i^ošMtina piačar « gotov olltiko nodnirala vsaj nol tolike kh tne katerem bede edlikevani vsi oni takl ^eni m niti dobro nemškega je- poimao, poaprraia vsaj po_i_toliko kapo katerem bodo zika ne obvladajo. Ti tvorijo večino v ^ Prej Avstrija m Prusija nemško? občinskem odboru, ki je skoraj do po- Moker izlet. Sokolsko društvo lovice nemčursko navdahnjena.. Človek Ptuju prireja po nedeljah s svojimi železničarji, ki so se kraljeve poroke. — Strašen e?a blazneža. Na Slapn mis,il> ^mJo ti'obrtnikiav občin- malčki izlete v bližnjo okolico. Tudi pri Vipavi v Julijski Krajini _ j shem odboru gledali vsaj na svoje to- dne 18. t. m. po izleteli Sokoliči in sicer pred par dnevi omračil um^hozjasfue- variže.obrtai,ke. Toda temu n; fako. - k Sv. Vidu. Prireditelji so na zhirali-mu 28. letnemu Stan ’u ,.‘.7 Mestna občina je sprejela med vojno šču hoteli odpovedati tzlet#zaradi nesi- nosti je zgrabil senene vile ter iv ..a mj5rars.ke stroje od obrtniške komore gurnega vremena, toda zbrani na izlet vaei. Tako je pridivjal tudi na vo- Dunaja in sicer po najnižji ceni pod namenjeni so gledali tako žalostno in nsce ^veleposestnika g. Rtidolfa Fer- da imajo pujski obrtniki Čakali tako vztrajno, da smo končno jancica, kjer so domači pred njm zbe- pmvi(>0 te stroje rabiti po znižanih ta- vendar odkorakali, ker se je nebo po-^1,, ostal pavje 18 mesecev star smcek rifih< Ta pogoj je občina sprejela in ra- polnem a jasnilo. Pešpot med travniki aZIUr f ZSra ,i j’ f - r" čunala pred vojno na stružnem stroju, /in njivami čez Pobrež je bila krasna, vihtel v zrak ter vrgel 18 m daleč ob ki ?a rabijo mfearji> od miinute za trd Pri Sv. Vidu smo pod tremi košatimi zid, nn kar je tekel k njemu ter ga se ^ 3 vfn ( za mebek ies 2 vin., torej od .lipami počivali in se krepčali s tem, Udaril z vilami po g avi I begi ure 1 K 80 ozir. K 1.90. Mestna občina kar smo si priMesli s seboj. S tistimi, ki je drugi dan v groznih bolečinah umrl. ^ Eporala stroje tudi vzdrževati _ in niso nič imeli s seboj, pa so drugi delili braniti v porahljivem stanju. Sedaj pa svoje obilnejše zaloge. Potem smo se občina nič ne pazi na stroje ter so sko- malo poigrali, g. učitelj Rozband nam raj v neporabljivem stanju, tako da je je povedal nekaj iz krajevne kronike, nevarnost mizarja, ki se strojev po- ogledali smo si cerkev in šolo. Posta-služuje, in so se že pripetile nezgode, vili smo se v, vrste in. odkorakali pre-Iz Prekmurja. Že dolgo časa zašle- To je zanikemost občine. Na drugi pevajoč vesele koračnice. Toda na ne-injem. pisarenje Kleklovih »Novin«. strani pa je„občina dvignila tarif ne- hu so se zbirali oblaki in kmalu se je Na vse načine grdi ta list vse, kar je marnsko visoko, ne meneč'se za svojo vlil dež. A hi nam naškodil, gostoljub-naprednega, posebno mu je na poti tu- obvezo in na slabo stanje strojev. Za- na kmečka hiša v Novi vasi nas je kai nastavljeno uradništvo, Kaj hoče bdeva nanir.ee sedal od ure K 2.40, torej sprejela pod, svodo strelio. Ko smo yi- Žanimivo je, da je tudi morilčev blazen. oce Prekmurske novice. deli, kako hvaležno kmet pozdravlja blagodejni dež, srno se tudi mi potolažili. Deklice so v hiši pele in si pripovedovale pravljice, dečki pa so se igraji v skednju. Ko je ponehala naj-bujsa ploha, smo nadaljevali pot. Srečno sum prispeli v mesto, kjer so pri mostu čakale skrbne mamice in prevzele svoje ljubčke. Tiste, katerih ni nihče pričakoval, pa so starejši člani spremljali na dom:. Kljub neugodnemu vremenu je izlet končal brez "nezgode. Malčki so se držali korajžno, prav po sokolsko! Gospodarstvo. Zatirajte