidacij^
za
02
sli
Va
ki
m
di
ol
le
v£
d<
P<
Zc
st
Ljubljana, 18. april 1985
stran
Delavska enotnost
časni1
iprav!
ka
u
sed^ i. V* :tilu k1
Ob prekinitvi dela v Dekorativni
1200 dinarjev je lahko malo ali veliko
»Naši delavci so upravičeno lahko prizadeti. Koliko je bilo doslej že prekinitev dela, pa o njih ni bila napisana niti vrstica, pri nas pa ste se novinarji spravili nad takole reč, ki smo jo as peš no in hitro rešili,« je rekel Peter Koleša, generalni direktor Dekorativne v Ljubljani ob prošnji novinarja za izjavo.
Dejstva: Dekorativna je lani štela med tistih deset ljubljanskih delovnih organizacij, ki so najbolj povečale izvoz. V tej tovarni imajo izredno dobro urejeno obveščanje delavcev, saj ni dneva, da se ne bi kaj dogajalo, o čemer so delavci sproti obveš-
čeni. Tudi pravilnik o nagrajevanju po delu so lani spremenili in uvedli vrsto spodbujevalnih načinov nagrajevanja pridnih delavcev. Ne zato, ker bi bilo treba delavce Dekorativne zbujati iz lenobnosti, ampak prav nasprotno: da bi dali več možnosti tistim, ki brez posebnega prigovarjanja delajo tudi takrat, ko bi jim pripadal prost dan.
Toliko bolj nenavadna je bila vest, da je 25 delavk prekinilo delo prav zaradi nagrajevanja, zaradi 1200 dinarjev, ki bi jim po njihovem mnenju pripadali, čeprav so predvideni za delavce, ki delajo v težjih delovnih ra-
zmerah, na primer, v hrupu. Sestanek z nezadovoljnimi delavkami je pustil grenak okus na več področjih: v občinskem sindikatu, kjer niso prepričani, da je tišina, s katero so delavke sprejele sklepe s sestanka, pomenila tudi strinjanje s sklepi; med delavci Dekorativne, ki jih prekinitev dela nekaterih sodelavk postavlja pred javnostjo v čudno luč, pri vodilnih Dekorativne, ki si prekinitev razlagajo s poenostavljenim odgovorom, da so delavke zapeljali maloštevilni kolovodje...
Navada je — na žalost še vedno — da pomeni prekinitev
dela nekakšno črno piko za delovno organizacijo, čeprav smo si že davno povedali, da smo družba v razvoju, ki ne more naprej brez sporov in razčiščevanja mnenj, pa čeprav se ta mnenja razčiščujejo naknadno.
Navada je tudi, da se za prekinitev dela poišče namesto vzroka — krivce, torej ljudi. Ti ljudje, delavci, so običajno proglašeni za kolovodje in po pravilu je v svoji delovni organizaciji ne odnesejo dobro, čeprav je vmes še razčiščevanje mnenj. Tokrat je Dekorativna pretrgala z običajnostjo. Delavkam, ki so vodile prekinitev dela, se ne bo nič
Zgodilo. Rezultat? Delavke delajo dalje, z večjo vnemo, s sklonjenimi glavami pa tisti, ki vedo, da so napačno ravnali.
Torej, kje je pravi vzrok? Je res le pomanjkanje povratne informacije o razpoloženju delavcev ob sprejemanju novega pravilnika o nagrajevanju? Ta velja za enega najboljših med ljubljanskimi delavci, pa vendar nekateri niso bili z njim zadovoljni. Odgovor bo treba iskati drugje: 1200 dinarjev je malo ob dejstvu, da so tudi osebni dohodki v tem mesecu šli v Dekorativni precej nad ljubljansko povprečje. Toda, 1200 dinarjev
je lahko tudi veliko, če pogledamo strukturo (nekvalificiranih ) delavk, ki so se za te dinarje pripravljene upreti celotnemu
—	marljivemu, kot so tudi same
—	kolektivu. 1200 dinarjev pomeni v osebnih dohodkih ob padcu standarda in visoki stopnji inflacije veliko. Ti dinarji pomenijo že tisto stanje delavcev, ko morajo paziti na vsak kos kruha in na vsak kozarec mleka, na vsako žlico masti. V takih življenjskih razmerah se bo moral sindikat vprašati tudi o ogroženosti delavca in ne več samo o neurejenosti pravilnikov znotraj delovne organizacije.
Lada Zei
:ora^'
:insk«
ki in!
la zaP /arini' istojn1 ije za« s tem!
s klen'
Drese11
radW
kaj?,
io niz* i dela' že d
joniaP
;akon
Zaposlovanje v letošnjem letu
Po napovedih večja rast
Kot napovedujejo letni načrti Po slovenskih občinah, je letos
___ Pričakovati višjo rast zaposlova-
izpla* nJa kot lani: združeno delo je hodk’ Namreč napovedalo, da bo v letu aopn« V85 zaposlilo kar za 9,6 od-ii, daj riotka več delavcev kot lani. me ^ Lako naj bi letos zaposlili 45.165 rezu!1 novih delavcev, od tega 35.263 j bo P‘ ^nedoločen čas, 9.902 pa za do-eto. l*'1 ‘očen čas.
Načrti zaposlovanja so plod Usklajevanja med resolucijskimi opredelitvami, napovedmi občinskih skupnosti za zaposlovanje !n kajpak združenega dela. Toda 'etos ti načrti izraziteje odstopajo od resolucijskih opredeli-prejšn tev. Organizacije združenega elavd' dela so v letošnjih načrtih pred-
upm' je. ml u, da ba ho
;i laHl
isnili', znašl11
rejem/ Ike. 1 zci raz1 ilo tak1
Dreki«
—it v iciubiijin ndd im preu-Vldele 3,1 -odstotno rast zaposlo-Vanja, občinske resolucije 1,4-°dstotno, republiška resolucija Pa le enoodstotno rast.
Tudi če se bodo — kot napovedujejo pri republiški skupnosti
d« 2a zaposlovanje — te napovedi
e in o* i jihpf i reči' niniu"
—v eni jv. ---- iv_ iicipvzv
Uresničile le 70-odstotno, bi to še znierom pomenilo dobrih 32.000 ua novo zaposlenih delavcev, z-ato letos tudi ne bi smelo biti ovir pri zaposlovanju mladih.
Lani je bila stopnja zaposlenosti kakih 1,4 odstotka, kar po-Uteni, da se je absolutna zaposle-li? nos, povečala za približno 'eniM ‘LOOO delavcev, medtem ko se elavC‘j Je Predlani povečala za 8.000, v m rek letu 1982 pa le za 700 ljudi. Ob J ^0ncu lanskega leta je bilo v naši ed oc Republiki 15.394 nezaposlenih, kogs kur je nekoliko manj kot leto prej, ko jih je bilo 16.858.
ena':
u od|j Premalo usklajene
spovedi
>vnt’
nim«1
nih ^ lašči'1
' 'a5 Lri republiški zvezi skupnosti zu zaposlovanje ugotavljajo, da uzdi pri načrtovanju novih zapo-ut.ev še vedno premalo upošte-aJo rezultate načrtov iz prete-
Ve%' C?a 'eta- Pa tuc*i objektivne rce. j možnosti, ki izhajajo iz ciljev tuzbenoekonomskega razvoja ncine in širše regije v tekočem - f]j etu- Prav tako premalo upošte-• k'1 (j; V1!0 priliv mladih iz šol in s tem čcnl'ujj ujunske kadrovske možnosti na Posarneznih področjih oziroma 'U r[v. s^P°samične sektorje gospodar-
Razveseljiv Pa je podatek, da
J J'nierava združeno delo letos ^ ho l , aPosliti kar 71,7 odstotka stro-L,C/ u 0Vr|o usposobi jenih delavcev —
to je celo več kot lani, ko jih je nameravalo 66,9 odstotka. Dejansko pa so jih v preteklem letu zaposlili le 55 odstotkov. Načrtovani odstotek je v industriji
68.5	(realizacija 44), v gospodarstvu 69,8 (realizacija 53), v negospodarstvu pa 83,7 (realizacija 76 odst.).
Za letos so ozdi napovedali, da bodo potrebovali 13.765 pripravnikov, kar je za dobro petino več kot v lanskem letu. Največje bo povpraševanje po III. in IV. težavnostni stopnji — teh bodo potrebovali 6.553 (ali 47.6 odstotka vseh). Sledi V. stopnja srednje šole — teh bodo potrebovali 3.768 (ali 27,4 odstotka), za njo VII. in VIII. stopnja s 1.576 (11,4 odst.), pa VI. stopnja s 1045 (ali 7,6 odst.)in naposled I. in II. stopnja ž 823 (6 odst.). Letos bo zapustilo šolske klopi skupno 27.200 mladih. Upoštevati pa je treba, da bodo nekateri med njimi še nadaljevali študij, nekaj diplomantov pa bo šlo na služenje vojaškega roka.
Zapostavljeni
pripravniki
Predvideni obseg vključevanja pripravnikov je letos ugodnejši v gospodarstvu kot pa v negospodarstvu (89 odstotkov proti 11). Ozdi so napovedali, da bodo letos zaposlili 37 odstotkov pripravnikov le za določen čas (lani
37.6	odstotka). Največ pripravnikov, to je nad 60 odstotkov, bodo za določen čas sprejeli v kmetijstvu, trgovini, zdravstvu in socialnem varstvu pa v DPO, SIS in DPS.
Pri tem se pojavljajo številne nepravilnosti. Rado se dogaja, da ozdi zaposlujejo za določen čas kandidate, ki niso izpolnili objavljenih pogojev, hkrati pa večkrat zavrnejo mladega strokovnjaka, ki je sicer izpolnjeval tudi vse pogoje za zaposlitev za nedoločen čas. To je še zlasti pereč problem v Ljubljani, kjer je več kot polovica lani zaposlenih pripravnikov dobila delo za določen čas. Tako ponekod nadomeščajo primanjkljaj delavcev, hkrati pa ne sprejemajo nobenih obveznosti do mladih po opravljeni pripravniški dobi.
Veliko je pripomb na rovaš usmerjenega izobraževanja, češ da prihajajo mladi v delovne or-
ganizacije brez pravega praktičnega znanja, medtem ko drugi menijo, da je pripravništvo pri nas opredeljeno kot sestavni del izobraževalnega procesa. Ravno II., III. in IV. stopnja usmerjenega izobraževanja pomenijo temeljit preobrat v novem izobraževalnem sistemu. Doslej so namreč učenci pridobivali praktične sposobnosti in znanja v času izobraževanja, z novim sistemom pa so učenci pridobili teoretična, le delno pa tudi praktična znaoja; za konkretno delo pa naj bi jih usposobili v združenem delu.
Ker se vprašanje praktične usposobljenosti pripravnikov kot tudi financiranja pripravništva čedalje bolj zaostruje, bi ga morali čimprej urediti na ravni republike. Krivično ali celo kruto je namreč, da morajo mladi rodovi pripravnikov nositi na svojih plečih vsa nesoglasja med združenim delom in izobraževalnim procesom.
Presežki delavcev
Za letos so ozdi napovedali, da bo med zaposlenimi delavci le 1.191 presežka, kar je celo za 7 odstotkov manj kot po lanskih napovedih. Na temelju teh napovedi je moč ugotoviti, da ne predvidevajo tolikšnih tehnoloških in ekonomskih presežkov, kot bi bilo pričakovati glede na potrebe po hitrejšem preusmerjanju gospodarstva in zaposlenih.
Po resoluciji naj bi se storilnost v gospodarstvu povečala za 1,5 odstotka. Načrtovano rast zaposlovanja bo moč doseči le, če bo dosežena tudi večja učinkovitost gospodarjenja. Lani se je ob 1,5-odstotnem novem zaposlovanju povečal obseg industrijske proizvodnje za 2,1 odstotka. družbeni proizvod pa za 2 odstotka. To pomeni, da gre še vedno za ekstenzivno, ne pa za produktivno zaposlovanje.
Upadanje oziroma zastajanje rasti storilnosti že dalj časa opozarjata na resno vprašanje prikrite nezaposlenosti zaposlenih. Le s produktivnim zaposlovanjem že zaposlenih — da bi le-ti povečali proizvodnjo in dohodek — je smotrno pridobivati nova delovna mesta.
Marija Frančeškin
Delavci Sozda Emona so minuli teden v Cankarjevem domu v Ljubljani na delovni in slovesni seji delavskega sveta sprejeli poročilo o poslovanju v preteklem letu in predlog načrta za leto / 985. Izvolili so tudi nov delavski svet in odbor samoupravne delavske kontrole.
Na slavnostnem delu seje pa so ob 38-letnici Emone podelili trem kolektivom (Emona iz Čuprije, Merkur iz Ptuja, Centromerkur iz Ljubljane) ter štirim posameznikom (Vladu Boldirogu iz K K Ptuj, Francu Dolinarju iz Emona Inženiring, Nadji Novak iz interne banke in dr. Antonu Franoviču iz Ča-teških toplic) letošnje Nebčeve nagrade.
Podelili so tudi 42 jubilejnih in 50 zlatih plaket.	Andrej Agnič
LISTAMO PO GLASILIH OZDOV
Za nekatere v Krki je 364 dinarjev na leto za obveščanje delavca preveč
V	sestavku Pojasnilo uredništvo glasila Krka za uvod sporoča: »Na zadnjih zborih delavcev so delavci službe za investicije (podčrtal D. R.!) predlagali, da zmanjšamo naklado biltena in časopisa.« Potem pa dodaja, da bilten tiskajo v nakladi 15000 izvodov, tako da pride na dva do tri delavce po en izvod. Pri tem je cena biltena na dveh straneh letos 3 dinarje, kar je za polovico manj, kot stane ena fotokopija. Zato menijo v uredništvu, da je ta strošek za obveščanje delavcev minimalen in upravičen.
V	nadaljevanju uredništvo skoraj opravičujoče — najbrž delavcem službe za investicije, pojasnjuje, da naklade časopisa Krka kljub več delavcem že leto niso povečali. Natisnejo ga 3.700 izvodov in ga 600 izvodov pošiljajo svojim upokojenim sode-
lavcem, štipendistom, poslovnim partnerjem. Če bi zmanjšali naklado, bi s tem prihranili le papir, katerega delež pa je v ceni samo 17 %, ker so vsi drugi stroški stalni in nespremenljivi glede na naklado. Potem pa dodajajo: »Lani nas je stal izvod časopisa 24 dinarjev ali 288 dinarjev na delavca za vse leto. Če upoštevamo še stroške biltena, smo za obveščanje vsakega delavca v Krki namenili 364 dinarjev.«
In komu se zdi preveč nameniti za obveščanje sodelavca v vsem letu 364 dinarjev? Delavcem službe za investicije! Tistim, ki morajo predvsem zbirati podatke in iz njih oblikovati informacije o možnih in nujnih razvojnih naložbah svetovno znane tovarne zdravil Krka. Tistim, ki najbrž sami že dosti vedo, ki so sami dovolj obveščeni, saj sicer
ne bi mogli biti delavci v službi za investicije! In ker so sami dobro informirani, se jim zdi porabiti vsak delovni dan za sodelavca v drugih organizacijskih enotah 1,44 dinarja preveč? Kot da so pozabili, da so tam predvsem zato, da bi zbirali in predlagali informacije o nadaljnjem razvijanju Krke zaradi svojih nekaj tisoč sodelavcev. To toliko bolj, ker nameravajo v Krki po predlogu načrta za leto 1985 nameniti za naložbe kar 503,167.000 dinarjev! Več kot 50 starih milijard, za katerih namembno in gospodarno porabo nosi odgovornost ves Krkin kolektiv, ne le delavci v službi za investicije...!
Pričakujemo, da bo v aprilski
Krki na »spodbuden« predlog delavcev službe za investicije ustrezno reagiral tudi kdo iz Krkinega kolektiva!	£> r
Delavska enotno*!
i-j
Gost v uredništvu: Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela Skupščine SRS

Spomladanska zasedanja republiške delegatske skupščine so navadno najbolj zanimiva, kajti skoraj zmeraj zmanjkuje časa za pravočasno pripravo vseh potrebnih in predvsem ustreznih listin, po katerih se mora odvijati nase gospodarsko življenje. Prav v delegatski skupščini pa včasih bolj drugič manj »posrečeno« krojijo gospodarske pogoje in vrednotijo ustreznost sprejetih glede na sprejete cilje družbenega in ekonomskega razvoja ter razčlenjujejo tekoča gospodarska gibanja in kajpak ustrezno tudi reagirajo.
