Št. 127. V Gorici, v soboto dne 20. decembra i902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat aa tedea t Šestih lidanjlb, in sioer: vsak torek, fetrtek in soboto, ajatraaje i»-daaje opoldne. vetrne isdaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter * .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre ;emana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 9) h. ali gld 6 60 pol leta........«5 , 60 . , •, 3-30 četrt leta.......3 , 40 . , . 17» Posamične Srevilke stanejo 10 vin.. Od 2*. julija 1902. do-preklica izhaja r ob *sredab^ in sobo'ah ob 11 uri dopoludne. Naročnino sprejema npravniirvo v Gosposki uliti stv. 11 v Gorici v«GoriSki Tiskarni > A. Gabršček vsal ian od 8. nre zjutraj do G. xve&»r; ob nedeljah pa ot 1. do 13. ure. Na aareeita brez doposlaae naročnin • «e ne ozirata.*. Oglasi in poalaalc« se račanijo po petit-vrstah, Se tiskano i-fcrat S kr.T 4-krat 7 kr., 3-krat 6 >kr.-wakA vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po prostora. — Reklame in spi*; v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebina oglasov e Iklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, evobodo ttrtiflpredek !< Dr. K. LavrH Urednlltro W nahaja v Gospoaki ulioi St. 7 ˇ Goriol v L ntdstr. A urednikom je mogofie govoriti vsaki dan od 8. do 11. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11, Naročnino In oglase je plaSatl loco Gorlea. Dopisi u»J se pošiljajo le uredništva. NaroBnina, reklamacije in druge reSi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le iiprarntštvu. ______ „PMMORIC" izhaja neodvisno od c8oBe» vsak petek in stane vse leto 3 S 20 h ali gld. 1-60. Ali tega ne morete V« »Kako neki, ker mi je pa knez zapovedal, da jih moram čuvati. Niti las jim ne pade z glave na poti do Tehanova.* * Ali ako bi jih jaz pozval? Morda bi se hoteli boriti z menoj.« »V tem slučaju bi se morali najpoprej skusiti z menoj, kajti dokler sem jaz živ, ne bo iz tega nič.« Ko je Zbišek to slišal, je pogledal mladega plemiča prijazno, potem pa rekel: *Vi veste, kaj je vitežka čast. Z vami se ne bom boriIv ker sem vaš prijatelj, toda v Tehanovem, ako le dobim kak povod za to, se spoprimem z Nemci.« »V Tehanovem pa delajte, kar hočete. Ondi ne bo brez bojnih iger, pa utegne priti tudi do resnega boja, ako privolijo v to knez in komturji.c »Jaz imam desko, na kateri je napisan poziv na dvoboj za vsakega onega, ki ne bi hotel priznati, da je Danusa Jurandova najlepša in najkrepostnejša deva na svetu. Toda glejte, ljudje so nad tem le skomigali z rameni in se smejali,« »To pa radi tega, ker je to tujezemski običaj, in da povem resnico, tudi dovolj bedast; torej ga naši ljudje ne poznajo z izjemo morda kje na meji. Tudi ta Lotrinčan je pozival potoma plemiče, naj proslavljajo neko gospo nad vso druge, toda nihče ga ni razumel, in tudi jaz nisem dopustil, da bi prišlo do boja,« »Kako? On je zapovedal, da naj proslavljajo njegovo gospo? Bojte se Boga! Ali ga ni sram?« Pri tem pogleda tujezemskega viteza, kakor bi se hotel prepričati, kak je človek, ki ne pozna sramote, toda v duhu si je moral priznati, da vnanjost gospoda Falka de Lorche ni niti trohice podobna kakemu razbijalcu. Nasprotno so mu zrle izpod čelade kaj blage oči in mlado lice mu je pokrivala nekaka žalost. »Sanderus!« zakliče nakrat Zbišek. »Česa želite?« odvrne Nemec, približavši se. »Vprašajte tega viteza, katero deklico smatra za najčednostejšo in najlepšo na svetu?* »Katera deklica je najlepša in najčednostnejša na svetu?« vpraša Sanderus. »TJlrika de Elner!« odvrne Palk de Lorche. In dvignivši oči kvišku, jame težko dihati. Ko Zbišek to začuje, se ga polasti taka jeza, da mu kar sapa zaostane v prsih, in takoj je nameraval vstaviti konja na potu. Vendar predno je mogel spregovoriti, ga pre-j hiti Henrik iz Kropivnice, ki mu reče: | »Tukaj se ne bosta prepirala med seboj.« Toda Zbišek, se znovič obrne k prodajalcu svetinj. »Reci mu v mojem imenu, da on ljubi sovo.« »Moj gospodar pravi, plemeniti vitez, da vi ljubite sovo!« ponovi Sanderus kakor odmev. Po teh besedah spusti gospod de Lorche uzdo ter jame slačiti z desnice svojo železno rokavico, katero potem vrže v sneg pred Zbiška; ta pa namigne svojemu Čehu, naj jo dvigne s svojim kopjem. Tu se obrne Henrik iz Kropivnice z groznim licem k Zbišku in reče: »Ne bosta se borila, velim vama, dokler vaju moram jaz stražiti. Jaz tega ne dovolim niti vam, niti njemu.« »Saj nisem jaz pozval njega, marveč on mene.« »Kajpada, za sovo. Tega mi je dovolj, in kdor bi mi nasprotoval... Ej, saj vem tudi jaz, kako je treba zapeti pas.« »Jaz se nočem boriti z vami.« »Pa se boste morali, ker sem prisegel, da hočem onega braniti.« »Nil, kaj se torej zgodi?« vpraša svojeglavni Zbišek. »Tehanov ni več daleč.« »Toda kaj si bo mislil Nemec?« »Naj mu vaš človek pove, da tudi dvoboja ne more biti, da mora vam najpoprej dati dovoljenje knez, njemu pa komtur.« »Toda ako ne dobiva dovoljenja?