pieronespero! Kakor vse kaže, bo peronospora nastopala letos spet enkrat zelo močno in pričakovati nam je izvanredne škode po peronospori, če se je ne bomo vedeli obraniti. Izvanredni pojavi pa se dajo zavrniti samo z izvan rednimi sredstvi, ozir. z izvanredno pozornostjo pri zatiranju. Površno sestavljene škropilne zmesi in površna uporaba, kakor smo je navajeni, nikakor ne bo zadostovala! Pri zatiranju stameni imamo opraviti 1. s sestavo zatira Inih sredstev; 2. s časom zatiranja;' 3. z zatiranjem peronospore na listju in 4. z zatiranjem pronospore na gretzdju. Akoravno je bolezen ena in ista in se zabranjuje z istimi sredstvi, se morate obe opravili, 'zlasti v letih posebne nevarnosti in posebno pri drugem in tretjem škropljenju strogo razločevati, to se pravi listje in grozdje se mera posebej ..škropiti! Za zatiranje pronospore pride danes v poštev le dvoje sredstev in sicer 1, modra galica itn 2. bakrena pasta »Bosna« ali kratko »bosnapasta«. Obe sredstvi ste, kar se tiče učinkovitosti, popolnoma enakovredni, če se uporabljate v pravilni koncentraciji. Večji ali manjši uspeh je odvisen ie od preciznosti sestave, ozir. pravilnosti uporabe. Kar se tiče koncentracije, je pod našimi podnebnimi razmerami potrebno, da vzamemo za prvo škropljenje 1 kg, za drugo in tretje škropljenje pa 2 kg modre galice, ozir. bosna-paste na 100 litrov vode. 1. Uri sestavi galično-apnene zmesi je posebno paziti Ma to, da ne d odenemo preveč apna galjčni raztopini. Idealno bi bilo, če bi se dodalo galioni razto-pani le toliko apna, kolikor ga je treba, da se kisel (jedek) značaj galice odpravi, to je, da se tekočina neutralizira, Ker je pa to v praksi le težko izvedljivo, se vzame toliko apna več, da reagira škropivo nekoliko bazično. Pri pravilni sestavi galično-apnene zmesi bi se morali tedaj posluževati vedno enega ali drugega reagemenega papirja (fenolftaleimovega ali rdečega lakmusovega). Raztopino apna je vlivati med neprestanim mešanjem v galično raztopino. Kakor hitro spremeni barvo (začne postajati višnjevomodro), kar je dokaz, da je neutralizacija malodane dosežena, se preskusi s koščkom rea-genčnega papirja, in se mu dolije še le toliko apna, da spremeni papir razločno svojo barvo (postane rudeč, ozir, moder). Za sestavo škropiva je cveti vedno le prestamo, mlačno vodo, nikdar sveže studenčnice. Če se mora rabiti studenčnica, se mora najmanj 24 ur poprej naliti in pustiti stati. Škropivo iz sveže mrzle vode povzroča, posebno pri malo bolj občutljivih ^grozdnih vrstah in pri žgočem solnčnem vremenu, smod na trti. Pri napravi galično-apnene zmesi je paziti tudi na to. da se dodene apno še le neposredno pred uporabo in.da se naredi škropiva le toliko, kolikor se ga da uporabiti isti dan. Med tem, ko se galična raztopina sama lahko pusti delj časa stati, ne da bi se skvarila, izgublja škropivo, ko se je dodalo apno. naglo svojo učinkovitost in je po preteku 24 ur neporabno. Če se škropi v nestanovitnem vremenu, se priporoča gotovi galično-apneni zmesi dodati vnaprej 50 gr (5 dek) sladkorja na vsakih 100 litrov tekočine, kar naredi škropivo trpežno za več dni. Kakor je razvidno iz ravnokar navedenega, je pravilna sestava galično-apnene zmasi precej komplicirana in vse polno momentov je, na katere je treba paziti, če se hoče z njo doseči popoln uspeh! Ravno m;robe pa je z hos-nanasto! Bosna/pasto je treba le v vodi raztopiti in škropivo je gotovo. Ker pa ima bosnapasta tndi še druge prijetne . lastnosti (je mnogo cenejša, kakor galica; ne zamaši škropilnice, kakor ga-ličnc-apnena zmes; se ne