Delavska enotnost: Pred počitnicami je pred delegatskimi skupščinami še precej> stvari, ki jih bo treba opraviti. Program dela in točke, ki ste jih uvrstili na dnevne rede, so zelo zahtevni, problematika pa zavozlana...
Martin Mlinar: Program dela za zbor združenega dela in tudi za druge zbore smo sprejeli, vendar pa do pred kratkim nismo natančno vedeli, s kakšno dinamiko bodo prihajali v delegatske klopi osnutki in predlogi zakonov, ki so sestavni del dograjevanja gospodarskega sistema. Najprej smo mislili, da bomo sredi aprila namenili zasedanje le spletu vprašanj kmetijstva, vendar nas razmere naravnost silijo, da razširimo dnevni red in spregovorimo predvsem o tekočih gospodarskih gibanjih in hkrati s tem, vsaj po predhodnih podatkih, d izgubarjih.
Družbenopolitične razmere so takšne, da bomo morali junija in že maja razpravljati o zelo aktualnih stvareh. Mislim na osnutek zakona o deviznem poslovanju, o zakonu o blagovnem prometu s tujino, prav tako pa bomo kmalu dobili v skupščino tudi osnutek dolgoročnega načrta razvoja Jugoslavije, ki ga bomo obravnavali hkrati s slovenskim. Tu je tudi osnutek zakona o kreditnem in bančnem poslovanju, ki ga že precej časa pripravljajo in junija moramo opraviti tudi razpravo o pospeševanju razvoja manj r^vitih republik in SAP Kosovo.
Naštel sem le nekaj najpomembnejših vprašanj, o katerih bo tekla beseda v delegatski skupščini. Prav imate. To so zapletene in zahtevne teme, vendar jim bomo lahko kos, če bomo v vseh republikah in pokrajinah znali ustvariti ustrezno politično razpoloženje in skupno poiskati takšne rešitve, ki bodo vodile gospodarstvo v večjo stabilnost, zlasti še v oblikovanje stabilnejših gospodarskih pogojev, da bodo gospodarski osebki z njimi računali na daljši čas.
Delavska enotnost:	Nekaj
vprašanj je, ki že zdaj preveč burijo duhove, čeprav so šele v prvem krogu skupščinske obravnave.
Martin Mlinar: Verjetno mislite predvsem na tečajne razlike, nepokrite kajpak, o katerih je res veliko govora. Prvo razpravo smo že opravili v začetku aprila, zdaj pa teče usklajevanje. Naša delegacija ima v zboru republik in pokrajin omejeno pooblastilo v tem smislu, da po uskladitvi obvesti vse zbore skupščine, kako daleč je stvar in kje so še razlike pri odpravljanju negativnih in nepokritih tečajnih razlik. Mislim, da bomo lahko v Skupščini Jugoslavije sprejeli ustrezno rešitev že konec maja. Gre pa kajpak za gospodarsko in politično zapleteno stvar, ki se je moramo lotiti z vso pozornostjo in odgovornostjo.
Delavska enotnost: Tudi mi tako mislimo. Toda ne bi bilo dobro, če bi šli kar mimo te teme, ki že dolgo pesti naše gospodarstvo. Kdo naj bi poravnal negativne tečajne razlike in iz katerih virov?
Martin Mlinar: Aprila smo dobili v skupščino pregled tečajnih razlik za konvertirana blagovna in denarna posojila. Podatki so zajeti za republike in -pokrajini in seveda tudi za organizacije združenega dela. Seznam je popoln in daje dokaj na-tačen vpogled, v kaj so se vlagali težki milijoni dolarjev_tujih posojil.
Seveda pa ni moč kar enostavno reči, naj vsi, ki so najemali
posojila, pokrijejo tudi svoj delež negativnih tečajnih razlik. Te imajo dve plati. Nekdo je pridobival ob konvertiranju tujih posojil prek narodne banke in poslovnih bank, drugi pa izgubljal. Natančen seznam teh organizacij pa praktično ni povsem mogoč, kajti sredstva so bila konvertirana prek bank na devizno tržišče, ko je to delovalo in na njem se sodelovali vsi gospodarski osebki iz Jugoslavije. Že v preteklosti bi moral vsak ozd. ki je najemal tuja posojila, naložiti ta denar tako, da bi lahko ustvaril tudi »razliko v dohodku« za pokritje negativnih tečajnih razlik, sorazmeren sposojenim sredstvom. Povsod pa to ni bilo mogoče, saj smo, denimo na področju gospodarske infrastrukture, zadrževali nižje cene (elektrika) in zato politika cen električne energije ni sledila tečaju dinarja. Elektrogospodarstvo je imelo težave že pri enostavni reprodukciji in niso mogli »zbrati« dovolj dohodka in rezervnega dohodka, s katerim bi kupili v banki dražji dolar ali drugo tujo valuto za odplačilo tujega posojila. Nastajajo potemtakem pomembne razlike in primeri, ko zaradi cenovne politike in drugih razlogov tečajnih razlik ni bilo moč sproti pokrivati. Za prihodnje obdobje je to urejeno. Imamo pa tudi primere, ko bi jih lahko pokrili, pa niso, in tudi takšne ozde, ki so si ustvarili takšno rezervo v dohodku.
Zdaj je treba ta vozel presekati in del teh negativnih tečajnih razlik pokriti tudi solidarnostno. Gre za neugotovljive nosilce posojil oziroma takšne ozde, ki so posojila dali bankam, za dinarsko protivrednost kajpak. Ta so bila odkupljena na deviznem trgu, zdaj pa, ko jih je treba vračati po višji ceni. moramo razliko nadoknaditi tudi solidarnostno.
V celotnem obsegu negativnih tečajnih razlik za zadnja tri leta bi solidarnostno prikrivali le 30 do 35 odstotkov teh razlik, drugo pa rešujejo znane organizacije združenega dela. Tako je naravnan tudi osnutek zveznega za-
kona za pokrivanje negativnih tečajnih razlik. V naši skupščini je bilo največ kritike na račun tega zakona, ker ni bilo vseh podatkov o tečajnih razlikah pri narodni banki. Zdaj v glavnem so. Menili smo tudi, da ne more narodna banka opravljati fehnike pokrivanja tečajnih razlik pri ozdih, temveč bi morali za to postaviti posebne ustanove, ki bi bile pod samoupravno kontrolo združenega dela, in končno smo menili, da je treba najti takšne vire za pokrivanje tečajnih razlik, ki bodo najmanj »pritisnili« na stroške poslovanja in inflacije. Rešitev je več in ena izmed njih je tudi, da bi poiskali vir za pokrivanje od obresti, ki gredo ozdom iz primarne emisije za selektivne namene. Samo pri slovenski narodni banki je bilo lani teh sredstev 270 milijard dinarjev, kar je le petina vseh sredstev, ki se tako zberejo v NB Slovenije, o njihovi porabi pa odloča skupščina SRS. Mislim pa, da bomo kaj kmalu uskladili te rešitve in zakon sprejeli le za letos. Tako bomo videli, kaj je morebiti treba spremeniti.
Delavska enotnost:	Še ta
teden bo v skupščini tekla razprava tudi o sprotnih gospodarskih gibanjih. Z njimi nismo zadovoljni, pravih vzrokov zanje pa še tudi nismo našli. Če ne poznaš diagnoze, je zdravljenje nemogoče!?
Martin Mlinar: V nasprotju s pričakovanji gospodarska gibanja v prvih treh mesecih odstopajo od predvidevanj. Zastaja izvoz, imamo sorazmerno nizko gospodarsko rast in visoko inflacijo. K temu pa lahko prištejemo ] še precejšnje povečanje zalog končnih izdelkov. Za izvoz pravijo analitiki, da je takšen zato, ker so ozdi izgubili dohodkovno motiviranost, drugi spet, da je tuji trg bolj previden pri nakupih, in spet tretji, da je nazadovanje 'izvoza posledica čakanja na novi devizni zakon. Verjetno so vsi trije vzroki krivi za takšno stanje, najmanj pa bi lahko obtoževali ozde, da špekulirajo, kajti izvoz je manjši tudi v tistih dejavnostih, ki že desetletja sodelujejo s tujimi podjetji in imajo dolgoročne pogodbe. Takšen je na primer Slovenijales. Napovedi pa kažejo, da se bo konjunktura na tujih trgih odprla in da bo-zategadelj mogoče v nekaterih dejavnostih nadoknaditi zamujeno. To bo že držalo, ven-
dar pa dvomim, da bo to moč pri tistih ozdih, na katere smo v naši
republiki računali, da bodo letos uspešni izvozniki, vendar se doslej niso ravno izkazali, kajti nemogoče je na hitro vskočiti in doseči velike izvozne dosežke.
Sorazmerno nizka industrijska rast pa je po moje posledica izvoznih težav ozdov in resne re-
cesije povpraševanja na domačem trgu. Nekateri smo že pred dvema letoma opozarjali, da se bodo težave zaradi zmanjševanja domačega povpraševanja in da industrija ne bo imela kam z blagom. Preprost odgovor je takrat bil, naj gre v izvoz, vendar to ne gre tako hitro, kot bi radi, čeprav bi se dalo še precej storiti na tem področju. Tudi tečaj dinarja je pomemben pri tem. ustrezne spodbude... Mi pa smo na začetku leta imeli kar dolgo časa sorazmerno trden tečaj in šele v zadnjem obdobju se spet hitreje prilagaja razmeram na notranjem tržišču.
Delavska .enotnost: Tudi inflacije nismo zajezili. Prav taj-funsko se vede!
Martin Mlinar: To je verjetno še najtežji vozel našega gospodarskega in družbenega vsakdanjika. Računali smo, da ko bo trg začel delovati, bo pritisnil na proizvajalce, ponudba bo presegla povpraševanje in cene se bodo postopno ustalile. Dosegli smo rezultate v razbremenjevanju gospodarstva, v družbenem produktu so zmanjšali delež porabe, povečala pa so se sredstva za razširitev materialne osnove dela. Vse to, predvsem pa razbremenjevanje gospodarstva v globalu, je bilo ugodno, dohodek pa so v gospodarstvu močno obremenile obresti. In vendarle ob takem delovanju trga, njegovi zasičenosti (poglejte le kmetijstvo in nekatere druge panoge) z izdelki, kljub spremembi sestave povpraševanja, pričakovanih premikov na področju cen ni. Pred kratkim je eden izmed ekonomskih inštitutov ugotovil, da je od 32 ozdov kar 16 povečalo cene za več kot 100 odstotkov, kot pa so jim povečali stroške ob vhodu zaradi spremembe tečaja dinarja in obresti. Težko je razumeti poslovno filozofijo v takšnih ozdih, ne glede na to, kdo odloča o cenah, kjer bi radi vračunali v cene tisto,'kar so v preteklosti izgubili in kar bi radi v prihodnosti dobili. Toda to objektivno vodi v polnjenje skladišč in v nastajanje novih izgub. Teh pa ne bomo več socializirali, ker jih nimamo od kod.
Delavska enotnost: Prav o izgubah pa je v zadnjih letih kar precej govora tudi v zboru združenega dela, ki ga vodite. Zdi pa se, da se jih tudi v naši republiki vendarle prepočasi otresamo!
Martin Mlinar: Lani so bile za okrog 35 odstotkov manjše kot predlani in prav takšen odstotek manj je nepokritih izgub. Pri tem pa moramo vedeti, da lansko leto ni bilo prav nič rožnato za gospodarstvo, vendar se na prvi pogled zdi, da so ozdi »znali« prenesti udarec obresti in notranje slabosti na porabnika. To pa je kratkovidna politika. No, podatki so
P
hve i;
Dobi
Predi
'roli.
kljub vsemu dobri in dodati Hflrj ramo, da so se sredstva skup11 rezerv precej povečala, h 1 realno za 15 odstotkov, kari11 velik pomen pri zagotavlja11 likvidnosti ozdov in realnih vif za pokrivanje izgub. Mislim'1 je tudi novi zakon o skupnih1^ zervah prispeval k temu. da pletejo nove niti med organih jami združenega dela pri odpP Ijanju izgub. Ko sem razčlenje' lanske sklepe skupščine o izž1 barjih, moram reči, da ni sklef ki ga ne bi tudi uresničili. V ^ bršni meri so bili povezani izboljšanjem razmer v Gorenj ki glede proizvodnega koncep1 nima več težav, tudi Nafta D1 dava nima izgube v tekočem P1] slovanju, rešitev se je našla tuj O' za Sladkorno tovarno Ormož1 fes s tem smo na lanskem zasedah e'o\ skupščine največ govorili. Df *aPu gačen primer je seveda IMV in1 j'a) < vse nas svojevrstno presenečenj ran izguba v Telematiki, ki smofl n g imeli za nekakšnega paradn^j konja slovenskega gospodarsb' Sl napredka in sodobnosti. Očitaj sli i je, da so se v tej delovni organ Pod zaciji srečali z razvojnimi tež* ''jih vami, ki pa jih bodo morali res11 Jok v sistemu Iskra, za kar je bržkol1 Jak tudi sposoben.	j	;iVs
Delavska enotnost: Kaj potil Poli pričakujete od razprave o izgi barjih in tekočih gospodarski sko gibanjih?	;	UsP
Martin Mlinar: Temeljito ra členitev teh gibanj in izgubarje pa ne tehnološko-tehnično odgovorno razpravo o vsakel gospodarskem kazalcu. Gosp*
darska gibanja se sicer v zadnje1 Po<
času popravljajo, so pa še dak -. od resolucijskih zahtev in mira ^ mimo tega kajpak tudi skupščia1’ ne more. Pričakujem seved* tvorno sodelovanje delegata' [ kritično preučitev vseh vpraša. 3
ki so na dnevnem redu, saj ^
stvari zapletene in zahteva,* ’;; strokovno in politično zavzeto;*
pri sprejemanju ustreznih ustne ritev.	Marjan Horv*
ZLATE MREŽE * TRANS ! NACIONAL ! NIH
t rw"\r\ ti—Tl I
C
Kako ujeti korak v tehnološkem razvoju z razvitimi (10)
Mikrobi varuhi okolja
(Piše: Boris Rugelj)
V zadnjih letih znanstveniki ; stvenikom uspelo narediti po-odkrivajo vse več bakterij, ki jih i vsem nove vrste mikroorga-lahko koristno uporabimo — in nizmov! to tiste, za katere nihče ne bi po- !
mislil, da lahko, povzročajo kaj I Pomembno področje delova-drugega kot škodo. Bakterije že \ nja mikroorganizmov je varova-izdelujejo nove izdelke, izlužu- nje okolja. Sposobnost bakterij, jejo kovineizrudnin.se hranijo z da se hranijo z odpadki in jih nekaterimi odpadki, za katere 1 predelujejo v neškodljive ostan-smo donedavna menili, da so	ke, v glavnem v metan, ogljikov
neuničljivi... Kaj šele bo,. ko	dioksid in vodo, so že dolgo
bodo takim bakterijam z genet- i znane in široko uporabljene v či-skim'inženiringom izboljšali ko- i stilnih napravah. Toda tudi tu se risine lastnosti ali pa, ko bo znan- odkritja vrstijo drugo za-drugim.
(Pi
pri tem pa imajo pomembno be-' sedo tudi naši strokovnjaki, doma in nekateri, zaposleni pri vodečih evropskih proizvajalcih čistilnih naprav.
»Novi postopki za čiščenje odplak potekajo brez kisika,« pravi Franc Nekrep z Biotehniške fakultete v Ljubljani. »Dosedanji postopki s pomočjo kisika (aerobni) so ob sodelovanju bakterij razkrajali odpadne snovi v ogljikov dioksid in vodo, pri tem pa porabili veliko energije —- za pravzprav nekoristen produkt. Brez kisika bakterije (seveda druge vrste) razkrajajo ostanke v metan in vodo. Bakterije porabijo organske odpadke kot energetski vir za svojo rast, metan pa se lahko izkorišča v energetske potrebe. Od anaerobnih postopkov čiščenja si veliko obetajo v živilski industriji, žal pa ta dejavnost ne ustvarja dovolj dohodka, da bi plačala sorazmerno drage raziskave in razvoj tehnologije.