« »Takrat pa se dobita drugje. Dovolj je tega pojasnila.« Da dosežejo svoj namen, so jim dobra vsa sredstva, in po geslu .Namen posvečuje sxedstva% lažejo in obrekujejo, da se jim je čuditi. Da pa dosežejo s tem pri nekaterih nevednežih uspebt je sicer žalostno, toda resnično. Da so dosegli pri zadoj?h volitvah zmago, se imajo zahvaliti raznim okornostim, ki pri sedanji volitvi odpadejo. Da klerikalci pri teh volitvah napnejo vse sile in svoje zadnje moči, je več ko gotovo. Sicer jim pa tudi ne kaže drugega, ako se hočejo obvarovati velikega poloma. Kar jih je najhujših klerikalcev, so malone do zadnjega čez glavo zadolženi v hranilnici. Izjema bi bil morda gostilničar Kobal, h kateremu znesejo klerikalci zadnjo šestico. Mož sicer ni posebno olikan, toda na .kšeft* se razume in svojim gostom skrbi za zabavo na poseben način; s svojo ženo prireja včasih vsakovrstne vratolomne predstave, kakor v cirkusu. To je pravi uzor klerikalac-krščanske družin«, in le čudimo se, da ni kakšen naših gospodov tega prvega podžupana cerkljanskega v svoji pridigi postavil za dober vzgled nam »brezvercem*. Torej, kakor sem že rekel, drobiža jim primanjkuje tem gospodom, drobiža, in iz te neprilike so si hoteli pomagati na prav poseben način. Nastala je kar naenkrat potreba, postaviti si lastno mlekarno. Radoveden «em, ali se je kedo mlekarjev vprašal: »Ali res ne zadostujejo sedanji prosLori, o katerih se je še ranji kardinal pohvalno izrekel«. Najbrže nobeden ne I — Res so sezidali mlekarno in, reči moram, prav čedno poslopje. Pa saj jim je bilo tudi na tem, da bode mlekarna veljala čim več, zakaj, kolikor tisočakov je več stala, toliko tisočakov naši klerikalci več — zaslužijo in v žep vtaknejo. Kaj ne, da ni bila napačna ta misel?! Poslopje stoji in ima na sebi dolga toliko, kolikor je veljalo, torej okoli trideset tisoč, kakor se je izrazil na agitaciji v Cepluz-u Anžigovc, ki se menda še sedaj ni zavedel, da ga imajo Cimala et compagnia bella le za slepo orodje v dosego svojih namenov. Pomilujemo moža, ki se toliko trudi, da so ros ž§ lasje osiveli, in to sam ne ve, zakaj. Da so z malimi izjemami ves ta denar zaslužili le nekateri klerikalci, ve vsak Gerkljan. Da mlekarnica sama ni imela nič denarja, in da ga oni, ki so se hoteli z njo okoristiti, tudi niso dali, je jasno. Od kod torej denar? Od kje drugje kakor iz hranilnici _ Obresti od teh 30 tisoč znašajo poldrugi tisoč. Vprašanje pa je, ali bode poslopje toliko neslo? Nikoli! Ako računamo, da bode nesla najemnina tega poslopja na leto čistega pol tisočaka, kar je pa že skoraj nemogoče, potem ostane vendar še cel tisočak, ki naj ga plača na leto — kedo? Mlekarnica gotovo ne, ker še sedaj jako dvomljivo izhaja. Hranilnica tudi ne more in ne sme metati tisočake okoli sebe. Kedo b<- Je torej plačeval ? To vprašanje je jako neprijetno klerikalcem, in razume se, da bi se ga radi iznebili. Računajo pa tako: Sedaj napnimo vse sile, da zmagamo, potem pa pri eni prihodnjih sej sklenemo, da naj občina kupi to poslopje, morda naredi mlekarnica še kaj dobička pri tem. Zakaj pa ne? Prodajalci bodo Cimala & comp. in kupovalci bodo tudi Cimala & cora., zakaj bi ne dali mlekarni zaslužiti nekaj stotakov, saj jih krvavo potrebuje. Kmetje in posestniki pa naj prt vsem tem molčijo, saj so s tem, da so jih volili, dali obenem tudi dovoljenje, da smejo to storiti. Klerikalci tega ne tajijo in že prej imenovani Anžigovc je rekel že pri agitaciji, da ga skrbi, kaj bo z mlekarnico ter da jo občina kupi, ta namreč rabi prostor za vojaški nabor, kontrolni shod in za občinske seje. Tako torej I Zato, da bode občina rabila, recimo vsak mesec enkrat en prostor v mlekarni in zato, da bodo klerikalni starešini bolj komodno sedeli pri sejah, zato naj plača občina nič manj nego 30 tisočakov ali še več in naj ima zraven tega še vsako leto najmanj okoli tisočaka izgube. Tako torej l Volilci, lepa pribodnjost se vam obeča, ako jo hočete doseči, vam ni treba drugega storiti, kakor na dan volitve volite klerikalce in — odrešeni boste! Da znajo klerikalci tako delati, je jasno dokazano tudi s tem, da so pred nekaj časom kupili njivo za 2274 gld., to je za kapital, ki daje na leto okroglih 115 gld. obresti. Njivo so dali v najem in je prinesla okoli 40 gld. letnih dohodkov, Potemtakem ima občina pri tej njivi najmanj letnih 70 gld. izgube, ne oziraje se še na razne stroške in davek. Zares, uzorno gospodarstvo! Volilci, pomislite, kam pripeljejo klerikalci občino, ako jih pustite še dalje gospodariti ! Zanimivo je tudi to, kako si hočejo klerikalci pridobiti volilce. Gonijo jih v mlekarno rekoč, ako kaj potrebujete, le pojdite v kmetijsko društvo, tam dobite moke, otrobov in cele kanglje petrolja tako, da vam ga ne bode treba nikoli poplačati, torej — zastonj. Res, s takimi sredstvi je iepo agiti-rati — ako pa mislijo tisti, ki imajo svoj denar naložen v hranilnici, da bodo le stroške klerikalci sami plačali, se