skvari, če še tako dolgo stoji!), sem prepričan, da jbo v kratkem galieno-apneno zmes popolnoma spodrinila kot sredstvo proti peronospori. Da so znaki škropljenja manj- dobro (a vendar dovolj dobro!) vidni na listju, kar se navaja proti . bosnapasti, je pravzaprav tudi le dobra lastnost bosnapaste, ker skozi te ni toliko ovirana asimilacija, to je izdelava organičnih snovi (sladkorja itd.) v listju, kakor skozi mnogo bolj močne znake galično-apnene zmesi. Edino slabo lastnost, ki jo pa res ima bosaapa-sta, da se namreč nje učinkujoč del (klorov baker) prerad vsede na dno ■škropilnice in da je treba škropilnico vsled tega med škropljenjem vedno tresti, kar ravno ni prijetno za delavca, pa bodo vedeli konstruktorji škropilnic kmalu paralizirati. V praksi sidrna,m o pri uporabi bos-fiapaste zapomniti še to, da je vsak dodatek apna bosnapasti ne samo nepotreben, temveč naravnost škodljiv, ker zmanjšuje učinkovitost škropiva! 2. Kar se tiče časa zatiranja . peronospore. se isti — ker se mora z zatira-.njem početi, predno so vidni kaki znaki bolezni! — žal, vsaj za prvo škropljenje ne da tečno navesti! Koncem mejnika, začetkom junija, na vsak način pa mora, biti prvo škropljenje končano, predno začne trta cveteti! Z drugim škropljenjem je začeti, kakor hitro je večji del grozdja odcvetel, tretje pa izvesti 14 dni pozneje! In to mora zadostovati! Na parcelah, ki jih je dohitel dež, predno se je škropivo dobro posušilo, se mora škropljenje seveda ponoviti! Proti Škropljenju ..občutljive grozdne vrste, k?(kor silvanec, žlaht-nina itd,, je škropiti ob oblačnih dneh ali ob i’aniJi urah, kakor hitro rosa izgine. Ob rosi škropiti pa ni priporočljivo, ker se pri tem škropivo izgublja! 3. Pri zatiranju peronospore na listju je paziti na to, da se pogode posebno spodnje 'plati listja, na katerih edino more vdreti vzklilo trosje peronospore v notranjost lista in ga uničiti. Najbolj praktični v to svrho so pršilniki, ki se dado vrteti na vse strani, .kakor ..so Vermollovi in dr. Nadalje je paziti,' da se škropivo razprši kolikor mogoče fino in enakomerno po vsej trti. Če se hoče to doseči, se ne sme . priti s pršilnikom preblizu trte, v katerem slučaju se začnejo kapljice zbirati jn škropivo odtekati Delavec mora biti s pršilnikom oddaljen najmanje M do % metra od trsa, če ga hoče pravilno poškropiti!. . ■ 4. Pri prvem škropljenju je paziti posebno tudi, da se temeljito poškrope vsi grozdni nastavki. Pri drugem škropljenju je pa to že nemogoče, ker je grozdje skrito v listju. Zaradi tega je treba, če se hočemo obraniti peronospore na grozdju, neposredno po škropljenju listja, grozdje še posebej poiskati in temeljito poškropiti V to svrho sta potrebna dva delavca in sicer eden, ki odgmjuje s palico listje in odkriva grozdje, in drugi s škropilnico večja in le na vas je, da jo preprečite, če se ravnate po gora j navedenih navodilih., Vinarski ravnatelj Puklavec. g Na državni vinarski in sadarski šoli v Mariboru se prične novo šolsko leto dne 16. sept. t. 1. Šola je dvoletna. Ž njo je v zvezi internat za gojence. — Zavod ima predvsem namen, da izobražuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, na last’ nem kmetijskem gospodarstvu. Taki imajo pri sprejemu prednost pred vsemi dragimi. Kolekovane. lastnoročno pisane prošnje ( na celo polo in kolek 7 din.) za sprejem je pošiljati ravnateljstvu drž. vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 20. jul. t. L; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. odpustnica odn. zadnje šolsko spričevalo. 