Domača industrija (ne živilska, ampak ostala) ni rešila de-
narnega vprašanja čiščenja odpadnih voda, da le-te ne bi vsebovale toliko težkih kovin, kot jih. V naših čistilnih napravah se težke kovine sicer do 60 odstotkov absorbirajo v biomasi in ne odtekajo v naravo. Toda v tujini tega problema praktično ne poznajo, kajti industrijske odplake so že v tovarnah očiščene težkih kovin, tako da do čistilnih naprav sploh ne pridejo.
»Pri nas smo pri čiščenju okolja še precej zadaj,« pravi Franc Nekrep. »Zdaj se zavedamo predvsem problema voda, nekoli-kanj pa zanemar jamo zrak in zlasti zemljo, kjer se kopičijo ostanki industrije, varstva in gnojenja kulturnih rastlin. Toda problem čiščenja zraka je včasih moč rešiti prav elegantno in poceni, tako na primer, kot so storili v Koteks Tobusu v Zalogu. Tu so skozi filter z bakterijami prepeljali zrak iz proizvodnje in bakterije odvzemajo sleherni tuj plin temu zraku (in ga porabijo za lastno rast). Kemijski filtri bi bili mnogo dražji.«
V svetu si veliko obetajo od bakterij, ki bi izluževale kovine iz rudnin. Kajpak tudi v tem primeru velja, da je moč tako izlu-ževati predvsem redke in drage kovine ter kovine iz revnih rud, kjer so klasični postopki dragi. Pri tem je pomembno, da rudnin ni treba kopati in »prinašati« na površje. Zanimivo je, da so ta postopek za pridobivanje bakra poznali že od rimskih časov in da danes v ZDA pridobijo kakih 11 odstotkov bakra na ta način, »tovarne« pa delujejo tudi v Čilu in Romuniji. V SZ so menda tako pridobili nekaj zlata in tudi niklja. zadnjih letih pa so zelo pospešili raziskave in poskuse, da hi s pomočjo mikroorganizmov pridobivali uran. Kajpak ne pri nas, ampak v Kanadi in ZDA, podobne možnosti pa raziskujejo (pridobivanje urana iz vodotokov) tudi Francozi. Švedi. Brazilci. Mehičani in Izraelci. Angleži pa so šli korak dlje: poskušajo razviti tak tip bakterije, ki bi se lahko razmnoževala tudi pri 30 stopinjah višji temperaturi kot
»običajne« bakterije, ki se neha) ak
razmnoževati pri temperatura1 prek 35 stopinj).
»Znanstveniki se zelo trudij* da bi ali z naravno selekcijo d* bili bolj učinkovite bakterije 3 pa bi z genetskim inženiringej1 razvili njihove sposobnosti vrhunca,« pravi Franc Nekrep1! dodaja: »Uporabnostbakteriji] ar s tem še ni izčrpana. Poglejte t;|I| e obesek (in pokaže temnozeP1] ^ obesek za ključe): je kot P‘!; VF stična masa —vendar pa je iz*11 ^ lek neke bakterije in je po"^' nekega tipa maslene kisline. * vrhu vsega ga druge bakterije če ga na primer zakopljete v 1$
Ijd — brez težav razgradijo. ^ veda takšni izdelki ne bi nadomestiti vseh plastičnih m3' saj nimajo prav enakih lastno5* toda kot kaže. bo takšnih izd3
kov sčasoma še več. vse več p*>
n;
ni
k’ r<
ol d Si n
e
h t;
it#;
tudi bakterij, ki bodo sposof . razgraditi tudi umetne snovi-H tem področju je treba samo i5*1' s ti. iskati.«	J {
Prihodnjič: Mikroprocesor ■" meljni kamen napredka
Delavska enotnost
Ljubljana, 18. april 1985
stran
jJb.

S ^mona inženiring 2.
a, » -kar avlja®
lih vir1 slim. pnih
j, da
;aniza( odpr3' lenje'
0	izg1
1	sklep i. Vi
ezani lorenj oncep ta Iti :ern P1 išla ta1 mož-sedaa!
h. Dr>
4V in< nečea! smo I -adnef darst';
^ prejšnji številki smo pisali o pismu, polnem pritožb in pobud, ki ga je podpisalo sedem delavcev projek-j!Ve is Emona inženiringa. Pisali smo tudi o seji (bolje molku) delavskega sveta te delovne organizacije.
ubili smo njen zapisnik, v katerem delavski svet meni, da bi bile njegove odločitve preuranjene. Zato jih j’t«dlaga zboru, še prej pa naj steče preverjanje v zvezi komunistov, sindikatu, samoupravni delavski kon-itoli.
Osnovna organizacija ZK se je res sestala. Kljub sklicevanju na cclovitost obravnave najdemo v ^Pisniku takle sklep — o tem, ali "aj ZK pregleda pobudo pravo-ranilca, jih 13 glasuje proti in le en glas je za?! ^
___ , Sledi klasika, kako se komuni-
Očit|,j sti ne strinjajo s pismom, ker orga" Podpisniki niso izkoristili notra-njih možnosti (pa naj ti še tako ^okazujejo, .tudi z zapisniki, kako so se zaman obračali na de-avski svet, komisije, družbenopolitične organizacije). Potem ^Veda ugotovitve, kako je pismo skodilo poslovnemu ugledu in UsPešnosti, pa notranjim samou-Pravnim odnosom... Hkrati ko Se ograjujejo od neresnic in laži, terjajo od samoupravnih orga-nov ugotavljanje navedb? Dotlej Pa OO ZK predlaga zboru, naj idnje' Podpisnike suspendira z dela v
li tež* ili reš'
iržkof
j pol o izg1
darsk
ito ra: barje mo,
,-sakei
Gosp‘
e dak i miru11 apSčiif6 sevetl* ;gat<" : : rasa. a
saj
iteva;
vzetoi'
usnie
Horvo1
klovni organizaciji!
Doma ali ne?
No. preden stopimo na zbor, omenimo še dve pripombi. Prva je anonimna, s hodnika: »Saj imajo fantje prav, a kaj, ko bodo pogoreli. Jaz zanje že ne bom glasoval, devizna dnevnica je dandanes predragocena, da bi jo postavljal na kocko.«
Druga je s strani podpisnikov: »Ubrali smo vse možne poti, kar jih imamo v hiši. Šele potem smo šli le po nasvet k pravobranilcu — ne še ven! Še smo upali, da bo šlo doma. Pismo je pač zadnji poskus. ko je vse drugo padlo v vodo.
In zdaj. zadnje dni pred zborom! Najpartijski sestanek smo vabili člane mestne in občinske ZK. Nikogar ni bilo. Tudi pravobranilka nam je rekla, da je govorila z občinskim komitejem.
Fotografije ne!
Tokrat fotografij ni. Tako so namreč prosili našega fotoreporterja tik pred zborom. S svojim »škloca-njem« da je namreč tako zmedel prisotne na zadnjem delavskem svetu, da ni bilo za nikamor....
Menda so ji zagotovili, da bo sestanek legitimen. Kakšen je rezultat, ste videli v zapisniku. Opozarjali smo na manipulacije, na nezakonite postopke, na nezakonite delitve. Nič! Opozarjali smo delavski svet, da če mu že je do temeljitega dela, je tri dni pred zborom premalo. Kaj naj torej pričakujemo od zbora delavcev!?«
Delni zbori da in ne!
Mi nismo pričakovali, šli smo pač poslušat. Najprej poročila z delnih zborov. V delovni skupnosti, denimo, sploh ni bilo ničesar. V zunanji trgovini zaradi obilice dela' niso mogli razpravljati in nimajo formalnega predloga (mimogrede, to je poročala predsednica delavskega sveta, ki
pravno, čeprav je naša šibkejša, ko bi^jo zmogla velika Emona«.
Zbor komajda?
In sam zbor. Vrsta pripomb pač, z leve, z desne... Da zbor vidi, da je stvar resna in je to tudi že en namen, pa to, da bi nehali mlet in šli delat, ker so časi
Za razumljivejše branje
V prejšnji številki smo povzeli pritožbe, ki jih sedem delavcev pošilja vsenaokrog. Moti jih nesamoupravnost, zavajanje, nepoštena delitev nagrad (sila visokih, tudi precej čez 100 tisočakov sežejo), zapostavljanje strokovnjakov, napačen odnos do znanja, zloraba potovanj v tujino, neposlovnost direktorja...
Tokrat poročamo, kakšen odmev je doživela vsebina in kakšnega način negodovanja.
se ji rok treh dni ni zdel niti najmanj prekratek). Potem enota, za katero smo slišali, da stališča sicer nima, strinja pa se z delavskim svetom — in takoj pripomba člana te enote, da se sploh sestali niso... Tudi samoupravna delavska kontrola zboru ni imela kaj bistvenega pripomoči. In sindikat?
Prišla je predstavnica občinskega sindikalnega sveta: »S to osnovno organizacijo nismo uspeli dobiti stika. Sicer je pa v njenem izvršnem odboru tako le še en sam član...« Pozvala je še k strpnosti, človečnosti, česar, kot se ji zdi, manjka in ponudila pomoč občinskega sveta, »tudi
težki... Nekdo pisma ne odobrava, čeprav ne trdi, da v njem ni marsikaj res. Drugi, da so to tako in tako tiči, ki skup letijo, in da človek, ki menja več služb, ni ravno zanesljiv in pripaden. Ko predsednica delavskega sveta vzame v bran vse člane, češ da so oblateni, se oglasi eden teh članov in pove, da je edini med sodelavci, ki je dobil nagrado — prav zato, ker je član. Potem direktor, ki je kajpak užaljen in pribije, da je z njegovo strpnostjo konec. Zdaj bo le še izvoz — glede njegovih dnevnic pa, zato imajo vsi 30 odstotkov gor na plačo...
In nekaj bolj tehtnih stvari: kako, žal, ni pravih besed, tistih o
neopravljenih in slabo opravljenih nalogah in o krivdi za to. Govorili bi torej raje o tem, kako bolje delati, kako doseči boljše odnose in ne le o načinu podpisovanja in pošiljanja pisem. Slišali smo tudi pomisleke na psihologijo komercializacije in kaj vse žrtvujejo zanjo — znanje, ki se dokazano osipa...
Za zdaj da?!
Ko je direktor odločno pribil, da je za suspenz, je podpisnikom pisma kaj slabo kazalo. Toliko, da ni bil izglasovan. Rešil jih je, bolje, kolektiv je rešil resne in resno preteče zagate, predsednik poslovodnega odbora Emone. Takole je razmišljal Borut Šnu-derl:
»Ne vem za 21 očitanih napak, vem pa, da so vedno možne. Odpravljajmo jih! Ugotavljajmo, kaj je in kaj ni dobro za prid hiše. Poglejmo, kako se znebiti vsega, kar krni naše odnose. Vsega tega ne bomo uspeli, če vseh obtožb ne bomo preverili. Za to mora vsak narediti vse, pomagati samoupravnim organom, sodelovati... In šele po tako opravljenem delu bo moč iskati in kaznovati odgovornost.«
Kaj bi še? Ta je obveljala in v tem smislu so oblikovani sklepi zbora. In rešen ugled tako OO ZK kot zbora, ki bi kmalu nasedla vražje nevarni naglici. Uporabili smo pač mil izraz.
Ciril Brajer
<5

O
Kaj
Rnenite vi?
nehaf a tuf3
rudif jo d‘' rije ‘ ingo' sti ^ crep
Upadanje gospodarske moči (produktivnosti, ekonomičnosti, akumulativnosti) je v sedanjih izmerah zelo zapleteno vprašaje, odvisno od mnogih zunanjih 'a notranjih vplivov. Površna ugo-'ovitev — nesposobnost prilagajanja tržnim razmeram s prepo-casnim prestrukturiranjem — je aelo nepopolna, čeprav včasih . Udi upravičena. Analizirati in erijP' argumentirati globlje vzroke, od jtetUj težav in konkurenčnih pritiskov ,ze!efj na svetovnem trgu prek velikih it pjJ vPlivov inflacije, nesorazmerij izd1 tied vhodnimi in izhodnimi
oliitf' ie. P°’
rijiU
vliti
|0' S„f
m or
h maS tnosf izdi' ■pa P1’
ivi. H
nami, izvoznih stimulacij, realnega tečaja dinarja, zmanjšanja 'apne moči, osebnih dohodkov, ^produkcijskega materiala, obrestnih mer, predpisov in podobno pa vse do velike zastarelo-st' tehnologije in težav pri nabavi n°ve, pa bi zahtevalo tudi poglobljen prijem in velikp prosto-
. Trditev, da v raznih asociaci-ispi Jah združenega dela (tudi v go-| fjPodarskih zbornicah!) »ne vi-Ujo za ped pred sabo«, tudi ni utemeljena in je. ne moremo
posplošiti. Drži ugotovitev — o tem smo v organih MGZL večkrat razpravljali — da je bilo premalo kvalitetnih, propulziv-nih razvojnih programov, da so preveč razdrobljene in premalo učinkovite razvojno-razisko-valne ekipe tako v ozdih kot v samostojnih raziskovalnih organizacijah, da je premalo odločnosti in smelosti poslovodnih sestavov pri načrtovanju razvoja. Vse to pa je povezano z mnogimi vplivi, zlasti finančnimi sredstvi. Zdaj pa že lahko ugotovimo, da je kvalitetnih razvojnih programov, ki pomenijo posodobitev, prestrukturiranje, večjo proizvodnjo itd., vse več, vendar za uresničitev ni zadostne materialne osnove. O teh dejstvih nas prepriča že bežen pogled v dokumentacijo Ljubljanske banke — Gospodarske banke ali pa v programe raziskovalnih skupnosti.
Vse težja postaja bitka za likvidnost. Gospodarstvo deluje pod pritiskom strašnih bremen in zadolžitev; visoka je cena kapitala, nizka akumulacija, nestimulativni so osebni dohodki. Mar lahko za vzroke takih posledic, ki izvirajo iz preteklosti, obsojamo zgolj gospodarstvo in njegove asociacije? Brez dvoma vsi vemo, da ne, še posebej ne posplošeno niti po območjih niti po področjih. Tudi o tem je dovolj argumentiranih podatkov.
V MG Z Ljubljana smo si kot asociacija združenega dela, kot mesto usklajevanja, dogovarjanja in sporazumevanja s skromnim kadrovskim potencialom vsa leta prizadevali, da smo spoznali in preučili stanje in na tej osnovi iskali optimalne rešitve, ki smo jih v organih in delegatski skupščini tudi sprejeli. Energično smo se zavzemali za kakovostne razvojne programe, za prilagajanje, za medsebojno povezovanje, združevanje dela in sredstev, za boljše izkoriščanje notranjih rezerv, spodbujali izvoz in izvozne stimulacije, zlasti pa vlaganja v novo tehnologijo. Uspehi pa so bili relativno majhni, zlasti glede ekonomske in cenovne politike, poenostavi-
tve predpisov, ekonomskih stikov s tujino in podobno.
Intenzivna so naša prizadevanja za združevanje dela in sredstev, kooperacije in povezovanje, zlasti med industrijo in trgovino ter drobnim gospodarstvom. Tu ugotavljamo še velike možnosti za nadomestitev uvoza, izdelavo delov, ki za industrijo niso donosni, boljšo oskrbo trga pa vse do povečanja izvoza.
Vendar tudi tu zadevamo na velike ovire, predvsem davčne politike, predpisov, ki obremenjujejo zasebno delo, pa vse do zapletenosti pridobitve dokumentov in prostorov.
Da bi vendarle pospešili vsaj povezovanje industrije in trgovine z drobnim gospodarstvom, j smo leta 1984 organizirali po-I slovno srečanje industrije in tr-i govine z drobnim gospodar-
Izšla je tretja številka
stvom občin ljubljanskega območja. Vsestransko zadovoljstvo ob tem srečanju, vrsta sklenjenih pogodb in pomemben prispevek k povezovanju drobnega gospodarstva z industrijo in trgovino nas je spodbudila, da smo tudi letos pripravili tako srečanje.