jako motijo. One, ki grejo na take limanice, opozarjam na Cimpermanove besede: .Kmetic živahnega konja lovi, da blizu pride mu ovsa moli, kadar ga v roko dohode kmetic, po stegnih, po rebrih zažvižga mu bič*. V »Gorici* pišejo, da so se naprednjaki blamirali, ker so poslati protest proti temu, da so v volilnem imeniku nahajajo tudi štirje okoiičanski duhovniki. No, če bi Cimala odločeval, bi gotovo smel vsak klerikalec voliti, c. kr. okrajno glavarstvo pa je ugodilo našemu prizivu in je te prisilne volilce ukazalo izbrisati iz volilnega imenika. Na kateri strani je torej blamaža, ni težko uganiti. Da stranka s takimi nameni ne sme več priti na krmilo cerkljanske občine, mora pač vsak sprevideti, kdor le količkaj misli s svojo glavo. Zato naj vsak dela po svoji možnosti, da pride občina v druge roke, in vsakemu bodi sveta dolžnost priti volit in delati na to, da propade stranka s takim programom, stranka obrekovalcev, napadalcev, defrav-dantov in krivoprisežnikov, da se očisti Cerkno klerikalne nesnage. Donate h razne novice. ftg. naročnike uljudno opozarjamo, da se bliža leto, ko bo treba ponoviti naročnino. Lepo je število takih gospodov, ki dolžujejo še za letošnje leto in tudi še od poprej. Vse nujno opozarjamo, da smo resno sklenili, narediti tudi pri naših listih tisti red, ka-koršen velja pri Nemcih in Italijanih povsod. Kdor lista ne plača, naj ga tudi ne dobi. Zaostalo naročnino v najslabšem slučaju izterjamo po neprijetni in dragi ali neizogibni sodni poti. »Soča* in »Primorec* imate danes do 14.000 K poterjati od nemarnih naročnikov. Vsakdo menda misli, da ne bo take sile, ako prav on ni točen plačnik, in tako jih misli toliko, da se nabirajo tako velike svote zastankov. Da tako ni mogoče naprej, bo sprevidel vsakdo, pač pa, da treba narediti red, t. j. kdor plača naprej, dobi list, drugače pa ne. Zato smo ustavili že velikemu delu nemarnežev list. Ako bi bili vsi redno plačevali, bi bilo število naših naročnikov prav veliko, da bi »Soča* lahko izhajala |>o 4 krat na teden za isti denar, »Primorec* pa bi imel prilogo vsaki številki. Redni plačniki se morajo torej kar jeziti na naroarneže! Osebne vesti. — Tajnik v justičnem ministerstvu, dr. Janko Bab ni k, je imenovan sekcijskim svetnikom. G. Vladko Tr novec je imenovan pravim drugim pomorskim častnikom pri Llovdu. Zaplemba »Soče*. — Prvo izdanje od srede je bilo »rihtek* zaplenjeno zaradi notice »Svoji k svojim". V drugi izdaji smo obljubili, da bo naslednjega dne vložena interpelacija v državnem zboru, katero potem prinesemo že v današnji številki. — Interpelacija je že bila v zbornici (obsegala je doslovno ves zaplenjeni članek), no vlada je nepričakovano zbor zaključila, in tako smo imeli smolo tudi ob tej priliki. — Zato ni bilo mogoče izpolniti dane obljube. Deželno učiteljsko društvo za €fo-rlškO-Gradižčansko vabi k zaupnemu shodu vsega učiteljstva ljudskih in meščanskih šol v Goriško-Gradiščanski pokneženi grofiji, kateri bode dne 21. decembra 1902. ob 3. popoldne v gledal i ščni dvorani v Gorici. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo o učiteljskih prošnjah deželnemu zboru in o novem načrtu zakona radi zboljšanja učit. gmotnega stanja. 2. Debate in resolucije o novem načrtu zakona. K temu zborovanju so naj-uljudnejše vabljeni vsi p; n. gg.de-želni poslanci. V Gorici, dne 18. decembra 1902. Fr. B a j t, m. p., predsednik. Deželni zbor je sklican na ponedeljek dne 22. t. m. ob 5. uri pop. Dnevni red obsega 44 točk; izmed teh omenjamo le važnejše: proračun dež. zaklada za 1. 1903; prošnje visokošoicev za podelitev štipendijev; načrt zakona o razdelitvi lokalne občine Loka vec; poročilo za povišanje vladnega prispevka k posojilom za obnovitev vinogradov; poročilo o predlogu posl.Štreklja za obnovitev vinogradov; prošnja kanalskega cestnega odbora za razreditev ceste od Grgarja proti Batam; sadjarsko društvo tolminsko za imenovanje potovalnega učitelja; podporno društvo v Gorici za uboge dijake; kat. pol. društvo v Bovcu; podpora za vodnjake davčni občini Pečine; cestni odbor v Podgori za ureditev hudournikov; Jos. Kovačič iz Jdrije pri Bači za obrambena dela; podpora za škode po požarju županstvu v Srpenici; županstvo Bovec (podpora za most Jablanee« Bovec); Ant. Pečenko in Fr. Mrevlje v Brjah za zgradbo vodnjakov. Za kroSnJarJe. — V prilog krošnjarjem se je potegnil v državnem zboru tudi niš poslanec Osk. Gabršček, in sicer je stavil tako-le resolucijo: Z ozirom na to, da je izjavila visoka vlada, da privoli, da se sprejmejo v izkaz ugodnoščenih krajev: bovški okraj in občina Trnovo v političnem okraju tolminskem, se pozivlje ista visoka vlada, da se prizna enaka prednost tudi občini L i vek istega političnega okraja. Resolucija je bila sprejeta. Važna Interpelacija v zadevi oddaje užltnliie v naših deželah. — Posl. Spinčič je stavil v zbornici poslancev važno interpelacijo, iz katere posnemamo to-le: V Primorju se dogajajo čudne in neverjetne stvari v vseh panogah uprav« in tako tudi glede užitnine. Mestna občina Gorica je pred dvema letoma doklade na užitnino oddala nekemu Carlo Poma, italij. državljanu, ki je bil med tem odlikovan redom »Corona d'Italia*, in mu imajo ostati do konca leta 1903. Istemu Carlo Poma je deželni odbor goriško-gradiščanski oddal nezavisno deželno takso na pivo za 1. 