4. zdravniško spričevalo, 5.. spričevalo o nravnosti pri o-nih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 6. izjava starišev odn. varuha, s katero se ti zavezujejo plačevati stroške šolanja, 7. obvezna izjava'starišev ali varuha, ki reflektirano na državni ali kak drugi štipendij iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem domu, -v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpor iz javnih sredstev. — Za spre-jem je potrebna starost najmanj 10 let ter z dobrim uspehom dovršena najmanj ljudska šola. Snrejemali se bodo tedaj le pridni, dovolj nadarjeni kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli doma. Sprejme se tudi nekaj eksterni-stov (izven zaveda stanujočih-učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni samo absolventi meščanske ali kake nižje srednje šole. Ob vstopu v zavod; se mladeniči še. enkrat preiščejo po zavodovem zdravniku: ako njih zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. — Oskrhovalnina znaša do preklica mesečno 209 dinarjev. Plačuje se. vnaprej v dveh enakih polletnih obrokih. Sinovom ubožnih posestnikov se' morejo dovdliti popolnoma ali do polovice prosta drž. mesta. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom., Absolventi te dvoletne šole vživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrojstvu vojske t. j. skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) pod pogojem, da. o-stanejo pozneje na lastnem domu. Jabolčnik prodaja vinarska in sadjarska šola v Mariboru. Glej oglas! smo odšli na trato za cerkvijo. Tu so si otroci ogledali znamenitosti in različne kraje; potem pa v neprisiljenem veselju se igrali in peli. Ob 14. uri smo odšli proti postaji Sv. Lovrenc in od tu z vlakom na Pragersko, kamor smo dospeli ob 17 V2 uri. Na kolodvoru je pričakovalo mnogo učencev I. razreda, ki ^e niso udeležili izleta. Vsi učenci skupaj sestoječa iz so imeli pogostitev pri restavrateurju štvo pozor! gosp. Dolničarju. Pogostitev učenčev je priredil tukajšnji veletrgovec gospod Elija Predovič, kateremu se vsi skupno zahvaljujemo. Na koncu sta dve učenki deklamirali pesmi „Srbin, Hrvat i Slovenac11 in „Prošnja neodrešenih“, ter skupno zapeli „Bože pravde". Z veseljem in zadovoljstvom na obrazu so se učenci ob 19. uri razšli. Na tem mestu se prav iskreno zahvaljujem gospej in gospodu nadpoštarju Gerbic, ki z neutrudljivo vztrajnostjo pomagata pri šolski in izven-šolski izobrazbi tukajšnje mladine. Ako jim tega nekateri tukajšnji nočejo pri-■poznati — tudi dobro. V svesti pa naj si bodeta, da jim bode mladina hvaležna in, da se jih bode ta še dolgo s hvaležnostjo spominjala. Zvečer ob 20. uri je imelo pogostitev društvo „Sokol", prirejeno od g. Elija Predoviča v proslavo kraljeve poroke. Pri tej priliki je nabral brat blagajničar okoli 100 Din. za to mlado prepotrebno društvo na Pragerskem. Vsem darovalcem iskrena hvala. Slovenška Bistrica. Dne 24. junija od 1-—2. ure zjutraj so vdrli neznani tatovi v trgovino Karla Wutt-a v Slov. Bistrici in mu oropali manufakturne-ga blaga v vrednosti 50.000 K. Na vrtu so pustili več kosov platna ležati — naj hrže so bili po kom zastrašeni. Vsekakor mora biti to organizirana banda, samih domačinov, Orožni-— Slovenjebistriška podr. SPD je imela v soboto dne 24. jun. t. 1. ustanovni občni zbor. Za predsednika podružnice je bil enoglasno izvoljen sodnik Štefan Vodošek. Z markacijo postranskih potov na Šmartno — k Arehu in Tinje se bo takoj pričelo. — Prostovoljno gasilno društvo v Slov. Bistrici slavi dne 2. julija t. 1- 50-letni-co obstanka. Pri tej priliki priredi ,0- Sv. Marjeta na