Da bi izboljšali pregled tehnoloških in proizvodnih možnosti drobnega gospodarstva in pretok informacij, smo lani začeli sestavljati register drobnega gospodarstva občin ljubljanskega območja. Obsežnost in zahtevnost takega projekta, ki je tudi prvi pri nas, je oviral tudi nedorečen šifrant dejavnosti tega območja. Regišter je bil kljub vsem oviram izdelan v rekordnem času. J e sistematsko in pregledno zasnovana edicija, ki vsebuje v uvodnem delu družbene asociacije, povezane z drobnim gospodarstvom, v osrednjem delu pa seznam enot drobnega gospodarstva, urejen po storitvah z osnovnimi značilnostmi, seznam enot drobnega gospodarstva, urejen po izdelkih, seznam, urejen po občinah in oglasni del. Vsak podatek v registru (storitev, izdelek, občina, oglas) je povezan s šifrantom.
Poslovno srečanje in register sta pomemben prispevek ljubljanske zbornice k razvoju drobnega gospodarstva, pospeševanju izvoza, nadomeščanju uvoza, izdelavi predmetov, ki za industrijo niso donosni, k boljši založenosti domačega trga, večji zaposlitvi itd. Če bodo svoj delež prispevali tudi davčna politika, predpisi in ekonomska politika, na kar imamo le majhen vpliv, potem se bo drobno gospodarstvo lahko hitreje razvijalo.
Poudariti pa moramo izredno dobro sodelovanje med ljubljansko zbornico in občinskimi obrtnimi združenji. Le skrajne moči in spoznanje, da so začrtane aktivnosti koristne, je lahko rodilo sadove. V drobnem gospodarstvu je zbranega veliko znanja, sposobnosti, inovativnosti, prilagodljivosti, hotenja ter volje. To bogastvo sicer poznamo, ne znamo pa ga v polni meri vključiti v prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo. Samo prizadevanja zbornice so premalo. Otresti se moramo tudi strahu pred zasebnim kapitalom in bogatenjem in v tej smeri iskati sprejemljive rešitve tako za posameznika kot za vso družbo.
Zato očitek, da v vseh asociacijah združenega dela »ne vidijo za ped pred sabo« ni sprejemljiv in ga ne smemo posplošiti, ne smemo pa ga seveda tudi ne v celoti. zavreči. Odgovorov na to, kako se znebiti »pretirane birokratske navlake« (pa ne samo v združenem delu!) in drugih pogojev gospodarjenja, smo v stališčih izvršilnega odbora in skupščine zbornice dali že več. Vendar — niso pomembni odgovori, pomembna so dejanja, ukrepi! Le z njimi bomo spremenili in izboljšali položaj. V tem pa se v jugoslovanskem prostoru precej razhajamo...
V okviru ljubljanske zbornice lahko delno vplivamo le na notranje ukrepe ozdov, na zunanje pa praktično ne. Ti pa so po našem prepričanju mnogo težji, obsežnejši in vplivnejši.
Peter Svetik sekretar G Z občin ljubljanskega območja
INTEGRAL
Integral bo v prvomajski številki našega časnika predstavil serijo enodnevnih avtobusnih izletov za sindikalne skupine. Kdo trdi, da mora biti izlet drag? Integralovci vabijo:
POTUJTE Z NAMI
Kam in po čem, preberite y Delavski enotnosti.
Delavska enotno^
VPRAŠANJE BREZ ODGOVORA
Člani komisije za mednarodne stike pri Skupščini SR Slovenije so prejšnji teden razpravljali o osnutku resolucije o politiki ekonomskih odnosov SFRJ s tujino, ki pomeni primerno podlago za nadaljnje nastopanje našega gospodarstva na svetovnem tržišču. Strinjali so se, da poglabljanja razvojnega prepada med razvitim Severom in nerazvitim Jugom, oboroževalna tekma, kriza svetovnega gospodarstva in mednarodnih ekonomskih stikov v veliki meri vplivajo na gospodarska gibanja nerazvitega sveta, vključno z našo državo. Po drugi strani pa so poudarili, da je poslabšan položaj naše države v mednarodnih ekonomskih odnosih vendarle predvsem posledica motenj v našem ekonomskem razvoju, avtarkičnosti, pomanjkanja izvozno-razvojne strategije, prevelike zunanje zadolženosti, neustrezne reakcije na energetsko krizo, pa tudi slabosti v sistemu in mehanizmu ekonomskih odnosov s tujino.
Te in še nekatere druge razvojne slabosti so seveda povzročile velike strukturne probleme v gospodarstvu, nesmotrno izkoriščanje zmogljivosti in nizko družbeno storilnost. Nesorazmerna poraba in nezadosten vpliv svetovnih norm gospodarjenja sta slabila razvoj proizvajalnih sil in krepitev konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva na svetovnem trgu.
Zaradi vsega tega se je relativno zmanjšala navzočnost Jugoslavije v mednarodnih ekonomskih tokovih, manjši je bil delež našega izvoza v svetovnem izvozu, povečala pa sta se zunanjetrgovinski in plačilni primanjkljaj, predvsem pa zadolženost.
Naše naloge na področju ekonomskih odnosov s tujino so v luči dosedanjih izkušenj jasno opredeljene. Povečati moramo izvoz in devizni iztržek na tujem, tega pa ne bo mogoče uresničiti, če ne bomo povečali konkurenčne sposobnosti našega gospodarstva in v večji meri spoštovali delovanja ekonomskih zakonitosti na svetovnem in domačem trgu.
Tem opredelitvam člani omenjene komisije niso ugovarjali. Poudarili pa so, da so sistemske spremembe našega gospodarskega sistema eno, drugo pa lepo napisana resolucija. In dejstvo je. da se njena vsebina bistveno razhaja z družbenoekonomsko stvarnostjo, v kateri ima na področju ekonomskih odnosov s tujino v rokah škarje in platno država, ne pa združeno delo. Zavedati se tudi moramo, da je premalo, če bomo povečali naš izvoz na tuje.
Naši partnerji namreč pričakujejo, da bomo povečali tudi uvoz, kar pa bi nujno zahtevalo večjo specializacijo in delitev dela med posameznimi deli gospodarstva, selekcijo dobrih in slabih gospodarjev, preusmeritev gospodarstva in odločno podporo izvoznikov. ZIS pa s pomočjo instrumentov tekoče ekonomske politike tega ne počne, vsaj dovolj ne. Ponujene rešitve za pokrivanje tečajnih razlik in deviznih obveznosti namreč potrjujejo, da dinarje in devize jemljemo pač tistim, ki jih imajo, dajemo pa drugim, ki jih nimajo. To pa ni niti malo spodbudno za naše izvoznike, ki so si devize zaslužili s trdim delom. Na vprašanje, kdaj bomo spremenili naš odnos do izvoznikov in kdaj bomo zmanjšali razkorak med deklarativnimi opredelitvami za dolgoročni stabilizacijski program in dejansko prakso, pa na seji komisije ni bilo odgovora.
Emil Lah
* JAKI
i IDEOLOGIJE
8 V URBANIZMU I IN ARHITEKTURI
■ NOVA
£N j knjiga' 5 ‘naše

Cena 1260 dinarjev
Knjiga je v prodaji v vseh knjigarnah, v prodajnih centrih Delavske enotnosti, naročila pa lahko pošljete na naslov: Delavska enotnost, Celovška 43, Ljubljana.
O objsku delegacije RS ZS Slovenije v Ukrajini
Široko področje dela sovjetskih sindikatov
Na povabilo ukrajinskega sindikata je bila od 1. do 5. aprila na obisku v Sovjetski zvezi delegacija Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, v kateri sta bila člana predsedstva slovenskih sindikatov Drago Seliger in Janez Cigler. V Moskvi ju je najprej sprejel predsednik Zveze sindikatov Ukrajine Vitalij Sologub, nato pa sta odpotovala v Kijev, glavno mesto Ukrajine. Ogledala sta si tovarno kristala, zgodovinske in kulturno-športne znamenitosti in se pogovarjala z vodstvom ukrajinskih sindikatov.
Pokazalo se je, da je področje dela sindikata v Ukrajini in sovjetski družbi nasplohzelo široko, saj vsebuje vrsto elementov državnih funkcij, sindikat pa deluje kot transmisija partije. Sindikat na primer vodi socialno politiko, pravno in tehnološko inšpekcijo, organizira in vodi društvo inovatorjev, izumiteljev, športna društva in tako dalje. Organizira tudi tekmovanja v delovnih kolektivih, rajonih in oblasteh, katerih glavni motiv so moralna priznanja, pa tudi gmotna. Bistvo sedanjih nalog je v bolj-
šem delu, večji disciplini, boljši organizaciji dela in večjih učinkih.
V pogovorih je bilo poudarjeno, da si ukrajinski sindikati prizadevajo predvsem pritegniti k sindikalnemu delu mlajše in prodornejše kadre, kar jim v glavnem uspeva. Okoli 95 odstotkov sindikalnih funkcionarjev ima visokošolsko izobrazbo. Vendar to ni dovolj. Ukrajinski sindikati so prepričani, da bo potrebno spremeniti način dela, zaostriti odgovornost, povečati učinkovitost dela in razvijati stalne stike z neposrednimi proizvajalci. Sestavljajo tudi seznam vseh prijavljenih inovacij, ki še niso uvedene v proizvodnjo. Prizadevajo si, da bi s pomočjo zakona o podjetjih pritegnili k upravljanju čimvečje število delavcev.
Na gospodarskem področju je najpomembnejši cilj sindikatov doseganje planskih ciljev. Zato si 26-milijonski ukrajinski sindikat pomaga s t.i. bri-gadnim sistemom dela. Gre za skupine dvajsetih ali tridesetih ljudi, ki si zastavijo proizvodni načrt, za
njegovo doseganje pa dobijo gmotno in moral1
priznanje. Delovne brigade tekmujejo med seb for
\
C
I
Londonski poštarji grozijo s stavko
Elektronski stroj povečujebrezposelnos
vsi
Ha
Da
Pri
UK
tai
in v tem tekmovanju dosegajo ukrajinske deloV brigade lepe uspehe. Na področju inovacij so primer dobili prvo priznanje že sedemkrat v Sovj1 ski zvezi.
Na pogovorih v Moskvi in Kijevu so precej orf njali 40-letnico zmage nad fašizmom. Sovjetsl stran je poudarjala veliko vlogo, ki jo je v drugi sv tovni vojni odigrala Sovjetska zveza, pa tudi vel šol prispevek jugoslovanskih narodov. Sovjetski i' vomiki so vsi poudarjali »bratsko povezanost« iH' Sovjetsko zvezo in SFRJ. Naša stran pa je kot p glavitna nosilca našega sedanjega in bodočega zvoja označila socialistično samoupravljanje neuvrščeno politiko.
Na koncu obiska je slovenska sindikalna dele? cija povabila delegacijo ukrajinskih sindikatov, i> prihodnje leto obišče Slovenijo. Povabilo je bik zadovoljstvom sprejeto.
Emil L1
ocl
iaj
spi
ne
Si'
ge
m;
od
na
sir
2:
šo n6
Po več kot enoletnem poskusnem obdobju bo londonska glavna pošta, ki tedensko odpremi tudi do 18 milijonov pošiljk, med katerimi so tudi tiste, ki prihajajo z evropske celine, dala v obratovanje elektronski sortirni stroj. Ta naprava bere strojno pisane naslove in zna označevati pošiljke za nadaljnje sortiranje. Novi elektronski stroj zmore 30.000 oziroma dvakrat več pošiljk dnevno kot doslej uporabljeni podobni stroji, tako da mu bosta lahko namesto petnajstih ljudi poslej stregla le dva.
Londonska poštna uprava bo s splošno reorganizacijo obsegla 300 mest in se — boječ težav — zelo previdno loteva ukrepov za znižanje stroškov administracije oziroma dela. Pozvala je uslužbence, naj z razumevanjem sprejmejo ukrepe za gospodarnejše delo in jim pojasnila, da bo skušala reševati težave predvsem z naravno fluktuacijo delavcev.
Na poštnem razdeljevalnem mestu v Londonu, ki je med največjimi v Evropi, je zaposlenih okrog 3.000 poštarjev. Ti so organizirani v sindikatu komunikacijskih delavcev, kot se po novem imenuje njihova sindikalna organizacija. Ta je pozval
poštne delavce, naj odklonijo strežbo temu sortir-nemu stroju, poštna uprava pa je zagrozila z odpuščanjem pismonoš. Vendar bi bile posledice morebitne stavke londonskih poštarjev prav katastrofalne in bi jih čutila vsa Velika Britanija, kajti kar 30 % vseh poštnih pošiljk (dnevno jih je okrog 44.000) gre skozi britansko glavno mesto.
Zdajšnje težave je bilo mogoče že dolgo predvidevati, saj so predmet dolgotrajnejših pogajanj med poštno upravo ip sindikati. Težko doseženi sporazum, ki je razkril obe temeljni vprašanji — mehanizacijo in le delno zaposlenost poštarjev kot posledico te novotarije — je zavrnil sindikat poštnih delavcev na posebnem zasedanju. Tako je zdaj nastal položaj, ko se zdi, da ne preostane drugega kot stavka. Polemika med sindikati in poštno upravo se je razširila še na delno privatizacijo poštne službe in na prevozniški monopol pošte (vedeti je treba, da je telefonska služba v Veliki Britaniji neodvisna in domala v zasebnih rokah).
Poleg mehanizacije so naleteli na odpor sindikatov tudi načrti poštne uprave, da bo ob konicah za-
poslila delavce za nepolni delovni čas. Okrog 70 vseh pošiljk se v nabiralnikih znajde po 17. uri.
našati pa jih je treba že naslednji dan oziroma H‘f r.
intrr» Pr\c«KoJ	L-i».r*«r»	(3K*
slednje jutro. Posebej frankirana pošiljka imenovanega prvega razreda, oddana do 16. mora biti pri naslovljencu naslednje jutro in za W Černe in zgodnje jutranje dostave mora pošt11 uprava rednim uslužbencem plačevati nadur< letno kar okrog 200 milijonov funtov (okrog 63 m lijard dinarjev). Z namestitvijo večjega števila d1 lavcev za nepolni delovni čas bi londonski pisrri noše izgubili ta bogati dodatni vir zaslužka, zato* temu ukrepu na vse kriplje upirajo. Tem bolj. k' so za zdaj le 4 % londonskih pismonoš odvisnil' same plače, ki znaša manj kot 100 funtov oziroflt 31.000 din tedensko. Tisti pa, ki delajo tudi nadur' prinesejo domov tudi do 250 funtov tedensko-mnogih poštnih okrajih so sindikati poštarjem i; poslovali tudi dodatke na storilnost, pri čem' pošte delijo pismonošem k redni plači še več k polovico prihrankov, ki jih dosegajo z mehan1 zacijo.
N J
Nekatere značilnosti krize na Bližnjem vzhodu (4)
Prva vojna že dan po ustanovitvi Izraela
Piše: Iztok Simoniti
Že od 17. stoletja je širše območje Bližnjega vzhoda stalna tarča ekspanzionistične politike evropskih velesil, saj je bilo to področje geostrate-ško in geopolitično pomembno. V tridesetih letih 20. stoletja, ko so odkrili velike naftne zaloge, so se možnosti za gospodarsko izkoriščanje še povečale.
Ko je bilo proti koncu druge svetovne vojne jasno, da prihaja konec britanske hegemonije, sta se za njeno mesto borile ZDA in Sovjetska zveza. Kljub dekolonizaciji v petdesetih letih novonastale neodvisne držav^ niso bile sposobne zmanjšati navzočnosti velesil, ki so v skladu z določili jaltskih sporazumov širile svoja interesna območja.