1902 in mu jo, kakor se čuje, odda tudi za bodočnost. Istemu Carlo Poma je oddalo doklade na užitnino več drugih občin poknežene grofije goriško-gra-diščanske, skoro vse v okraju gradiščanskem, med istimi tudi Gradiška sama, in sicer ta poslednja na 10 let. Čudno, da deželni odbor ni anuliral dotičnih pogodeb, izlasti one občine gradiščanske. V Pulju je deželni odbor istrski oddal nezavisno deželno takso za vso deželo v zakup petorici možem, ki se —-(Dalje v prilogi.) Zbišek, vide, da ni druge pomoči in da jima Henrik iz Kropivnice res ne more dovoliti, da bi se borila, pokliče znovič Sanderusa, naj pojasni lotrin-škemu vitezu, da se bosta borila še le takrat, ko prideta v mesto. De Lorche je razumel Nemčeve besede ter pokimal z glavo v znamenje, da razume, na to je podal roko Zbišku, držal njegovo nekaj časa v svoji in jo trikrat krepko stisnil. To je po takratnem vi-težkem običaju pomenilo, da se morata enkrat spoprijeti v dvoboju. Med tem pa sta navidezno složno odjezdila proti tehanovskemu gradu, čegar stolpe je bilo že moči videti na obzorju rudastega neba. Tjekaj so dospeli še po dnevu, toda predno so utegnili napovedati pri grajskih vratih in je bil spuščen most, je nastala že temna noč. Sprejel jih je in pogostil Zbiškov znanec, Mikolaj iz Dolgega lesa, ki je zapovedoval posadki, med katero je bilo nekoliko plemiče v in tri sto jako izurjenih lokostrelcev. Zbišek je izvedel takoj pri vhodu na svojo veliko žalost, da dvora ni v Tehanovem. Knez je bil na čast komturov iz Sčitne in Jansburga priredil velik lov v Kurpeški puščavi, na katerega je bila odšla ob enem tudi kneginja s svojimi dvornicami. Izmed znanih žensk je našel Zbišek tukaj le Of ko iz Jerambkova, ki je bila sobarica v gradu. Ta se je zelo razveselila njegovega prihoda, ker od onega časa, odkar se je bil vrnil dvor iz Krakova, je vsakemu, naj si je že hotel poslušati ali ne, pripovedovala o njegovi nezgodi z Lichtensteinom. To pripovedovanje jej je pridobilo velik ugled med mladimi dvornicami, radi tega je bila tudi hvaležna Zbišku, in sedaj si je prizadevala mladeniča potolažiti v njegovi tugi, ki ga je bila prevzela radi tega, ker ni našel Danuške. »Ne spoznaš je več,« je dejala. »Leta minevajo, na njej pa je jela tudi že obleka pokati, ker je sedaj dokaj bolj rejena. Ni več taka punčika, kakor je bila nekdaj/pa tudi ljubi te povsem drugače nego te je ljubila poprej. Naj jej sedaj kdo le pošepeta na uho besedico: »Zbišek!« pa se takoj zgane, kakor bi jo zbodel s šilom. Takšna je že usoda nas vseh žensk, in zoper toni pomoči, ker je taka naredba božja. Toda povej mi, ali je zdrav tvoj stric ? Zakaj pa on ni dospel lkaj ?... Taka je naša usoda. Ženski, ki je sama, je kaj dolg čas na svetu. Hvala Bogu, da si deva še ni zlomila noge, ker se vsaki dan vspenja na stoli in se ozira po cesti... Vsaktera izmed nas potrebuje prijateljstva...« »Jaz tu samo nakrmim konje, na to pa odrinem k njej, navzlic temu, da je že noč«, odvrne Zbišek. »Stori to, toda vzemi si sprevodnika iz gradu, da ne zablodiš«. Pri večerji, katero je bil pripravil Mikolaj iz Dolgega lesa za goste, je rekel Zbišek, da pojde takoj za knezom in da tudi prosi za sprevodnika. Od potovanja utrujeni Križarji so se vsedli po gostiji k ogromnim ognjiščem, na katerih so gorela debela borova polena, ter so sklenili, ga po počitku še le naslednjega dne" odrinejo na lov. Ko gospod de Lorche poizv9, za kaj tu gre, najpvi takoj, da hoče odriniti z Zbiškom, rekši da bi sicer vtegnil zamuditi lov, katerega pa bi bil vsekakor le rad videl. Med tem se približa k Zbišku, mu poda desnico ter njegovo zopet trikrat krepko stisne. III. Toda še niti sedaj bi med njima ne imelo priti , do borbe, kajti Mikolaj iz Dolgega lesa, poizvedevši od Henrika iz Kropivnice, za kaj gre, je vzel od obeh obljubo, da se brez vednosti kneza in komturja ne I bosta bojevala, ter njima celo pogrozil, ako ga ne I ubogata, da zapre preti njima grajska vrata. Zbišku je bilo mar za to, da bi čim poprej zagledal Danušo, pa se mu radi tega ni smel postaviti po robu; de Lorche se je sicer kaj rad bil, kadar je bilo treba, vendar pa ni bil krvoločen, torej je brez omahovanja prisegel na svojo vitežko čast, da počaka na knezovo dovoljenje boj6 se, da bi kneza razžalii ako bi ravnal drugače. Lotrinčan bi bil kaj rad poslušal pesmi o bojnih turnirjih, ker je jako ljubil velike svečanosti, radi tega mu je tudi bilo mnogo na tem, da se je mogel boriti pred vsem dvorom, pred gospemi in dostojanstveniki, ker si je mislil, da se tako dokaj bolj razglasi njegova zmaga in