Drav. polju. Dopisniku »Straže« roji po glavi moja koncesija za gostilno, naj pride ih si jo gleda kar pri meni, da si prihrani pot v Maribor. Magari pride ob 21.30, kakor je njegova navada, kaliti nočni mir. Vem, da bi tud.: ti rad dobil gostilno, pa mislim, da takim protidržav-nim elementom naše oblasti ne delijo meninič tebinič gbstilhiskih koncesij. Naj prosi raje za »lecetarsko«, saj materijala v to svrho mu ne primanjkuje. Gostilničarjev imamo v Sv. Marjeti menjeno društvo veliko slavnost združeno z veselico na prostem. Priprave za to veselico so velike in pričakovati je mnogobrojne udeležbe iz vseh krajev. Za napredek tega društva sta si pridobila izredne zasluge g. Karl Kukovič in Karl Podhrašlti v Slov. Bistrici. Obema kličemo: le tako vstrajno naprej — s krepkim »Na pomoč«. — Na hiši Jurija Kobale-ja visi obrtna tabla, zbita iz umazanih desk z napisom »Juri Kobale — mizar«. — To tablo je dal imenovani namenoma pribiti, da bi s tein vzbujal svojo zagrizenost. Mestna občina mu je že ponovno ukazala, da odstrani to škandalozno tablo in je to predrznost javila tndi okr. glavarstvu v Mariboru. Toda do danes se še ni nič napravilo. Pozivamo okr. glavarstvo kot obrtno, oblastvo, da napravi konec tem razmeram in izzivača kaznuje po obrtnih predpisih. Konjice. V četrtek je prišla precejšnja nevihta čez Konjice. Grmelo in. treskalo je, da je bilo veselje in končno se je vsulo nekoliko dežja, druge posebnosti pa ni bilo. Ljudje prav pridno spravljajo seno, ki je letos sicer lepo a zelo redko, radi velike suše pretečenega leta. Tudi vinogradi kaj lepo ka- rta,k dovolj, »lecetarja« pa nobenega. ^e;’.0 ^as’ ^.a z .vesebiem tržnni pohite- vajo v svoje vinorade v Škalca. Medi njimi tudi ne zaostaja naš bivši vodja okrajnega glavarstva, ki ima tudi svoji lepi vinograd tik za našim trgom. —• V petek dopoldan je tukajšnji nemšku-tarski trgovec Detitschegg, silno debel človek, stal pred svojo trgovino ter s® pogovarjal z neko kmetico, ki je imela Šmartno na Pohorju. V nedeljo 11. Pred trgovino s kravami vprežen voz. Naj uboga moj nasvet, mislim, da bode v njegov prid. Kadi veselic pa naj bo brez skrbi, ker pri tem nima nobenih opravkov, mi pa prosimo kr. okr. glavarstvo za dovoljenja, in naše somi-sieee ljudstvo za obilen obisk. Zdravo! Jarc, gostilničar. 6. je bila pri nas izredna slovesnost. Kmetje so se slednjič otresli raznih ljudskih izžemalcev — lesnih trgovcev ki so posebno v zadnjem času kar poplavili naše gozdove ter za majhne cene izsiljevali od kmeta les, da se je bilo bati, da v nekaj desetletjih popolnoma izgine z zelenega Pohorja. Ustanovili smo. lesno zadrugo, potom koje se bo Pragersko. Dne 8. junija so imeli učenci II. razreda tukajšnje šole peš-izlet na. Ptujsko goro. Čeravno je bil odhod napovedan že ža ob 4, uri zjutraj, razpošiljal naš les direktno brez posre- varne. »Gut. schon, es wird wieder schon«. Kmetica pa se mu je smejala najbrža — joj takemu debeluharjn — ki rad! stiska slovenske groše. Naučite se vendar enkrat, da je naš trg slovenski! Spodaj pa pravijo, da Graschitz, sedaj vendar neki Grašič namaka palico, da požene tistega, ki mesto njega ometa, spodaj ogle. ter saje LauricKove to-Konjičami. ? so se zbrali učenci v precejšnjem šte-vilu.. Veselo so korakali v krasnem jutru, ter jim ni motilo veselja, da so morali večkrat hoditi po vodi, ter, da jih je še daleč spredaj pozdravljala Ptujska gora dovalcev, kateri so dosedaj vsi več zaslužili kot kmet sam. — Po maši se je zbralo v šolski sobi polno mož, fantov in žena. Najprej so zaigrali mariborski dijaki pod spretnim