Politični, vojni in diplomatski dogodki v zadnjih skoraj štirih desetletjih — torej ves tisti sklop, ki ga označujemo za bližnjevzhodno krizo —potrjujejo, da izraelsko arabski spor že dolgo ni več ena glavnih skrbi večine arabskih držav, ampak se za Bližnji vzhod zavzemata predvsem velesili. Ti se zavedata, da zaradi istovetnih interesov spora ni mogoče rešiti po mirni poti. Zato so občasne vojne tista
stvarnost, na katero morata vedno računati pri uveljavljanju svoje strateške in dnevne politike. Dosedanji tok dogodkov je pravzaprav dokazal, da tako Arabci kot Izrael nimajo alternative, ker lahko večino denarja za tehnološko, vojaško in gospodarsko posodabljanje dobijo le od obeh supersil ali drugih velesil. Zato je vprašanje, kako lahko regionalne sile ohranjajo samostojnost političnega delovanja, saj je jasno, da pomoč ene od velesil neposredno vodi k takšni ali drugačni odvisnosti.
V uvodu smo prav tako poudarili, da vsebina spora že dolgo ni vojno stanje med Arabci in Izraelom. temveč globoka nasprotja med samimi arabskimi državami. Ker nasprotja med Arabci časovno niso mlajša kot spor z Izraelom, lahko rečemo, da so medarabski spori prav tako čna od trajnih značilnosti krize na Bližnjem vzhodu. Tudi v zadnjih dvajsetih letih je prihajalo med Sirijo in Jordanijo, Sirijo in Irakom. Alžirom in Irakom. Libijo in večino arabskih držav do bolj ali manj stalnih in odprtih sporov. Prav tako še niso urejeni stiki med Egiptom in ostalimi Arabci kot posledica sporazumov iz Čamp Davida.
Desetletna libanonska kriza in štiri leta vojne med Irakom in Iranom imajo katastrofalne posledice za medarabske odnose. Tako imenovana arabska enotnost je zgolj deklarativna, saj za zdaj Arabci niso sposobni pripraviti kakršnekoli skupne akcije regionalnega (sestanek Arabske lige na vrhu) ali širšega pomena (v okviru OZN ali neuvrščenega gibanja).
Kljub temu da so se Arabci v vseh dosedanjih vojnih spopadih prepričali o vojaški premoči Izraela. še vedno niso pripravljeni na pogajanja. Izrael, ki se zaveda akcijske neenotnosti Arabcev in svoje vojaške premoči, uspešno blokira vse poli-
tične pobude za reševanje celotnega in predvse1 palestinskega vprašanja.
Ker je problem Palestine in palestinskega Ij11" stva eden najvažnejših v vsej krizi na Bližnje1 vzhodu, bom podrobneje opisal njegov pometi’
Generalna skupščina OZN je že leta 1947 sp^ jela resolucijo o delitvi Palestine — britanske? mandatnega ozemlja — na dve neodvisni drža’ židovsko in palestinsko. Tokrat se ne moren1 spuščati v upravičenost ali neupravičenost takš11 odločitve Združenih narodov. Omenimo naj le," je bila to predvsem pragmatična politična potez3' katero so se strin jale vse tedanje velesile, še pos^ no pa ZDA in ŠZ. Z njo pa se niso strinjali 13 Arabci niti Židje. Židje so v roku, ki ga predvide’ resolucija Generalne skupščine OZN. ustanovili1)1 žavo Izrael (14. 5. 1948). čeprav so dobili samo pf lovico ozemlja, ki so ga zahtevali. Arabsko-pa^ stinska država pa ni bila ustanovljena, ker so vse^j danje arabske države članice OZN v celoti zavrni1' omenjeno resolucijo kot protipravno dejanje, ki*' mu bodo upirale z vsemi sredstvi. Samo dan P ustanovitvi Izraela je pet arabskih držav napa1)1' komaj ustanovljeno državo. Tedaj se je na medn" rodni politični sceni pojavilo tako imenovano pak stinsko vprašanje. Že praktično od prve vojne k1 1948 se je postavilo vprašanje izraelske ali arabs"1 legitimnosti do Palestine. Židje so svojo leg1'1.
mnost iskali v Bibliji in zgodovinskem dejstvu.
_!__.*!	_______!!-- r» 1 .V	i •	• v
so imeli na ozemlju Palestine neodvisno državo , do trenutka, ko so jih leta 70 pregnali Rimlj3^ Arabci so od vsega začetka upravičeno odbif takšne religiozno zgodovinske argumente cionb,lj in se sklicevali na pravico do samoopredelitve H roda (Palestincev), ki žive na tem ozemlju že 'j stoletij.
Nadaljevanje prihodi11
*s
Delavska enotnost
moral1
: delo'1 cij so v Sovj‘
cej oni lovjetsl Irugi s'1
i deleg
atov, i> je bilo
mil U
^eset let celodnevne šole:
Vizija odlične zamisli se še kar naprej odmika v prihodnost
Kaj je bila vodilna mise! pri re-
ed se« formi osnovne šole? Da bi imeli otroci, ne glede na to, ali so iz Haloz ali iz Ljubljane in ne glede 1,3 to, ali so njihovi starši revni Proletarci ali inženirji, enake Možnosti za kar največji osebni razvoj.
To pomeni, naj bi bila vsaka
udi vel šola zasnovana tako, da bi iz nje itski 9 odnesli kar največ tisti, ki priha-3st«n" '	'	'
: kot p 3Čega janje
' j . **
n laJo iz tako imenovanih matij spodbudnih (brezbrižnih ali zanemarjenih) okolij kot tudi tisti, Ljer se doma veliko pogovarjajo, “erejo in jih zanima še kaj drugega kot svet, ki se konča na do-niačem pragu.
Pa smo s celodnevno šolo (v Sloveniji je vanjo vključenih le 14,7 odstotka vseh osnovnošolcev) res že dosegli cilje? S 14.7 °dstotka smo se resda približali načrtovani rasti, vendar pa ne smemo spregledati, da do leta 1983! Zdaj smo torej priče zatišju, ki ga je prinesla stabilizacija. V C ^atišju ali zastoju, ki je, žal, zajel / Judi to področje.
In v čem je bistvo celodnevne | šole (na kratko COŠ)? Nikakor ne v površni ugotovitvi, da so ^^NHroci tam pač od ranega jutra do •oznega popoldneva (kar. mi-og 70*! mogrede, sploh ni res!), ampak v uri. :'tUi. da skuša bjti šola s svojim ši-.
orna it9 roko razvejenim, sodobnim in ka tab demokratičnim konceptom od-16. ur« Prta\'okolje, kjer je (obiski v de-nzave‘!°vmh organizacijah, obiski pošMj mentorjev iz teh organizacij na
nadut1 g 63 m
šoli, stalne oblike najrazličnejših
s____ mteresnih dejavnosti; za katere
vila dt n' nujno, da jih vodi učitelj, pisni' ampak na primer kdo od staršev. , zato- Li se pač na kaj dobro spozna). >olj. k visni o jzirot nadut
iško--jem i* čem( več k tiehan1
N. i
cdvs«1
;a Iju1*
ližnje'
men-
7 spt£
nskd
drža'
lorcU1
takšl
j le. “J
ateZ'1'
posfl
ali 4
Ivide1
vili ‘1|! mo p(’ a-paij
vse 4
avrni'1 e, k**1 lan f
w ... *w
To, da morajo starši čedalje pogosteje odpovedovati šolske malice in kosila, sicer ni v nikakršni zvezi s celodnevno šolo. Je pa v zvezi s stisko, ki duši marsikatero slovensko družino in je ta hip pravzaprav bolj kritična kot prav tako grenka ugotovitev, da sicer vemo, kaj bi morali nuditi mladi generaciji, pa, žal, pristajamo na to, da žagamo vejo 'njim in sebi...
Poleg tega zunanjega stika pa ima takšna idealno zamišljena šola znotraj svoje organizacije razpreden tak odnos, da bi moral vsak otrok najti kaj zase. Da bi mu torej poleg osnovnega znanja približala tudi tista področja, ki ga zanimajo, kjer bi se tudi tisti, ki so sicer manj uspešni, lahko enakovredno potrjevali in zaslutili svojo življenjsko priložnost. Taka čudovita šola, zaresna, a sproščena, pa zahteva to in ono: na eni strani več denarja, na drugi pa več znanja, dobre volje in iznajdljivosti.
In kaj nam ta trenutek manjka — sicer bi morali imeti v desetih letih bistveno več COŠ? ‘
Denarja, na primer. Mi smo namreč želo kratkovidna družba, ki rada ponavlja, da so otroci naše največje bogastvo, mladina naš up, ki pa, na primer, za zdaj še ne trene, ko otroci odpovedujejo malice in šolska kosila?! Zakaj, le zakaj?
Spet smo pri denarju, ko moramo priznati, da zaradi njega še kar naprej trpamo šolske oddelke. namesto da bi iz velikih in nemogočih razredov naredili manjše skupine, kjer bi bilo lažje delati tako učitelju kot otroku. V zasnovi COŠ smo rekli, koliko kvadratnih metrov prostora mora pripadati vsakemu otroku, da ne bo, med drugim, čisto otopel in podivjal v množici in pod nenehnim pritiskom sošolcev, ki so kar naprej čisto blizu — in ki so prav takšni reveži kot on sam. Da, v COŠ je otrok premalo sam! Kako naj se na primer navadi samostojnega učenja, če pa okrog njega.vse vrvi, se zvija, po-
skakuje, kriči —in je, končno, v prav taki stiski kot on sam?!
Kaj še očitamo COŠ? Preveč tog režim, ki hoče imeti vse šolske ure enako dolge, ki je naravnan tako, da otroci v šoli preveč sedijo. Statistični podatki namreč nedvoumno povedo, da ima 22 % slovenskih osnovnošolcev slabo držo in da jih ima že 6,3 % okvarjeno hrbtenico! COŠ očitamo, da »ruši domače ognjišče«? Je to res in kaj pod tem sploh mislimo? Starši pravijo, da jeT otrok predolgo v šoii in da se tam v tem času premalo nauči, da se mora učiti še doma. To pa pomeni, da pride domov in se mora že spet nekam umakniti, da se bo naučil do konca, za kar mu je v šoli zmanjkalo časa. Je to res? Če zanemarimo frazo ojjtpšenju«, ki so jo izumili že prOTCOŠ: da se je z zaposlovanjem žensk namreč »porušilo domače ognjišče«, potem je treba naposled priznati tole: osnovni ton daje šoli tako ravnatelj kot učno osebje. Če se bo učitelj preveč natančno držal učnega načrta, če se bo bal izpustiti to in to, za kar mu sicer zdrava pamet veleva, da je odveč, če bo preveč »prizadeven« in bo otroke moril s podrobnostmi, potem se utegne res zgoditi, da bo otroku v šoli pri samostojnem učenju zmanjkalo časa in se bo moral učiti še doma. To je sicer narobe, ni pa v nobeni zvezi z »rušenjem«.
Krasna je zamisel o eelodnevni šoli. a kaj, ko nismo vzdržali tempa in smo se zadihali, name-, sto da bi jo vlekli naprej.
Poznam eno takih šol, ki se očitno ni zadihala. To je šola v Prestranku. Precej natančno poznam tudi šolo v Loškem potoku. Slišala sem .za tisto v Žirovnici. Pdlskavi, obiskala Predoslje. Zakaj ponekod gre, drugje pa ne in ne? Ali pa je, končno, sploh kakšna razlika v vzgojnem in učnem uspehu med tako imenovano poldnevno in celod-nevnp.šplo? Priznati je treba, da za zdaj dobrih in zares razvidnih primerjalnih podatkov še nima-
rno' Alenka Lobnik-Zorko
Visoko družbeno priznanje 140 znanstvenikom
Prejšnji teden sov veliki dvorani slovenske skupščine slovesno podelili letošnje Kidričeve nagrade za izjemne dosežke in življenjsko delo, za izume in tehnične izboljšave ter za inovacijske žasiuge. Upravni odbor sklada Borisa Kidriča je podelil pet Kidričevih nagrad in 16 nagrad sklada. Ker gre za nekaj skupin, je to priznanje dobilo 40 raziskovalcev. Poleg tega je posebne nagrade dobilo še 20 ekip, ki štejejo 25 imen, zaslužnih na inovacijskem področju.
Doc. dr. Peter Prelovšek za
Vrhunske dosežke na področju teorije faznih prehodov v siste-niih z inkomenzurabilno struktu- ! fo. Njegovi teoretični rezultati so spodbudili eksperimentalne raziskave doma in po svetu. Prav slednje so že potrdile njegove napovedi teorije.
je bil mentor pri 400 diplomskih, magistrskih in doktorskih delih.
Prof. dr. Franc .lanežič za življenjsko delo na področju fitopa-tologije. Njegov delovni opus s. tega področja obsega 5! znanstvenih razprav, objavljenih v uglednih revijah, ter je priznan
I vključno s tistimi, ki so po-i membne pri življenjskih proce-j sih.
Prof. dr. Ivan Vizovišek za živ-j Ijenjsko delo na področju poli-I merov, umetnih snovi in usnjar- j stva. Bistvena značilnost njego- | vega dela je. da je vedno uspešno | povezoval teorijo in prakso in da ! je velik del njegovih znanstvenih j ugotovitev uporabljen v indu- j sirijski proizvodnji. Kot profesor
NOVO
Dr. Venčeslav Rutar za vrhunske dosežke pri razvoju dvodimenzionalne heteronuklearne NMR sp ktroskopije. Rezultati njegove.a dela so imeli velik odmev med številnimi raziskovalci tega področja po svetu in mnogi od njih že uporabljajo njegova dognanja, saj omogočajo določevanje dejanske tridimenzionalne strukture raztopin različnih organskih molekul.
kot utemeljitelj fitomedicine v Sloveniji. Med prvimi na svetu je na mejnem področju med fitopa-tologijo in aplicirano entomologijo preučev; vrstni sestav, razširjenost in ča pojavtt listnih uši. prenašalk vir :sov na krompirju. Njegovi izsledki so še sedaj pomembni pri pridelovanju semenskega krompirja.
Prof. dr. Viktor Korošec za
življenjsko delo s področja antičnih prav. Že leta 1927 je postal docent in osem let kasneje redni profesor. Poleg znanstvenega dela na področju prav starega Vzhoda je posvetil svoj raziskovalni interes rimskemu pravu. Njegov učbenik rimskega prava je veljal in še velja za izjemen dosežek in za izhodišče na-, daljnjega znanstvenega dela.
TA knjiga prva v Sloveniji sistematično in celovito obravnava enega najbolj žgočih in protislovnih pojavov v sodobnih mednarodnih ekonomskih odnosih, zlasti pa vpliv transnacionalnih podjetij na razvoj dežel v razvoju.
Cena 2500 dinarjev
Knjigo dobite v knjigarnah Delavske enotnosti, v vseh drugih knjigarnah, naročila pa sprejema Delavska enotnost, Celovška 43, Ljubljana.
Predstavljena novi računalnik Gorenja in knjiga
Delavske enotnosti
»Dialog 20« proti računalniški nepismenosti
V Titovem Velenju je bila prejšnji teden novinarska konferenca, na kateri so predstavniki Delavske enotnosti in Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije predstavili zbirko »Razumljivo in preprosto z osebnim računalnikom«, strokovnjaki Gorenja Procesna oprema pa mikroračunalnik »Dialog 20«.
Izdaja zbirke »Razumljivo in preprosto z osebnim računalnikom« spada v prizadevanja za organizirano računalniško opismenjevanje pri nas. V vseh štirih knjigah zbirke je predstavljen mikroračunalnik »Dialog«, sicer pa je Gorenje odkupilo za računalniško izobraževanje delavcev, njihovih štipendistov in dijakov računalniške usmeritve 500 kompletov zbirke.
Mikroračunalnik »Dialog«‘je naštal s sodelovanjem Gdrenja in fakultete za elektrotehniko univerze Edvard Kardelj v Ljubljani, in je, kot je poudaril na novinarski konferenci prof. Jernej Virant, sad dela najfnlajše generacije naših računalniških strokovnjakov. Razvili so tudi lasten operacijski sistem, ki ima enake značilnosti kot tuji sistemi, in je že sestavni del novega mikroračunalnika »Dialog 20 P«.