da si na ta način dokaj lože pridobi zlate ostroge. Pri tem bi bil tucp jako rad spoznal ta kraj in te ljudi, zato mu je bilo to odlašanje jako po godu, zlasti radi tega, ker je Mikolaj iz Dolgega lesa, ki je presedel mnogo let pri Nemcih v sužnosti in že povsem dobro znal njihov jezik, pripovedoval prave čudeže o knežjem lovu na divjo zverino, kakoršne niso poznali v zapadnih krajinah. O polnoči sta torej odrinila z Zbiškom k Prasnišu; imela sta seboj svoje oboroženo spremstvo in še nekoliko ljudij z bakljami za brambo pred volkovi, ki so se zbirali po zimi v velike tolpe ter so mogli biti nevarni celo večjemu številu bodisi najbolje oboroženih jezdecev. Na tej strani Tehanova ni bilo malo gozdov, kateri so se razprostirali ne daleč za Prasnišem celo tje v ogromno kurpijsko puščavo, druže se na dalje nad vshod s pragozdi Polesja in Litve. Pred nedavnim so dohajali skozi te gozde na Mazoveško divji Litvini, ki so leta 1337. pridrli pod Tehanov ter mesto razdrli. De Lorche je poslušal z največjo radovednostjo, kaj je pripovedal o tem stari sprevodnik Matija iz Turoboja, kajti silno si je bil želel videti Litvince, katere je, nalik drugim vitezom na zapadu, smatral za Saracene. Priloga „$qčb" it. 127. z dne 20. decembra 1902 izdajajo kakor zveza gostilničarjev (Federa-zione degli osti) in se podpisujejo kakor »Organizatorična komisija* (Coramissione or-ganizzatrice), in ki, da-si taka zveza zakonito ne obstoji, dobivajo v zakup nezavisno deželno takso za vso deželo. Ista petorica mož kakor namišljena zveza gostilničarjev spreminja .stvar... glede I okraja Volosko tako, da.letnih 8000 kron'na ' račun nezavisne deželne takse v tem okraju dajejo dru. Felice Bennatiju odvetniku, zastopniku V. kurije in predsedniku istrskega polit, društva, a ta jih izroča dru. Ettore Costantiniju, odvetniku v Vološkem, kUSor —' lastniku lista „Prava Naša Sloga* za vzdrževanje^ v 0bceZa politične namene gospodovalne italijanske stranke. Vse to se dogaja ob vednosti in sporazumljenju istrskega deželnega odbora in deželnega glavarja, Sedaj pa se čuje, da istrski deželni odbor r»dda oni petorici mož tudi vse deželne doklade na užitnino. Na podlagi rečenega stavJjajo podpisani do njeg. ekscelence gospoda ministerskega predsednika kakor voditelja ministerstva za notranje stvari in do njeg. ekscelence gosp. finančnega ministra vprašanje: Ste-li ekscelenci pripravljeni odrediti a) da bo prepovedano vsako oddajanje plujim državljanom užitnine in tozadevnih doklad ter nezavisne deželne takse na pivo v primorskih pokrajinah ter da se tozadevne po-pogodbe, kjer že obstoje, uničijo P b) da se bo — tam, kjer ni tacih družb, užitntna oddajala domačim državljanom, ki ponujajo največ in ki dajajo dovolj garancije za spol-njevanje prevzetih obvez, in da se temu dosledno vse pogodbe, ki ne odgovarjajo temu, razveljavijo ? Ali sli ekscelenci pripravljeni, porabili ves svoj vpliv in vso svojo moč v to, da se bo v stvareh doklad na užitnino in nezavisne deželne takse na pivo tudi od strani deželnih in občinskih oblasti postopalo polteno in nepristranski, v javno blaginjo, na korist dežel in občin oziroma davkoplačevalcev, ki so itak že preobremenjeni po tem in onem ? Pripomba. Dež. odbor goriški je oddal pobiranje užitnine na pivo za prih. leto zopet Pomi. Vogerska graJŠelna. — Zadnjic smo poročali, da je kupil vogersko posestvo Naglos iz Krniina. Ker so nastale v gospodarstvu grofa Coroninija vsled nakupa kanalske grajščine druge dispozicije, mu je bilo na tem, da se znebi čim prej posestva na Vogerskem, katero se je imelo že tako par-celiralt ter prodati kmetora-kolonora i»« glavnemu najemniku g. R. Koj ko so zvedeli klerikalci, da misli grof prodati omenjeno pos^iivo, so jeli migali in gibati, kako si nabavijo denar, da dobijo isto v svoje roke; potem je imelo preiti, kakor se sploh sodi in govori, v roke jezuitov. Vogersko je jako diven kraj v lepi Vipavski dolini v bližini glavne ceste, blizu železniške postaje, koder bo tekla tiiili nova tuhinjska železnica, in tako lepo v strani leži to Vogersko, tako prikladno za kak samostan. Grajščina bi se dala malce predelati, malce bi bilo treba prizidati, in tako bi se prebivalo naravnost divno na vogerskih hribčkih, odkoder bi se širil vpliv na obe strani Vipavske doline, kajti posestvo ima za to najugodnejšo jego. Na čelu tega gibanja je stal vogerski Žu^puTBertot.