vodstvom peto- Konjice. Tukajšnji trgovec z galanterijskim blagom Anton Pretner im njegova soproga sta. pristno nemškega! pokolenja. Njegova rodbina izvira iz Gorenjskega, ona pa je doma v Slov- na hrbtu, ki razkrito grozdje temeljito1 ^ia^a\ Pri tej priliki se zahvaljujem ta-poškropi. Pri škropljenju grozdja služi mosnjemu- gosp. župniku da nam je dobro posebna vrsta pršilnikov (pršil- ?.e ma®e sel na roko. I o maši smo nik na ukinjenje), s katerimi se .lahko 311 na^ verando, gostilne Klemenčič, kjer grozdje temeljitejše poškropi, obenem s|, potolažili lačne želodčke. Mislili pa zelo veliko prihrani na škropivu. , bodo na tej lepi verandi otroci Po tri in polurni hoji so čili prikorakali ®0.^ca f • i1 mn. Smrdnja burko »"V ječi«. Bistrici. Oba sta- slovenščine zmožna im na Ptujsko goro. Tu, so imeli učenci'. , ^ ° 36 ?e.'72 f*®8, kajti prav rada kramljata, s kmetom, kij skupno mašo z blagoslovom,: pri kateri i se ni iinclo prilike videti kake. jjma donaša novce, v slovenskem je- ' gledališke predstave. Nato je domači ziku. Napram strankam iz trga pa sta! nadučitelj očrtal pomen ljudskega J. - —---- - ---» f" j. so sami peli v proslavo poroke našega na Za škropij!enje grozdja se priporoča vzeti 3 kg gaKce ali bosnapaste na 100 litrov vode. Tudi pri tretjem škropljenju se mora grozdje (kakor pri drugem) posebej poškropiti. Paziti je pri tem le, da s< škropljenje izvede, predno nastane na jagodah takozvana moka (vosečni pre-vleček), po čem se škropivo več jagod ne prime ter odteče. Za ta slučaj, da se grozdje ni pravočasno poškropilo in je nastala poprej moka na jagodah — bi moral imeti vsaki vinogradnik pripravljeno žveplo, pomešano 's 3% modre galice (kakor se rabi obenem za pokončevzuje oidija), da bi pošveplaJ parkrat grozdje in ga z galico v praš-natem stanu obvaroval pred napadi grozdne peronospore. Vinogradniki! Leta 1919 nam je vzela peronospora vsled napada grozdja najmanj eno četrtino trgatve (samo na slovenskem Štajerskem kakih 100.000 hi v takratni vrednosti blizu 100 milijonov kron). Letos je škoda še lahko lahko deklamirali in peli v proslavo kraljeve poroke, toda radi neprijaznosti gospe, kl ima to gostilno v hajemu, s- odra ter spodbujal kmete k ljubezni do Šole. Med govorom je vpletel tndi izvajanja, tičoča se Lesne zadruge. Končno jo govoril g. Jamico Lesničar, ravnatelj Zadružne zveze iz Celja. Orisal je pomen zadruge sploh ter predočit kmetom nje koristi. Izvolil se je odbor, ki sestoji iz samih vnetih kmetov. Pohor-čanje, pristopajte k Lesni zadrugi! , Pretnerja le »st ra mm deutsch«. Strane ko, ki je zahtevala v njih trgovini dopisnico v slovenskem jeziku, je Pret-narca nahrulila: »Redens teutseh! Sie sind in einem teutschen Kesehaft!« Nekemu tukajšnjemu državnemu ura-, du je poslala tvrdka Pretner nemški račun. Na poziv, naj predloži račun, spisan v slovenskem jeziku, dejala Je Pretnarea zelo ogorčeno, da ne zna m P ■M §š n Is industrija d. d. na Bregu pri Ptuju m S4 mm Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše. I torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. 