Predstavniki delovne organizacije Gorenje Procesna oprema so napovedali, da bodo prišli prvi Gorenjevi mikroračunalniki »Dialog 20 P« in »Dialog 20 H« na tržišče ob koncu maja. Drugo serijo pa je mogoče pričakovati septembra; ta bo tudi številnejša. In cena? Upoštevaje sedanje cene reprodukcijskega materiala in sestavnih delov naj bi znašala tovarniška cena mikroračunalnika »Dialog 20 P« 800.000 dinarjev, mikroračunalnika »Dialog 20 H« pa 300.000 dinarjev. Tiskalnik bi veljal 250.000 dinarjev. monitor pa 120.000 dinarjev.
Mikroračunalnik »Dialog« je mogoče uporabljati kot hišni oziroma osebni računalnik, kot učni pripomoček v šolah, nadalje kot sestavni del avtomatiziranih meritev v laboratorijih in kot procesni računalnik za krmiljenje večine običajni!: procesov V industriji, prav ta‘n pa tudi v birotehniki in dr Snem gospodarstvu.
Seveda pa mikroelektronika ne omogoča le ustvarjanje novih strojev i,, naprav, pač pa lahko Mstv.no poveča uporabnost obstoječih sistemov in tehnologij .
Odslej bosta Gorenje in Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije spodbujala tehnično ustvarjanje mladih in znnnstve-no-raziskovalno dejavnost in usmerjala mladino v dejavnosti in poklice, ki jih združujejo v po-, slovnem sistemu Gorenje.
Marjan Lipovšek
1]
Delavska enotnost
4
Mariborčani za naslove v smučarskih tekih
Od 220 prijavljenih le 85 na štartu
Častna izjema »fantje« nad 50 Jet
Tudi na športnorekreacijskem področju ugotavljamo precej ležernosti. Na štartu je bilo le 85 tekmovalcev, to je le dobra tretjina od 220 prijavl jenih tekmovalcev iz šestih mariborskih občin. Častna izjema so bili »fantje« nad 50
let, kjer jih od 20 prijavljenih ni štartalo le devet. Vsiude-leženci pa so bili s tekmovanjem in smučinami, ki^j^je
pripravil Smučarski klub Pohorje Hoče. zelo zadovoljni.
Tri kilometre so morale presmučati ženske in dve kategoriji starejših moških, mlajši moški pa 6km. Med ženskami je bila najhitrejša Ljuba Vilar s časom I 1.50. med moškimi pa Bogdan Rečnik 9.59 oziroma Mirko Gabor s časom 20.13.
Kolajne so dobili: ŽENSKE: do 25 let: I. Pleničar (Metalna) 12.45. 2. Žvikart (TVT Boris Kidrič) 15,18. 5. Heric (ČGP Večer) 17,58. Do 35 let; 1. Vilar (Metalna) 11,50, 2. Jakopanec (SIS Maribor}'. 12.49. 3. Pegan (MTT) 13,26. Do 45 let: 1. Renčelj (VGP) 12.19, 2. Kores (Konstruktor) 13.45. 3. Rutnik (Marles) 15.13. Do 50 let: 1. Gruden (Marles) 17,25.-Nad 50 let: I. Orešič (PTT) 14,17, 2. Šverko (Stavbar) 14.25. 3. Bedrač (Marles) 16,01.
MOŠKI: do 25 let: 1. Manfreda 25,49, 2. Korenjak (oba Marles) 28,12,3. Gajzer (Metalna) 29.23. Do 35 let: 1. Gabor 20.13, 2. Kolander (oba Slovin) 21.27, 3. Zupančič (Swatv) 23,22. Do 45 let: 1. Vranič (Gradis) 22,23, 2. Renčelj (Svila) 24.49. 3. Plavčak (EGS) 25.56. Do 50 let: 1. Šumer 10.5 1,2. Pirih (oba Marles) 10.54. 3'. Matul (TVT B. Kidrič) 11,20. Nad 50 let: 1. Rečnik (ČGP Večer) 9,59, 2. Podlesnik (Jeklo Ruše) 10,37. 3. Kasjak (Marles) 10,56.
Ekiprfo je bila med ženskami prva Metalna z 201 točko. 2. Marles 161,4, 3. VGP 100 točk. 4. PTT 100'in 5. SIS Maribor 87,6 točke.
Med moškimi je bilvrstni red: 1. Marles 396.2.2. ČGP Večer 248,1, 3. TVT Boris Kidrič 222,1.4. Metalna 171 in 5. Swaty 158 točk.
V skupnem seštevku je bil prvi Marles s 557.6 točke 2. Metalna 372, 3. ČGP Večer 274,8. 4. TVT Boris Kidrič 272.6 in 5. Swaty 208,5.'
Tudi pri štafetah; je bila skromna udeležba. Tako je tekmovalo le 8 moških štafet, od tega dve zunaj konkurence na 6km in tri ženske štafete na 2.5 km.
Pri ženskah je bil vrstni red naslednji: 1. Metalna 1 (Pleničar 15.15. Plohl 17.22 in Vilar 14.19) 46.57. 2. TVT Boris Kidrič (Kocbek, Ernecl in Žvikart) 47.55 in 3. Metalna II (Simeunovič. Majcenič in Levačič) 57,09.
Pri moških so bili najhitrejši učitelji osnovnih šol. Združeni v »Prosvetarju« (Žibrat 30,22. Kunstek 26.18, Šmidhofer 24,36 in Soršak 24,06) 1.45.22, 2. TVT Boris Kidrič (Matul, Vekjet. Visočnik in Kramarič) 1.59:16 in 3. EGS Maribor (Šprah. Koritnik. Lobnik in Plavčak) 2,03.00.
BR
Pravkar IZŠLO

Delavska enotnost
Celovška c. 43, 61000 Ljubljana.
Petindvajseto srečanje tekstilcev na snegu
Blejske Vezenine pred Bačo in Tekstilindusom
Priročnik za bodoče voznike motornih vozil, za preverjenje znanja voznikov motornih vozil in za seznanjanje z novostmi v prometnih predpisih. Cena 1200 dinarjev.
Na smučiščih Želenice se je v organizaciji Bombažne predilnice in tkalnice Tržič in pod pokroviteljstvom konference OO ZS BPT zbralo 864 delavcev in delavk iz 56 organizacij združenega dela tek- . stilne stroke. Namen zbora je bil preverjanje športnih spretnosti v veleslalomu in tekih na smučeh v okviru tako imenovane 25. tekstiliade. na jvečjega zimskošportnega srečanja tekstilcev iz vse Sloveni je.
Prireditev, na kateri se zbere iz leta v leto več nastopajočih. je bila letos že devetič na Zelenici in v organizaciji tržiških tekstilcev, ki so bili leta 1955 tudi pobudniki in prvi organizatorji tekstiliade.
Kljub temu da so organizatorji pripravili vse potrebno za tako množično tekmovanje in da sicer ni bilo vrzeli v organizaciji, pa jo je vsem zagodlo vreme, saj je dež preprečil, da bi se tekmovanje normalno končalo, tako da tekmovalci v kategori ji do 30 let v glavnem niso hoteli na štart. ko so se zaradi dežja pokvarile elektronske ure, ročno merjenje pa bi prireditev močno zavleklo.
Tehnična plat tekmovanja je bila v rokah delavcev SK Tržič, ki so pripravili tekaško progo, ki je za ženske merila okrog 2000, za moške pa 4000 metrov, ter tri proge za veleslalom: žensko s 24 vratci, za moške nad 40 let z 18 ter za mlajše tekmovalce z 28.vratci.
Največ uspeha so imeli v ekipnem delu v veleslalomu domači tekmovalci in tekmovalke, v.tekih pa delavci in delavke Vezenine Bled.
Rezultati:
VELESLALOM: članice do 30 let: 1. Mojca Šimenc (Trak) 44,03. 2. Nina Osolnik 40.19. 3. Jožica Trobevšek (obe Svilanit) 50.57. 4. Majda Bradaška (Tekstil) 51,21, 5. Betka Jerneje (Rašica) 51,63;
od 30—40 let: L Andreja Rupnik (Gor pred.) 48.92. 2. Alenka Bajželj (Vezenine) 49.61.3. Sonja Sajovic (BPT) 51.11.4. Vlasta Trampuž (Tekstil i 51.87. 5. Slavica Pečelin (Etiketa) 53.12,;
nad 40 let: 1. Inge Rojs (MTT) 52.25. 2. Marija Vodnik (BPT) 53,59. 3. Marinka Jerančič (Teksti-lindus) 54,49. 4. Ida Bilač (Modna hiša Mb) 56.35;
člani od 30—40 let: 1. Aleš Šmit (Almira) 46.69, 2. Tine Eržen (Gor. pred.) 47.12. 3. Jože Sevčnikar (VTŠ Mb) 48,88, 4. Zvone Svete (Zarja) 51.09. 5. Viktor Hafner (Tekstilindus) 51.63,
od 40—50 let: 1. Janez Ahačič 29.46. 2. Slavko Čadež (oba BPT) 30.31, 3. Ludvik Soklič (IB1) 32.4 1.4. Andrej Morelj (Jugotekstil) 23..''4, 5. Boris Klanjšček (MTT) 32.57;
nad 50 let: 1. Marjan Šarabon (BPT) 31,38. 2. Tone Rupnik (Gor. pred) 32,27. 3. Stane Stanovnik (Tekstil) 32,81. 4. Marjan Zakotnik (Tekstilindus) 33.54, 5. Bogdan Kasjak (MTT) 34.11;
upokojenci: 1. Franc Ferš (PIK) 35.65. 2. Milan Bogataj (BPT) 39.61. 3. Boris Lasič (Zdr. tekst. ind. Slov.) 39.91. 4. Slavko Primožič (BPT) 42225. 5. Tone Zdel (Utensilia) 56.49;
EKIPNO: L BPT Tržič 13, 2. Goienjska predilnica Škofja Loka 22.3. Tekstilindus Kranj 28,4. Vezenine Bled 67. 5. MTT Maribor 95 itd.
TEK NA SMUČEH: članice do 30 let: 1. Irma Nr•' ide (Sukno) 11:48.13, 2. Slavi Stare (Vezenine) L' 5,71. 3. Mojca Šimenc (Trak) 14:20.35, 4. Joži Š • (BPT) 14:3.3.70, 5. Francka Pe*nn (MTT) 14:56.83.
od 30 do 40 let: 1. Ivi Torkar (Almira) 12:36.44, 2. Vera Hartman (Gor. pred.) 13:14.70.3 Son ja Sajovic (BPT) 13:31,94,4. Štefi Pogačar /ecenine) 14:18.99. 5. Milojka Šufar (Bača) 14:5 54;
nad 40 let: 1. Marija Cerkovnik (Vezeninef 16:01.38,	2. Marinka Jerančič ikstilindus)
16:44.44;
članido301et: 1. Vinko Jereb (Innu; 1)7:06.38.
2.	Brane Orešek (Bača) 8:40,36, 3. ,ic Ferjan (Vezenine) 9:22,85, 4. Mirko Strašne (Tekstilindus) 9:57.20. 5. Franci Meglič (BPT) * J:03.39;
od 30 do 40 let: 1. Jože Hegler (Vezenine) 9:48.94. 2. Marko Dakskobler (Bača) 9:55.59. 3. Tone Šinkovec 9:59,59, 4. Stane Gaber (oba Gor. pred.) 10:05.13. 5. Štefan Ahačič (BPT) 10:09.41.
nad 40 let: L Edo Gregorič (Kokra) 9:52.38, 2. Franc Sodja 12:1 1.09, 3. Janko Poklukar (oba Vezenine) 12:28..37.4. Marjan Zakotnik (Tekstilindus) 12:35.10. 5. Ludvik Soklič (IB1) 13:13,45. EKIPNO: 1. Vezenine Bled 4, 2. Bača Podbrdo9.
3.	Tekstilindus Kranj 10, 4. Gorenjska predilnica Škofja Loka 11, 5. BPT Tržič 13 itd.
■Jum': Kikel
Prvenstvo v smučarskih tekih
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Titovo Velenje je 30. marca priredila občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskem teku. Na Rogli se je pomerilo nad 30 tekmovalcev v dveh ženskih in štirih moških kategorijah, priznanja pa so podelili le posameznikom, ne pa tudi ekipam delpvnih organizacij, saj je bila udeležba skromna' (delovna sobota v Gorenju in drugod).
Ženske in moški D skupine so tekli na 3 km dolgi in dobro pripravljeni progi na Rogli, pridružili pa so se jim tudi pionirji, cicibani in mladinci, moški A, B in C skupine pa na 6 km.
Doseženih je bilo nekaj dobrih izidov.
Rezultati: 3 km — ženske A: 1. Slavica Poznič 10.23, 2. Marija Kovač (obe Gorenje) 12.32 in Tatjana Srebotnik (Rek) 12.32; ženske B: !. Ivana Lešnik (OŠXIV. divizije) 11.15, 2. Edita Jerčič (SDK), 3. Magda Krašovec (VIZ) 16.02.
6 km: moški A: L Rajko Gregorc (Veplas) 17.58, 2. Milan Krenker (Rek) 18.45,3. Milan Zupanc (Eko) 19.45; moški B: 1. Stanko Grudnik (Rek) 18.53. 2. Bojan Terče (Gorenje) 23.53, 3. Milan Burger (DU) 27.40; moški C: 1. Hinko Jerčič
22.58, 2. Viktor Poznič (oba Gore- ali nje) 31.07.	i hio
3 km — moški D: 1. Roman Zager 1q „ 10.32. 2. Jože Pogačar (oba CŠŠ) j ^2, 11.02. 3. Gorazd Nardin (Gorenje) ^
11.59.
Ostali na 3 km — mladinci: 1. Jože Kortnik 12.30; mladinke: 1. Martina Rednak 11.22; pionirji: 1. Janez Ocepek 9.52. 2. Miran Dobnik 10.51. 3. Beno Stvarnik 11.42; pionirke: 1. Bernarda Vran jek 11.41,2. Bojana Pustinek 13.20, 3. Saša Vra-njek 13.51; cicibani: 1. Anja Jerčič 17.03, 2. Rok Matjaž 18.10, 3. Jože Terglav 18.52. - Hinko Jerčič
Rekreativci pod drobnogledom
O tem, kje smo danes na področju vrhunskega športa in,do kolikšnega razkoraka je prišlo med prvotnimi humanimi ideali in sedanjim pehanjem ter brezglavim žrtvovanjem vsega za* še boljše športne dosežke, vemo veliko. Po drugi plati pa presneto malo razmišljamo, kaj si od vsega tega lahko obetamo jutri. Korak naprej v specializaciji in še večji prepad med zdravim razumom in željo po prestižu? Kdo ve, ko pa tudi na področju vrhunskega športa vse bolj pozabljamo, kaj si pravzaprav želimo in kaj potrebujemo, da bo- naše vsakdanje življenje lepše in predvsem bolj — humano.
Ne glede na to ugotovitev pa je med nami iz leta v leto več ljudi, ki se »vračajo k naravi«. Na osnovi izkušeni, znanja in ozaveščenosti so se namreč odločili za pomemben korak: za redno športno aktivnost, za skok s tribun za gledalce . med športne rekreativce. Tem pa je, kot vemo. veliko bolj za dobro počutje, trdno zdravje in •razpoloženje na delovnem mestu in ob prostem času, kot pa za postavljanje rekordov.
Res, ne le množične akcije telesnokulturnih organizacij, sindikatov, krajevnih skupnosti in drugih, temveč tudi bežen sprehod po naravnih vadiščih nas prepriča, da je rekreativcev vseh starostnih kategorij pri nas iz leta v leto več. Pa vemo zakaj? Delno verjetno že, natančno pa prav gotovo ne. Zato sd se strokovnjaki Fakultete za telesno kulturo r Ljubljani tudi odločili za zanimivo raziskavo. Udeležencem akcije ljubljanske televizije Brazde vzdržljivosti so poslali anketne pole, saj želijo, kot sami zatrjujejo, nekoliko globlje prodreti v fenomen »kaveljcev« in
I »korenin«. Akcija Brazde vzdržljivosti si je namreč y minulih letih pridobila širok krog prijate-Ijev, zato ni naključje, dd $o si raziskovalci izbrali prav ta krog rekreativcev.