- Tsrgt»pod je-»Weti drugače precej okoren in nikdo bi mu ne prisodil one premetenosti, s katero je vodil akcijo za nabavo tega posestva. Kaj mar njemu glavni najemnik, ki prebiva tam še dolgo vrsto let ter je postal kmetom v gospodarskem oziru pravi dobrotnik, stran ž njim, to je Tilla parola, kmetje pa naj si porazdelijo potem zemljo. Župnik se je delal tako velikanskega prijatelja kmetov in v »hotelu* .Central' na Vogerskem so kovali klep na klep, kako osrečijo kmete. Ti seveda so se zibali v najlepših upih ter verjeli vse župniku. V resnici pa so hoteli klerikalci kmete le opehariti. Glavnega najemnika bi bili spravili stran, kmete bi bili pa obdržali v odvisnosti, katera bi jih bila pekla, in to toliko bolj, ker | je znano, da se jim je v grofovem gospo-darstvu godilo dobro. In že toliko huje bi ' bilo, ako bi bili prišli v odvisnost — jezuitov.... | Ves klerikalni aparat je gibal, vse je bilo na nogah. Župnik Beriot, dr. Gregorčič, notar Terkuč, »Centrifuga*, »Mont*, dr. Žlindra v Ljubljani je baje preskrbel nekaj tisočakov, prost Faidulti je jako goreče posegal v to zadevo, in na zadnje so se obračali še do škofa. Ko so imeli denar, so bili tako gotovi svoje reči, da se je peljala »komisija* na Vogersko ter so v grajščini izpregli in djali konje v hlev, ne da bi bili vprašali dovoljenja, in tako so bili gotovi, da je župnik Grča pridigal v cerkvi ,smo kupili posestvo na Vogerskem, pridite tisti, ki hočete kupiti kaj hoste proti Šempasu" — ali ves načrt je splaval po vodi, kajti vsa reč je prišla v druge roke, in potom teh se izvrši parceliranje in prodoja tako, kakor je bilo prvotno določeno. Kmetje so bili nahujskani, celo žugali so, seveda, ker so jim posvečeni gospodje lagali, da gre v njihovo korist, ali upamo, da spregledajo, in da bodo še blagoslavljali spomin onih mož, ki so preprečili, da niso prišli pod klerikalni ali celo jezuitski jarem, v katerem bi ne bili koloni, marveč pravi pravcati sužnji. Kako so bili nahujskani, n*m spričuje njihova govorica: Najemnik R, (komur se imajo marsikaj zahvaliti v gospodarstvu) naj gre »fulminante* prodajat, njegova mlada gospa naj gre v Aleksandrijo k Turkom, učitelj (na tega imajo klerikalci tudi piko) naj gre beračit, njegova žena pa služit. Ali ni to imenitno ?! Prava španska naselbina se je obetala na Vogerskem, ali vsa akcija klerikalcev se je korenito izjalovila, kar je T interesu ljudstva le dobrega pomena. To sprevidi tudi kmet, ki bo se vesel, da mu ni zanesla burja na Vogersko zvitega jezuitskega klobuka! ~ Vse lo pa tudi kaZc v jp.sni luči, kako opravičen je naš boj proti klerikalni bandi, in kako gre naš boj res le za blagor ljudstva I Kaj pa to pomeni? — Pišejo nam iz Ajdovščine: Vodstvo Vipavske železnice je razpošiljalo te dni raznim družinam in posameznikom neke samonemške pole s prošnjo milodarov za napravo božičnega drevesca otrokom železniških "ušltfžbencev;¦-— Naprava božičnega drevesca je res lepa navada, in nikdo ne more šteti v z!6, ako se tudi železniški otroci z istim razvesele. Ali da se pod krinko tako blagega namena tukajšnje prepohlevno ljudstvo poleg drugega še s takim oficijelnim beračenjem narodno izziva, je pa že malo preveč. Vsak količkaj zaveden narodnjak mora najodločneje protestirati proti takemu početju; kaj še, da bi kaj dali Iz Bovca nam pišejo 18. t. m.: Bovško starašinstve v seji dne 17. decembra 1902. soglasno ponovno izraža gospodu dr. Ar-turju Baranieckemu, občinskemu zdravniku v Bovcu, svoje priznanje, zaupanje in zahvalo za neumorno in požrtvovalno delovanje na medicinskem polju ter izraža željo, da bi deloval še mnogo let v blagor našega ljudstva. Drugi sklep starašinstva pa je naperjen proti tamkajšnjemu sodniku g. dr, Ahazhlzhu; sklenilo seje soglasno, odposlali profenjo na višjo sodnijo za premestitev g, sodnika. ,Po tleh pljuvati Je strogo prepovedano". — Po vseh gostilnah sežanskega okraja morajo biti nabite na očitnih krajih tablice s takim napisom. Tako je zapovedala višja oblast. Seveda morajo imeti po vseh gostilnah tudi pljuvalnike, — Ta naredba je zbudila nekoliko začudenja, no prebivalstvo je kmalu spoznalo, da je jako pametna in celo potrebna. — V Italiji imajo že dolgo tako odredbo. Po vseh gostilnah, kavarnah in sploh javnih prostorih imajo nabite napise, da bo kaznovan tisti, ki bi pljuval na tla in ne v pljuvalnik, V Avstriji amo s pametnimi naredbami in zakoni vedno zadnji, no in v naši deželi je storilo okrajno glavarstvo sežansko prvo tak vse hvale vreden korak. Zakaj je to pametno in potrebno? Oaiikan človek ne pljuva po tleh ne v svojem stanovanju, ne v stanovanju drugih ljudij, pa tudi ne v javnih lokalih, čut za čistoto nam to nalaga, Po železnicah so že dolgo časa povsod nabite tablice, ki prosijo, naj se na tla ne pljuje. — Ali ni samo ljubezen do čislole, ki to nalaga, marveč skrb za naše najvišje zemeljsko dobro, za naše — zdravje. Najbolj razš:rjena in tudi nevarne bolezen je pač — jetiua, tuberkuloza. Kdo je ne pozna, koga ni zadela bodisi v rodbini ali sorodstvu? In danes je znanstveno dognano, da je to jako nalezljiva bolezen, in sicer se okuži največ ljudij z v d i h a n j e m tuberkuloznih bacilov. Jetičen človek bljuje znano grdo materijo, v kateri je na milijone bacilov. Ako se taki pljunci posušeY se razprašijo in bacili splavajo prosti v zrak. Z zrakom jih ljudje vdihavajo, in ako se telesna dispozicija prilega, se človek okuži in po njem je. Bojimo se, da jfe dolgo ne iznajdejo sredstva proti tej pošasti! — Zafo