5 Cene nizke, postrežba točna. P slovenski pisali drugega, kakor »plaćano«. Vse to se je zgodilo v Konjičak’ v četrtem letu po preobratu in naši ljudje še vedno kupujejo v tej nem-ekutarski trgovini! Iz Konjic. Ob priliki kraljeve poroke je podarila Posojilnica v Konjicah v kulturne namene 50.000 K in sicer 10.000 K za zgradbo otroške bolnice v, Mariboru v roke tamošnjega slovenskega ženskega društva ter 40.000 K za gradbeni fond Sokolskega doma v Konjicah. Dan pred kraljevo poroke imel je občinski odbor konjiškega trga sklepati o prošnji za prispevek k ustanovi »Dom kraljice Marije« Napredni odborniki so predlagali, da prispeva občina z ozirom na kraljevo poroko v ta kulturni namen 10.000 K. Proti predlogu nastopil je vodja klerikalno-nemškutarske večine vikar Mirt, ki je predlagal, da naj se prošnja kratkomalo zavrne, češ,, da on ni prepričan, da se bode denar porabil res v kulturne namene, kajti akcijo za »Dom kraljice Marije« je pričelo žensko udruženje, ki je nasprotno stranki SLS, kar dokazuje podpis gospe dr. Tavčarjeve na dotični prošnji. Klerikalno nemškutarska večina je odobrila predlog vikarja Mirta in prošnja je bila odklonjena- Napredni odborniki so predlagali, da se v zapisniku overovi glasovanje o teh predlogih imenoma, na kar se je začel vikar Mirt umikati ter zahteval, da se njegov predlog zabeleži brez motivacije, boječ se, da bi ostal način njegovega »lojalnega« in »kulturnega« delovanja v občinskem odboru ohrenjen v analih konjiškega trga potomcem ,v, večen spomin. Sv. Anton na Pohorju. Tu smo imeli U. t m. »cerkveni shod«, ki ga je misijonar iz Celja zlorabil v svrhe politične hujskarije, tako da se je celo marenber-ški dekan sam zgražal in se jezil. Reči moramo, da so razni misijonarji, ki bi naj bili oznanjevalci ljubezni, najostudnejši sejalci sovraštva. Ljudstvo to uvideva in. se obrača čim bolj od stranke, za katero misijonarji uganjajo svoje hujskarije. Sv. Lenart pri Veliki nedelji. Kakor izvemo, se nekateri Osluševoani energično potegujejo za napravo postajališča. Ker pa so stroški za napravo precej občutni, hi bilo umestno, ako okoliške občine sorazmerno prispevajo. Le obžalovati moramo, ker baje gotovi faktorji ne uvidijo dejstva, da za dosego ciljev treba žrtev. O tem še poročamo. Ljutomer. Otroci s Cvena eo imeli te dni prvo obhajilo. Da bi si kaplan privezal srca mladine za Orla, je razglasil, da bodo po obhajilu vsi otroci ki so pri Orlu, pogoščeni v hotelu Triglav. Seveda so drugi otroci, ki nočejo biti Orli, žalostno poslušali ta nad vse krščanski razglas. 'A naši narodni krogi se tudi zavedajo svoje dolžnosti napram mladini in so vse ostale otroke tudi lepo pogostili, njih 48 po številu. Kaplan pa jih je imel v hotelu Triglav celih 16. Ne ho nič z lovom na mlade duše, gospod kaplan! Iz Savinjske doline. Sedaj bomo delali kmetje za same berače, tako je vzkliknil pošten kmet. ko je slišal iz prižnice oznanila za razno beračenje. Pobiralo se je za misijone v Afriki, za stroške pri pripravah za katoliški shod v Nazarjih, za povabila, za smodnik, za vence itd. Pobiralo se je po hišah in v cerkvi za pogostitev otrok, ki so šli k prvemu obhajilu, pobiralo se je za prireditev veselice v Kokarjih, ki sta jo napravila, duhovnika iz Rečice z malimi otroci, ki so v Marijinem vrtcu. Na to veselico se je. povabilo tudi gostilničarja, s pivom in vinom in ker jo prišlo tndi precej starišev na veselico, so se otroci napili, kakor je to tudi navada ob birmi. Kaj pomagajo vse postave proti pijančevanju, če pa duhovščina sama daje priliko že malim, da se opijanijo. Ali bodo dali duhovniki o nafehtanem denarju račun javnosti, o tem dvomimo- Katoliška »Straža« pa piše, koliko stanejo kraljičini avtomobili in druge poročne svečanosti. O tem pa nič ne pove, koliko milijonov se je izsililo iz ljudi za nove zvonove. Tudi še ni bilo nikdar slišati, da bi kak župnik povedal, koliko se je nabralo za porabo zvonov v dolgih letih. Saj je znano, da se zaračunt pri vsakem ^ pogrebu nek znesek za zvonove; kje je pa sedaj ta denar, ki se je nabiral toliko