Cilj te zanimive raziskave so torej odgovori predvsem na naslednja vprašanja:
•	Kdo so udeleženci akcije Brazde vzdržljivosti? Samski ljudje, športni zanesenjaki, poročeni, taki, ki ne vedo kam s prostim časom?
•	Zakaj so se posamezniki odločili za sodelovanje r akciji ljubljanske televizije? Je morda motiv čim boljša uvrstitev ali pa smotrno izbrane aktivnosti, ki človeka nehote silijo k celoletni redni športni dejavnosti? Je v ospredju užitek in zabava ali skrb za zdrav način življenja in primerno telesno kondicijo?
•	So »kaveljci« in »korenine« morda v glavnem nekdanji športniki, ki nadaljujejo s tekmo-vanjrna rekreativnem področju? So to začetniki, ki so se šele na zrela leta odločili za aktiven odnos do športa?
•	Kaj menijo udeleženci o Brazdah vzdržljivosti? Kakšne so njihove pripombe in kaj bi, če bi bili sami organizatorji, v prihodnje spremenili?
No, takih in podobnih vprašanj vsebuje anketna pola še precej. Raziskovalci, ki so dali »kaveljce« in »korenine« pod drobnogled, računajo, da bodo rezultati raziskave kmalu znani. S tem pa bodo organizatorji množičnih rekreacijskih prireditev in naši telesno kulturni delavci bogatejši za dragoceno spoznanje, ki bo več kot dobro- ■ došlo predvsem pri nadaljnjem načrtovanju in iskanju novih poti.	Andrej Ulaga
litn
Pre
dos
dici
'niti
hia:
ner
čas
in
nos
ani
pre
Pot
Rr< rrie I jih
no? tab Var jav tak sh( klc jitr Pr; spi : ve, do ! ki
Spoznajmo osnovne pojme
Ker pogosto uporabljamo najrazličnejše izraze v zvezi š športom, pa jih nc razumemo prav dobro, danes nekaj besed o tem, kaj je rekreacija, kaj je šport in kaj so telesna kultura, zdravje in kondicija:
Rekreacija je tista svobodna oziroma organizirana aktivnost, ki telesno, psihično in socialno bogati. sprošča in obnavlja človeka in pripomore k oblikovanju vsestransko razvite osebnosti.
Šport je širok pojem, saj zajema dejavnosti, ki se med seboj nekoliko razlikujejo. Zato bomo to pot omenili le dve definiciji. Prva velja za tekmovalni šport, druga za rekreativno dejavnost: L Šport je gibalna dejavnost, katere cilj je težnja po višjih dosežkih. 2. Šport je udejstvovanje oziroma aktivnost, s katero se ukvarja človek v prostem času zato. da se razvedri, sprosti in približa večjim telesnim sposobnostim.	'
Telesna kultura je sestavni del splošne kulture. Teles ir cultura označuje skupek gmotnih in duhovnih vrednot, ustvarjenih s svobodno aktivnostjo v ir i. športu, gimnastiki, planinstvu, plesu in podobnih dejavnostih'. Telesna kultura pripomore k za ovoljevanju tako naravnih, estetskih kot tudi nekaterih drugih potreb človeka.
Zdravje je popolno telesno in duševno ravnovesje ter cialno dobro počutje in ne le odsotnost bolezni ali hibe. Pa še druga definicija: zdravje je popolna fizična, duševna in socialna blaginja in ne samo odsotnost bolezni ali invalidnosti.
Kondicija je funkcionalno stanje, pri katerem so zlasti razvite osnovne psihomotorične sposobnosti, pomembne za gibalno aktivnost. Za kondicijo je značilna stopnja treniranosti organizma, kakor tudi stopnja tehnike in taktike, s katero razpolaga oseba.	A. U.
?

Delavska enotnost
s
3ore-
Zaaer
CŠS)
■enje)
.Jože artina Janez obnik ; p>°' 41,2. Vra-Jerčič . Jože Jerčič
. eherno obdobje razvoja družbe, tudi sedanje, zahteva temeljit razmislek, kako delati n živeti danes, da nam bo jutri bolje, ne pa slabše
Zgodovina
je najboljša učiteljica
Piše: Slavko Gerič
J^oklej 1,1 zakaj neskladja ^cd besedami in dejanji
, Lahko torej trdimo, da je ce-Qv*to pisanje O konkretnih ra-^erah v posameznih časovnih Udobjih naše revolucije s sta-lsca sodobnosti veliko podrobnejše od »podatkarske-^a<< pisanja, npr. o tem, ali se je p pj zgodilo dan prej, pa tudi. 1 je bil kdo vodja te ali one ^note itd. Ne gre za to, da bi bili 0 gledema zgodovinopisje pov-Se,T1 nepomembni podatki, dpak bol j za to, da nam s takš-,lrri pisanjem ne uspe celovito Podstaviti razmer, sprememb. Osežkov v revolucionarnih tra-lc,jah oziroma vrednot, ki ln,ajo s tem, da so v bistvu budne in da so nastale v konkret-,ero zgodovinskem času — v asu osvobajanja naših narodov n narodnosti, trajnejšo vred-n°st in tudi sedaj akcijsko in animacijsko moč. Ljudje, Predvsem mladi, so v procesu Podružbljanja revolucionamih Uročil zelo kritični do neskladja dd besedami in dejanji. Motijo Pn dvoličnost, zmaterializira-nost naše miselnosti v smislu porabništva. obrambniško zago-varjanje različnih škodljivih pojavov in odnosov itd. Zato •akšno formalno, mehanično in shematsko obravnavanje prete-klosti zavračajo. Onemogoča Pm namreč v zgodovini spoznati Prav tisto razsežnost, ki bi bila v j sPremenjenih razmerah lahko sodnik pri reševanju dilem sočnosti. Zato predvsem mladi. P' oblikujejo novo. svojo pred-stavo življenja v prihodnosti.
nočejo biti vezani na takšno preteklost, ki bi »nasprotovala« boju za boljšo bodočnost, torej boju za spreminjanje neenakopravnih odnosov. V takšni preteklosti ne vidijo že kar avtomatično življenjskih zgledov in naukov. Revolucionarna izročila bodo lahko z lastnim zgledom služila napredku le, če bodo informacije o njih takšne, da bodo spodbujale lastno razvijanje posameznikov in s tem razvoj vse družbe, ne pa ohranjale obstoječe stanje. Omogočale naj bi pot do spoznanja, da nikakršen boj za novo ni dokončen. marveč se nenehno odvija in terja zavestno akcijo ljudi v nenehnem soočanju z že doseženim in s preseganjem že dorečenega. Aktivne generacije morajo znati nenehno razvijati izročila, razvijati pa jih je možno le ob razumevanju sedanjosti in poznavanju preteklosti. Pravi dediči revolucionarnih vrednot so torej le tiste generacije, ki jim uspe ustvarjati že zastavljene cilje in razvijati humanejše odnose v sedanjosti in prihodnosti, kot so bile v preteklosti. Če želimo. da bi zgodovinska znanost, kakor tudi pisanje v sredstvih javnega obveščanja, pripomoglo k takšnemu razvoju in uveljavljanju zamisli in vrednot naše revolucije, bo treba tudi v samem zgodovinopisju pri obravnavi teh tem in preteklosti kot celote, marsikaj dopolniti in spremeniti.
Katere so še zelo pomembne, če že ne kar nujne značilnosti, ki jih pisanje mora upoštevati oziroma se do njih že v samem začetku opredeliti?
Ena takšnih je celovitost. Pri »popularnem« pisanju o zgodovini seveda ne gre za takšno celovitost, kakršna se zahteva pri resni zgodovinski študiji. Celovitost pravzaprav pomeni izogniti se obravnavi nekaterih tem, iztrganih iz zgodovinskega sklopa, nadalje jasno osnovno usmeritev in tudi opredelitev do avtorjevega obravnavanja problematike, izogniti se čmo-belemu prikazovanju preteklosti, senzacionalizmu pa tudi podatkarstvu.
Napredek bo treba doseči tudi v zgodovini sami — v vsebini šolskih učbenikov in pri izvedbi študija zgodovine na višjih in visokih šolah. Ne bi se smeli zadovoljiti z enostavnim krčenjem vedenja o'konkretnih dogodkih ali omejiti tovrstno raziskovanje. Nujna je večja ustvarjalnost in odgovornost zgodovinarjev, novinarjev in drugih pišočih na tem področju, zgodovinske teme naj bi obravnavali celovito in s temeljnim namenom, da mora zgodovinska informacija služiti razumevanju različnih dogodkov v sedanjosti in to ne le v Sloveniji in Jugoslaviji, marveč v svetu kot celoti. To pa spet ne pomeni, da bi morala obravnava preteklosti služiti trenutnim političnim potrebam, marveč dolgoročnim družbenopolitičnim ciljem in zgodovinskim interesom delavskega razreda in narodom, saj ima le delavski razred zgodovinsko možnost, da prav zaradi svojega družbenoekonomskega položaja zagotovi oziroma uresniči družbo enakosti, kjer je svoboden razvoj posameznika temelj svobodnega razvoja vseh.
Zato celovito prikazovanje zgodovine ne more mimo zgodovine sveta. Seveda pa je kakovost te včlenjenosti v svet objektivno zelo različna, predvsem glede na obravnavano temo. Takšna poglobljena zgodovinska informacija bo že sama po sebi prepričljiva in tako se bomo izognili senzacionalizmu, ki pogosto sploh ni nameren (čeprav v večini primerov je); je le želja po zanimivosti, ki ji pa tako ne moremo ustreči. Senzacionalizem namreč zožuje zgodovinsko informacijo le na nekaj, kar zbuja enostransko zanimanje za preteklost, ne posreduje pa vseh bistvenih prvin za spoznavanje zakonitosti zgodovinskega procesa. Povzroča prav takšno razumevanje zgodovine, kakršno se kaže v prepričanju, da je sicer o tem ali onem dogodku dobro kaj vedeti, da je včasih takšno nezahtevno branje celo zanimivo, nikakor pa ni poučno za zdajšnji čas. Ta dilema se še bolj zaostreno postavlja v vseh prelomnih obdobjih naše družbe, čeprav bi prav v takšnih obdobjih pravilno pojmovanje zgodovine lahko precej pripomoglo k premagovanju konkretnih težav pri spodbujanju revolucije in nadaljnje humanizacije življenja. Tako pa tudi v »zgodovinopisju« prepogosto beremo teme, ki pravzaprav ne sodijo v zgodovinsko stroko in ki le odpirajo posamezna, v bistvu manj pomembna vprašanja, in jih povzdigujejo na raven velepo-membnosti (spomnimo se samo raznih intervjujev, nenačelnih polemik posameznikov ipd.) in tako bolj dezinformirajo kot pa informirajo javnost.
Zgodovina ni roto roman
Celovito obravnavanje zgodovine zahteva tudi obravnavanje Jugoslavije kot heterogene družbe in skupnosti oziroma: v celoti obravnavane teme se morata izraziti tudi konkretnost in specifičnost posameznih okolij. Gre za predstavitev vseh sil v medsebojni soodvisnosti in konkretnih razmerah, v katerih (ali iz katerih) so zgodovinski subjekti dosegli konkretne spremembe. Dejstvo je namreč, da so tako revolucija, delavsko gibanje in NOB po svojem bistvu vedno rezultat konkretnih razmer in zavestnih prizadevanj ljudi in zato kljub svoji zgodovinski opredeljeni homogenosti (saj gre navsezadnje le za enake cilje in motive) raznolik pojav, ki ga ni bilo potrebno upoštevati le v konkretnih zgodovinskih dogajanjih, ampak tudi pri zgodovinskem obravnavanju teh dejstev. Ne le, da imamo ljudje pravico do lastne poti v socializem (in to ne le kot pripadniki posameznih držav, ampak tudi kot člani naroda ali narodnosti), marveč je lastna, avtentična in v Jugoslaviji naša skupna pot tudi ena temeljnih prvin uspeha takšne revolucije.
Če v zgodovinopisju te specifičnosti ne bi preučevali ali bi jo celo zanikali (v samem zgodovinopisju se sicer to ne dogaja, zato pa bolj pogosto v poljudnih, »popularnih« obravnavah zgodovinskih tem v sredstvih javnega obveščanja), bi zgodovina že samo s tem izgubila svojo vzgojno vlogo. Niti sami tvorci zgodovinskih dejanj niti genera-
cije, ki prevzemajo v svoje roke nadaljnji družbeni razvoj, v takšni zgodovinski obravnavi ne bi našli prvin za nadaljevanje revolucije. Tako je, denimo, v zvezi s Slovenijo nujno treba opozoriti na odločilni pomen ustanovitve Osvobodilne fronte ter OF afirmativno vrednotiti oziroma vzpostaviti organsko povezavo med OF in povojnim razvojem socialistične zveze kot množične in frontne organizacije in z vsem poznejšim samoupravnim razvojem družbe.
Prav tako je treba nujno zagotoviti marksistično izhodišče obravnave preteklosti in ga povezati z narodnostnim vprašanjem (prav zaradi enotnosti in dialektične povezanosti teh dveh plasti obravnave, predvsem pa zaradi naše konkretne zgodovinske izkušnje). Že sama ugotovitev, da gre za enotnost razrednega in narodnostnega, pomeni zagotoviti tudi celovitost in konkretnost obravnave teh dveh vprašanj. To pomeni, da obravnavo povezujemo tudi s temeljnimi gospodarskimi in družbenimi vprašanji današnjega časa in da interese delavskega razreda obravnavamo in vrednotimo kot dolgoročne razvojne težnje vse družbe. Če bi to stran prikazovanja zanemarili, ne bi bili prepričljivi in ne bj imeli mlajšim generacijam kaj povedati, po drugi strani pa nam ne bi uspelo prikazati družbenih konfliktov in zgodovinskih odločitev posameznih dejavnikov dogajanja v skladu z zgodovinskimi dejstvi. Prav tako s takšno nerazredno obravnavo ne bi upoštevali zgodovinske navezanosti našega delavskega razreda na izročila delavskega gibanja in boja v svetu in njegovo organsko povezanost s teorijo marksizma in leninizma.
Nadaljevanje prihodnjič
NOVO
>-
>5
i-
■e
a
«
a
a
n
n
a
).

d
i
n
t
t
r
Nagradna križanka št. 15
Rešitve pošljite do 7. roaja 1985 navtaslov: DELAVSKA ENOTNOST Ljubljana, Celovška cesta 43, s pripisom na ovojnici: NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 15. Nagrade so 900. 800 in 700 dinarjev.
Rešitev nagradne križanke št. 13
KREKA, OMAKA, ROTOR, nitro, OBALA, ALLAN, tenor, IAN, AROMA, pesnik, TLA, IMITATOR, PF, nastavitev, lo, rip,
BERGANT, IOS, OSEBEK, ANA, RING, SCHELER, TRAVNIK, thor, lepotica, JA, AETIJ, KALIMAN-
tan, kralj, ant, akad
Izžrebani reševalci na-9radne križanke št. 13
1 ■ nagrada 900 din: Simon Stevo, Kajuhova 4, 68340 Črnomelj;
2.	nagrada 800 din: Her-roina Žerdoner, »Libela« Celje, 63000 Celje;
3.	nagrada 700 din: Dra-9®n Gašič, Kidričeva 5, 66000 Koper
Nagrade bomo poslali po Pošti,
Delavska enotnost
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije.
Ust je bil ustanovljen 20. novembra leta 1942.
Predsednik Josip Broz Tito je Delavsko enotnost 15. novembra leta 1967, ob njeni 25-letnici, odlikoval z redom zaslug za narod z zlato zvezdo.