je le odobravati korak okrajnega glavarstva sežanskega! Povsod pu tem zgledu. Carlo Favettl. — Kakor smo poročali, so bili sklenili naši goriški mestni očetje soglasno, da se vzida v občinski dvorani spominska plošča Carlu Favettiju, znanemu ,pa-trijotu* /z tistih časov, ko so še pri belem dnevu sanjarili o »irredenti«, ali politična oblast je prepovedala tako vzidanje. V Podgorl imajo neko .Marijino družbo«, katero je ustanovil tamkajšnji vikar, tisti, ki tako svinjsko govori v cerkvi. Družbi je namen, kakor vsem takim družbam, dekleta versko fanatizovati ter jih vezati na črni plašč, o kakem delovanju v narodnem duhu, katero je v Podgori neobhodno potrebno, pa ni ne duha ne sluha. V nedeljo so igrali »Lurdsko pastarico* in v nedeljo jo bodo zopet. Naša dva farovska lista hvalita družbo, čemur se ne čudimo, ali čudimo se, da stoji v tej družbi tudi učitelj g. J., ki jih uči poti. Kako se strinja to z ugledom učitelji P! Da je g.cna učiteljica Urbančičova z dušo in telesom »Marijina hči", temu se pa ne čudimo, marveč čudili bi se, ako bi ne bila. Srečna Podgora, kjer delujejo tako vzajemno-složno .obmejni" duhovnik z uči-teljstvom vred, seveda »za ljudstvo« 1 S Koroškega poročajo, da se Siri po Bistrici, Pulst, in okolici, kjer se je pripetil znani zločin, da je kaplan vlil strupa svojemu župniku v masno vino, ta-le govorica: Daje kaplan baje vzel župniku 1000 gld., in mu dal zjutraj pri sv. maši strup v vino. Ko je župnik pil, je padel v omedlevico. Ko ao pa vse preiskali in pregledali, so našli, da manjka 4000 gld, cerkvenih denarjev, in govorica spravlja z zvezo s tem g. župnika, Koliko jo na tem resnice, se že pokaže — mi beležimo to le kot razširjeno govorico na Koroškem. V Sempasn imajo občinske volitve. Včeraj je volit tretji razred. Zmagala je z veliko večino — narodno-napredna stranka. Danes volita drugi in prvi r*zrec\ Orčeva trdnjava pada! V Bovcu se bode vršil dne 28. t. m. točno ob 3. pop. v ljudski šoli 3. shod za ustanovitev »Centralne zadruge Tolminskih mlekarnic". M. Ivančič. ttazplsana prebenda. — Ena izpraznjena prebenda ustanovitve za plemenite gospe poknežene grofovine goriške in gra-diške razpisuje dež. odbor z opazko, da imajo prosilke podati svoje dotične vloge v šestih tednih podpisanemu odboru: V ta namen naj dokažejo: 1. da imajo najmanje 18 let, 2. da so uboge, 3. vrsto njihovega plemstva in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšne grofovine, 4. da so lepega zadržanja, S. stan in premoženje njihovih starišev, pa kake zasluge imajo oni za državo, 6. število Saj je bil dospel v to krajino na križarsko vojno, da dobi tukaj slavo in rešenje svoj«? dušo; pri tem pa si je že mislil, da mu borba z Mazurji, kot z na pol divjim narodom, pridobi še popolni odpustek. Toda sedaj ni prav verjel svojim očem, ko je prišel v ta kraj ter zagledal cerkve po vseh mestih, križe na stolpih, duhovnike in viteze s svetimi znamenji na svojem orožju in narod, sicer bujen, zdražljrv in pripravljen na prepir in boj, toda krščanski in nikakor ne bolj ropaželjen nego so bili Nemci, med katerimi je potoval nladi vitez. Ko pa so mu povedali, da ta ntirod že cela stoletja spoznava Kristusa, sam ni vedel, kaj si ima misliti o Križarjih; ko pa je še poizvedel, da je že pokojna krakovska kraljica dala krstiti Litvine, pa sta bila njegovo začudenje in njegova tuga Še dokaj vetja. Jel je torej izpraševati Matijca iz Turoboja, ali se nemara v gozdih, skozi katere potujejo, ne nahajajo zmaji, katerim morajo žrtovati ljudi, zlasti nedolžne deklice, in s katerimi M s' uogel bojevati. Toda Matijčev odgovor v te.~ ožit« ga je popolnoma razočaral. »V gozdu se nahaja različna divja zverina, kakor: volkovi, bivoli, bobri, medvedje, s katerim ima človek dovolj opraviti,* odvrne Mazur. »Nemara so na močvirjih tudi nečisti duhovi, toda o zmajih še nisem slišal, kajti ako bi bili, bi jim mi gotovo ne dajali svojih devic, marveč bi odrinili trumoma nad nje. Da, ako bi taki bili tukaj, že davno bi tukajšnji bivalci nosili iz njihove kože pasove na sebi.c Kakšni so ti ljudje; ali se človek ne more boriti z njimi? vpraša de Lorche. »Boriti se že more, toda to nikakor ni zdravo,« odvrne Matija; »končno pa tudi vitezu ni prilično, boriti se ž njimi, ker so to sami kmetje.« »Švicarji so tudi kmetje. Ali pa ti spoznavajo Kristusa ?« »Drugovercev niti ni v Mazoviji, ker so to le naši in knezovi ljudje. Nekoliko poprej ste videli loko-strelce v gradu. To so sami Kurpijci, kajti boljših strelcev ni na svetu.« »Angleži in Škotje, katere sem videl na burgund-skem dvoru ...« »Videl sem jih v Marburgu,« mu poseže v besedo Mazur«. T<5 so kaj krepki ljudje, toda ne daj Bog, da bi se srečali s Kurpijci. Med njimi sedemletni deček doslej ne dobi jesti, dokler ne vstreli Šiške raz vrh smreke.« »O čem se razgovarjata?c vpraša nakrat Zbišek, ko mu doleti na ušesa beseda »Kurpijci.« »O kurpijskih in angleških lokostrelcih. Ta vitez trdi, da angleški, zlasti še škotski strelci, nadkriljujejo vse druge.