leti Drobiž, Potnika z 720 biseri. V ekspresnem vlaku med Mannheimom in Parizom sta carinikom padla v oči dva potnika, ki so ju peljali v carinarno in preiskali. Našli so pri njih 720 dragocenih bisernih zrn, všitih v raznih delih obleke. Razbojnik kot frater. Italijansko redarstvo že dolgo išče vodjo razbojnikov Scarellija, ki se mu vedno posreči pobegniti. Nekoč izve, damu je v samostanu v Roncolli neki frater čisto podoben. Oblekel se je v njegovo obleko, čital mašo, izpovedoval itd, A policija mu je zopet prišla na sled, in hitro jr Scarelli slekel fratersko obleko in pobegnil. Statistika stavk v Italiji. Italija jo Zemlja, večnih nemirov in stavk, zato je zanimivo vedeti statistiko teh pojavov. Iz italijanskih listov doznavamo. da je bilo v letu 1921 v Italiji 1045 delavskih stavk, pri katerih je sodelovalo 634.564 oseb. Vsled stavk izgubljene delavske mezde znašajo 7,722.870 lir. - Politični pregled. Novi volilni zakon za volitev narodne skupščine je bil v seji narodne skupščne v Beogradu dne 21. t. m. po daljšem, precej hudem boju od velike večine sprejet. Ker je opozicija (socialisti, klerikalci, zemljoradniki in republikanci) zapustila dvorano, je bilo navzočih 164 poslancev, od katerih je 159 glasovalo za zakon. Tako se lahko sedaj vsak čas razpišejo nove volitve v skupščino. Volitve v oblastne skupščine so odgođene do oktobra. Tudi imenovanje velikih županov se bo nekoliko zavleklo, ker je odstopil notranji minister Marinkovič in bo novi šele prihodnje dni imenovan. Državni proračun za leto 1922 so pričeli minoli petek, razpravljati v narodni skupščini v Beogradu. Razprava bo trajala par tednov. To je prvi redni proračun izza prevrata v naši novi državi. V Nemčiji so umori odličnih političnih osebnosti precej pogosti. Dne 24. t. m. se je zbpet izvršil tak umor. Bivši Viljemovi oficirji so na ulici ustrelili minstra za zunanje zadeve dr. Rathe-naua. Širite,Narodni iist‘1 PEtOWik\ usnjarska iradustnia d. d. POZIV „PETOVIE" usnjarska industrija d. d. Izredni občni zbor družbe „Petovia1*, usnjarska industrija d. d. je sklenil povišanje delniške glavnice od K 16,000.000 na K 25,000.000 in pooblastil upravni svet, da določi čas, način in kurz emisije novih delnic. V smislu tega sklepa se poviša začasno delniška glavnica od K 16,000.000 na K 24,000.000 z izdajo 20.000 novih delnic po K 400 nominalne vrednosti pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico, da prevzamejo za dve stari delnih eno novo delnico po K 470 tel quel. 2. Delnice, ki se po starih delničarjih ne optirajo, prevzame garančni sindikat po kurzu K 470 tel quel. Vse nove delnice so deležne že dobička za tekoče leto in imajo kupon za leto 1922. 3. Subskripcija traja od 1. julija do 25. julija 1922. 4. Kot subskripcijska mesta so določena: Ljubljanska kreditna banka 'v Ljubljani, njene podružnice v Ptuju, Mariboru in Celju ter Hrvatska-Slavonška zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu. 5. Protivrednost podpisanih delnic se plača takoj pri subskripciji. Ljubljana, dne 28. junija 1922. Upravni svet. Sirite „Narodni - - (ist“! • • ■» aitiiMim Jadranska banka Beograd m Delniška glavnica: Din 30,000.000*— Rezervna glavnica: Din 15,000.000*— PODRUŽNICE: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Sarajevo. Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JADRANSKA. 32 Afiliirani zavod: rim saiSEi sijte ijhj 82 Cortland Street New Vorfc City mini Last Narodnega konzorciia v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d* >» - Odonvoruj uradnik Vekoslav Spindie* MiiiniiiiMiii