Izdaja CGP Delo — tozd Delavska enotnost, 61000 Ljubljana, Celovška cesta 43, poštni predal 313-VI: telex 31 787
Glavni urednik in direktor tozda. Dušan Gačnik
Odgovorni irednik Franček Kavčič
Člani uredništva: Marjan Horvat (pomočnik odgovornega urednika, politični sistem), Emil Lah (zunanja politika). Boris Rugelj (gospodarjenje), Andrej Ulaga (šport, oddih in rekreacija), Janez Voljč (posebne naloge), Igor Žitnik (izobraževanje, kultura)
Novinarji — reporterji: Andrej Agnič, Ciril Brajer, Ivo Kuljaj, Damjan Križnik, Janez Sever. Meri Jurca (tajnica), Franci Mulec (tehnični urednik)
Pomočnik direktorja tozda Milan Živkovič
Telefon: glavni urednik in direktor tozda 322-778, odgovorni urednik 313-942 pomočnik direktorja tozda 322-778, tajništvo uredništva 313-942
Naročniška centrala 318-855
Založba Delavske enotnosti, Celovška c 43, Ljubljana, odgovorni urednik 318-855.
Uredništvo: Naš delavec, skupna revija slovenskih časnikov in revij, Ljubljana, Celovška c. 43, 311-956
Uredništvo. Naša žena, Ljubljana, Celovška 43, 318-855 in 321-651,
Center za razvijanje obveščanja v združenem delu in servis za tisk Stesi^orgamzadj združenega dela, Ljubljana, Celovška c. 43,
Ekonomsko komercialni sektor, Ljubljana, Celovška c. 43, 320-403 Računovodstvo. Ljubljana. Hrvatski trg 3 312-125 in 310-923 Žiro račun- 50100-603-41502
Knjigama galerija, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 5, 317-870 in 312-691
Posamezna številka Delavske enotnosti 25din, letna naročnina 1.300 v'gotovhT|P*SOV 'n naročenih fotografij ne vračamo. Poštnina plačana
Tisk Ljudska pravica Ljubljana
izdajateljski svet Delavske enotnosti. Drago Seliger (predsednik), Ciril Brajer, Magda Erbežnik-Bučar, Dušan Gačnik, Alfted Golavšek, Jože Hozjan, Franček Kavčič, Vlajko Krivokapič, Ivo Miglič, Leopold Perc, Jožo Peterkoe, Brane Praznik, Pavel Stupnikar, Andrej Ulaga in Igor

Profesorica Lidija Golc uči slovenščino v srbohrvaških razredih na OŠ Prežihov Voranc v Ljubljani
Pri devetindvajsetih letih ima Lidija Golc, profesorica slovenščine in ruščine, pet let delovne dobe, šestinpolletno hčerko Katarino, ki nadvse rada pleše balet, moža Borisa, dipl. ekonomista pri Dinosu, novo dvoinpolsobno stanovanje in veliko posojil. Z možem in seveda tudi s Katarino razmišljajo o tem, da bi »kupili« še enega otroka. In bi ga najbrž že imeli, če bi imel dan 48 ur. Tako pa še razmišljajo...
Razmišljajo zato, ker prinese Lidija skoraj vsak dan domov — kot vsi, ki učijo slovenščino — domače in šolske naloge ali kontrolne vaje. Vmes kuha, pospravlja in se igra s Katarino. Njen mož Boris je namreč zadnje čase kar naprej v službi, ker prehaja njegova delovna organizacija na računalniško obdelavo podatkov. Poleg tega piše Lidija še priprave, pripravlja učence in učenke na razna tekmovanja, vodi dopolnilni in dodatni pouk slovenščine pa še izobraževati se mora. To pomeni, da mora slediti stroki pa tudi branje časopisov in revij ter gledanje televizije ji precej pomeni. Oba z možem sta tudi mlada in zato ni nič čudnega, da bi tudi sama rada še kaj imela od življenja.
— Od učiteljev čedalje več zahtevamo. Pričakujemo, da bodo imenitni predavatelji in še boljši pedagogi. Ste za takšno delo motivirani?
»Ce hočem, da so vsa ušesa in vse oči v razredu uprte vame, tedaj moram prav vse učence za vsako uro pripraviti, navdušiti in spodbuditi. Če pa sama nisem motivirana, to učenci čutijo in ura je zanič. Učitelji za svoje delo, pa naj to ne izzveni kot tarnanje — nismo motivirani: drqžba našega dela ne ceni. saj nas v glavnem kar naprej le kritizira, namesto da bi nas za prizadevanja, ki so vendarle precejšnja, tudi kdaj pohvalili. Pa tudi plačani smo slabo. Edini motiv za naše delo je torej naša vest oziroma posameznikova želja, da bi mladi rod kaj naučil. Zato tudi ni čudno, da med učitelji ostajajo v glavnem le tisti, ki jim je poučevanje prava strast in tisti, ki zaradi nesposobnosti ne morejo drugam. Tisti, ki jim je denar več od šole, od poučevanja, tisti, ki so se naveličali večnih nizkih udarcev, so že davno šli v boljše službe.«
— Vemo, da je treba imeti za delo v šoli veliko znanja in precej ljubezni do otrok. Znano je tudi, da so osnovnošolski učitelji najmanj izobraženi?
»Ja. se strinjam. Znano je. da ima le tretjina osnovnošolskih učiteljev predpisano izobrazbo. Na naši šoli smo na višji stopnji samo štirje z visoko izobrazbo. Ne trdim, da je formalna izobrazba vse.
Za otroke in mladino STRIPI
MSKKJA MUSTRA
Lidija Golc:» Otroci na naši šoli: slovenski, srbski ali hrvaški—se med seboj pogovarjajo vsak v svojem jeziku.«
Marsikaj se da nadoknaditi s prakso: na primer del znanja, rutino itd. Ne da pa.se nadoknatiti vsega znanja. Zato ni prav, da dopuščamo, da lahko prav vsak poučuje naše otroke.«
— Ste torej za strožjo selekcijo in poznejše nadzorovanje?
»Jasno. Če kdo slabo uči. bi moral izgubiti službo v šoli! Seveda to ne pomeni, da slab učitelj ne bi mogel uspeti drugje. Tudi tisti, ki nas nadzorujejo (inšpektorji), bi morali tudi sami, na primer vsakih pet let. za nekaj let pred šolske klopi.«
— Zakaj?
»Ker sicer izgubijo pravi stik s šolo. Sicer pa menim, da ni pošteno, da so inšpekcije samo v šolstvu. Mislim, da bi jih še marsikje potrebovali.«
— Vaša osnovna šola je velika in edina v Sloveniji, kjer imate pouk tudi v srbohrvaškem jeziku.
»Na naši šoli je približno 1000 otrok, učiteljev na nižji in višji stopnji pa je okoli 100. Pribljžno polovica otrok hodi v srbohrvaške, nekaj več od polovice pa v slovenske razrede.«
— V katerih razredih učite slovenščino?
»Poučujem v sedmih srbohrvaških razredih in enem slovenskem. Sem tudi razredničarka v 8 A.«
— Kakšno pa je znanje slovenščine v teh razredih?
»Zelo različno. Kdor je od rojstva tu, govori zelo dobro slovensko. Tisti, ki šele pridejo, pa imajo nekaj časa težave. Toda nikogar ne strašim s cveki. Eno ali dve konferenci jih ne ocenjujem, saj se zavedam, da zaleže lepa beseda več’kot parada Cvekov; Povabim jih tudi k dopolnilnemu pouku.«
— Kakšna pa je razlika med dopolnilnim in dodatnim poukom. Je eden samo za slabe, drugi za dobre učence?
»Dopolnilni pouk je res za tiste, ki jim-gre slabše. Tu jim skušamo dati manjkajoče znanje, da potem
: laže sledijp pouku. Ko to dosežejo, ne hodijo več k j tem uram. Dodatni pouk pa pripravljamo za tiste,
I ki se želijo več naučiti. Naj povem, da nekateri moji ! učenci obiskujejo dopolnilni in dodatni pouk.«
— Koliko ur slovenščine imajo srbohrvaški razredi, kjer je ostali pouk v srbohrvaščini, in koliko : slovenski?
^ »Program slovenščine, ki zajema jezikovno, književno vzgojo in sporočanje, je enak, le malo skrčen. Srbohrvaški razredi tudi ne pišejo šolskih, pač pa veliko domačih nalog (zato imam veliko dela | doma), da se naučijo izražati. Težave jim dela predvsem pravopis. Na teden imajo srbohrvaški oddelki od petega razreda dalje dve uri slovenščine,
| slovenski razredi pa le štiri. To je — za slovenske oddelke — veliko premalo — vsaj meni se zdi —
^ Prav!a„ sramota. Potem se pa srednješolski profe-! sorji čudijo, da so otroci po osnovni šoli nepismeni.
| Vsak dan bi morali imeti slovenski otroci vsaj uro ! materinščine — tako kot včasih! Še hiije pa se godi ■ materinščini v srednjem usmerjenem izobraževa-! nju, kjer imajo le 3 ure slovenščine. Saj ne rečem,
1 da marksizem-in drugi splošni predmeti niso pomembni, toda je mar prav, da je na primer skupaj več marksizma in obrambe kot materinščine? In ali veste, da so celo ljudje z visoko izobrazbo zelo pogosto nepismeni, ker se na fakulteti nihče več ne uči slovenščine?«
— Imate pri vas celodnevno šolo?
»Ne, ker imamo premalo prostora. Prosim, zapišite, da je prizidek naše šole, zgrajen sicer iz samoprispevka, pravo arhitektonsko skrpucalo. Člo-| veku se trga srce, ko vidi, da gre od ust pritrgan ob-j čanov denar za takšne nore spomenike arhitektom.
| Pridite enkrat pogledat in napišite članek o tem.«
— Imate občutek, da je pri nas podaljšano bivanje dobro urejeno?
»To je pa v glavnem odvisno od tistega, ki ga vodi. Naj vanrpovem, da nas učitelje zelo moti, da nad našim delom stalno visi bič inšpekcije, dela tistih, ki vodijo podaljšano bivanje, pa nihče ne nadzoruje. Zakaj? In ker je tako, ni čudno, da je tam ! mnogo takšnih, ki stopijo v ladjo podaljšanega bi-j. vanja le zato, da potem v miru čakajo na boljšo priložnost.«
— Ste že kdaj razmišljali, zakaj so učiteljice oziroma profesorice v glavnem ženske?
j »Pravzaprav ne. Mislim pa, da zato, ker je peda-i goški poklic slabo plačan, ni spoštovan, pa še napredovati se ne da itd. Zaslužim na primer 36.000 dinarjev. Če bi bil še moj mož profesor, bi bila skoraj socialno ogrožena, do stanovanja pa sploh ne bi mogla priti.«
— In čeprav ste skoraj same učiteljice, so ravnatelji praviloma moški, mar ne?
»Tako je. Pri nas imamo zdaj ravnatelja, a smo pred njim imeli 12 let ravnateljico, ki je bila zares prava duša šole.«
— Koliko šolskih ur pa imate na teden?
»Dvajset jih prebijem v razredu, imam pa še do-! datni, dopolnilni pouk, razredno uro, pa še učence in učenke pripravljam na tekmovanja — letos za Cankarjevo nagrado.«
— Povejte nam še. prosim, kakšen je naš jezik v javnosti?
»Slab. Predvsem je takšen jezik politikov. V i glavnem samo frazarijo in se sploh ne znajo več jasno in kleno izražati.«
— Za konec pa povejte še, ali se srbohrvaški in slovenski razredi med seboj razumejo?
»Se. Vsi govorijo v svojem materinem jeziku, j Mislim, da bi bilo prav-, če bi povsod po Jugoslaviji i (ne samo v Sloveniji) vse otroke osnovnih šol učili: slovensko in makedonsko, fakultativno pa še al-; bansko, turško, italijansko itd. Zares enakopravni | bi bili, če bi vsak pripadnik neke nacionalnosti z dru-| gim govoril v svojem jeziku in obratno. Tako ra-. zmišljajo naši učenci v slovenskih in tudi srbohrva-| ških razredih. Ne zdi se jim prav, da na primer javni j uslužbenci v Sloveniji govorijo s strankami srbohrvaško. Poudarjam, da otroci niso nacionalno nestrpni. Zamerijo pa našim ljudem iz drugih republik, ki žive in delajo pri nas, da se nočejo naučiti j slovensko, da tudi nočejo slovensko govoriti. Če pa ti ljudje odidejo v Nemčijo, bodo tam takoj začeli z I nemščino.«
Besedilo in slika: Neva Železnik
Delavska enotnost
Premajhne zmogljivosti počitniških skupnosti
ZamudnikorT
se slabo pišei
Obiskali smo tri slovenske počitniške skup' nosti in se pozanimali, kakšne so letošnje mo*' nosti dopustovanja. Zvedeli smo, da so za člaUe počitniških skupnosti razmeroma spodbudnt' kar pa seveda ne velja za kolektive, ki so v te& pogledu praznih, rok.
Počitniška skupnost Murska Sobota ima v
svojem sodobnem naselju Monsena pri Rovk nju 620 ležišč in še 33 na Pohorju. V MonseO' bo letos moč letovati od 10. junija do 20. sep' tembra, to je dobre tri mesece, medtem ko sf na zelenem Pohorju odprta vrata počitniške^1 doma vse leto.
Sredi sezone bo treba odšteti za ležišče ob morju 345 dinarjev dnevno, junija in septembra pa 95 dinarjev manj. V Monseni si dopustniki pripravljajo hrano sami, zato bodo tovrstni izdatki torej tudi letos odvisni od želj3: običajev in seveda osebnih dohodkov ljudi, k se bodo odpravili na dober zrak in oddih v Rovinj. V domu na Pohorju imajo delavci 't1 svojci popolno oskrbo. Za hrano s prenočiščem bo potrebno odriniti 1100 dinarjev dnevno-
Trenutno zbira Počitniška skupnost Murska Sobota še zadnje prijave. Kaže, da bo Monsen3 tudi letos polna do zadnjega kotička, zato se zamudnikom slabo piše, saj upravljala znova pričakujejo večje povpraševanje, kot pa so zmogljivosti mikavnega počitniškega naselja-Če ne za pred- in posezono, to gotovo velja z3 julij in avgust.
Gla
Odj
Počitniška skupnost Krško bi bila nedvomno lahko vzorec oziroma model mnogim organizacijam združenega dela v Sloveniji, ki nimajo svojih počitniških zmogljivosti, pa bi fadr: omogočile svojim ljudem vsaj teden ali dva oddiha na leto. Z združevanjem sredstev, sporazumevanjem in dogovarjanjem je namreč prišla do precejšnjih zmogljivosti, ki omogočajo tisočem delovnih ljudi in članom njihovih družin letni dopust zunaj domačega kraja. •
V Nerezinah na Lošinju ima Krško 1348 le- -žišč, v Poreču 316 in na Ljubelju v treh domovih 53 postelj. Eno z drugim blizu 100 več kot lani. Najdlje bo letos seveda moč letovati na Lošinju in sicer že od 25. aprila pa vse tja d° konca septembra. Pa cene? Za prenočišče na Ljubelju bo potrebno odšteti 250 dinarjev dnevno, na Lošinju 130, medtem ko bo veljal polni penzion v Poreču 1100 dinarjev. Za čase in draginjo, v kateri smo se znašli, vsekakor; spodbudne novice!
Glede na povedano in mesečne osebne do- j hodke povprečnega Slovenca torej ni naključje. da ima Počitniška skupnost Krško že dva meseca povsem razprodane zmogljivosti za le- 1 tošnje Jeto. Verjetno pa ne bi bilo bistveno drugače, če bi jih imela še precej več.
Počitniško društvo v Škofji Loki, včasih počitniška skupnost, ima za zdaj na voljo le 1-0 ležišč in sicer na slovenski obali. Že prihodnje leto pa bo društvo bogatejše za dvajset novih -bungalovov v Strunjanu, v katerih bo prostora za 80 do 90 ljudi.
Domači gostje, to so sovlagatelji, bodo letošnje leto kljub draginji lahko sorazmerno poceni dopustovali v Portorožu in Strunjanu-saj bo veljal polni penzion le 1080 dinarjev. Za ostale, ki niso člani počitniškega društva, hodu tu počitnice seveda malce dražje. Domova v 1 Strunjanu in Portorožu bosta odprta natanko tri mesece, zmogljivosti pa so v glavnem že , oddane.	Andrej Ulag« '

\v" /as	"Kaz/uo- ;
AS*	T^!>eAS /
	1	—				
	z/ ,- / V /	C fl	CED	S/ /
		/J	/lAs