« »Videl sem jih tudi jaz pod Vilno, Da, da! Čul sem žvižgati njih pušice mimo ušes. Bili so ondi tudi tak vitezi, kateri so govorili, da nas brez soli pojed<5, ko so pa poskusili to enkrat, dvakrat, so izgubili popolnoma slast do jedf.« Matija se nasmeje ter ponovi gospodu de Lorche Zbiškove besede. »O tem so že govorili na raznih dvorih«, odvrne Lotrinčan, ter hvalili hrabrost vaših vitezov, »toda zamerili so jim to, da so branili pagane proti križu.* »Mi smo branili n&rod, ki se je hotel dati krstiti, zoper napade in krivice. Nemci jih hote" ohraniti v paganstvu, samo da imajo vzrok za vojno.« »Bog naj to sodi«, reče de Lorche. »Nemara se to v kratkem razsodi,« odvrne Matija iz Turoboja. Toda Lotrinčan, ki je slišal, da je bil Zbišek pod Vilno, je jel izpraševati po Matijeu o ondotnih bojih in vitežkih dvobojih, o katerih je šel glas široko po svetu. Zlasti oni dvoooj, v katerem so se borili štirje poljski in Štirje francoski vitezi, je zelo podžigal domišljijo zapadnih bojevnikov. Sedaj je jel de Lorche že z večjim spoštovanjem zreti na Zbiška, kot na človeka, ki se je udeležil tako slavnih bojev, ter se radoval v svojem srcu, da to ni kak vsakdanji vitez, s katerim se hoče boriti. Potovala sta torej v navidezni slogi dalje, skazujš drug drugemu usluge in goste se z vinom, katerega je imel de Lorche precejšnjo zalogo na vozovih. Vendar ko je iz razgovora med njim in Matijcem iz Turoboja prišlo na beli dan, da Ulrvka de Elner ni gospodičina, marveč že štiridesetletna, omožena ženska, ki ima že šest otrok, se je še tem bolj razburila Zbiškova duša radi tega, da si ta tujec ni le drznil primerjati, *babo« z Danušo, marveč še celo prvenstvo iskati pred njo. Domislil si je tudi, da ta človek nemara ni pri zdravi pameti in da bi bilo zanj mnogo bolje, ako bi sedel kje v temni sobi nego da potuje po svetu; ta misel je zabranjevala v njem izbruh nagle jeze. »Ali si ne domišljujete sami,« je rekel Matijeu, >da mu je zmešal hudi duh možgane? Morda mu sedi ta duh v glavi, kakor Črv v orehu, ter hoče po noči napasti katerega nas? Treba je vsekakor, da smo oprezni.« Matija iz Turoboja mu jame na te besede nasprotovati, vendar pa je z nekim nemirom ogledoval Lotrinčana ter rekel naposled: »Časih se dogodi, da v jednem obsedenem tiči po sto in še po več hudobnih duhov, in ker jim je tesno, sester, ali uživa vže katera izmej njih ali prosilka sama kako prebendo ali drago pomoč. Koliko stan« krstni list t — Neki delavec, nas domačin, nam piSe iz Bosne, da je pisat pred drema letoma domov po krstni list G. nune mu ga je poslal po postnem povzetju za 7 kron. Sedaj pa je dobil neki sodmg omenjenega delavca od doma iz Stajenke svoj krstni list, ali njemu ni bilo treba plačati več nego 2 K 20 v. Delavec vpraSa na to: Ali ni povsod jeden bog ? Ali se je kup krstnih listov v teku dveh let take znižal?!... Daj, ali imaš ali nimaš, jaz hočem imeti, to je geslo pri nekaterih. S Cerkljanskega nam piše priprost kmetic, koliko trpi iavenska občina radi laži žegnanega jezika, ki vedno miga in miga, aH tako poredkoma govori resnico, V cekvi Cu-jejo ljudje, da je velik greh lagati in obre-kovati ali govorilo se je celo o neki osebi, da ni bila že 5 let pri spovedi, čeprav vsakoletni velikonočni listek drugače spričuje. Zgledi, zgledi, ne pa besede in laži! Potem pa se čudijo, ako kmet noče verjeti — lažnivcu! Bralno in pevsko druStvo Brje-Bi-hemberg vabi svoje gg. člane k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v torek dne 23. t. m. ob 6. uri zvečer. Za božlčnleo otroškega vrtea t Perm! pri mostu so po gospici vrtnarici F. Stantič darovali sledeči: gg. Humar Ivan, kurat 5 K; Pintar Ant. 6 K; Prinčič Edv., naduč. 1 K; Kersnik Leop,, učiteljica 2 K; Figi Ant. 6 K; Prinčič Karol 1 K; Primožič Jožef 2 K; Drufovka And. 1 K; Pavlin Ivan 1 K; Klanjšček Jožef St, 114 2 K; Figi Jožef št. 170 1 K; Klanjšček Ant 2 K; Klanjšček Jožef, starešina 2 K; Mikuluž Ivan 1 K; Figi Karol 1 K; Mikuluž Angel 4 K; Brezigar Mih. 1 K; Komavli Vincenc 1 K; MikuluS Franc 2 K; Fogar Alojzij 10 K; SBligoj Josip 2 K; Kodrmac Ant. 2 K; Mikuluš Jakob 2 K; Komeanc Ant. 2 K; Hlede Terezija 60 vin. Radodarnim domoljubom Bog stotero povrni! BožiCnica bode v torek ob 3. uri popoldne. Komur ugaja iznenadenje naše ubožne dece pri obdarovanju, je uljudno vabljen. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Gorici. Utonil je bržčas Ludovik Sclnvagerl, uradnik v svilami v Zdravščini. V* nedeljo je šel v Trstu s tremi prijatelji v čolnu po morju, in potem ni o njih nobenega sledu. Ker je bilo vetrovno, so bržčas ponesrečili vsi Štirje. Ta Scbvragerl se je hotel pred leti ustrel:ti, pa se ni bil zadel dobro. Drobiž. — Iz Červinjana poročajo o požaru, ki je uničil hišo nekega Jak. Lavi-sonija, mobilije, orodje itd., tako da znaša Škoda okoli 11.000 K. Pogorelec je bil zavarovan.— Tistega cigana, ki je bil na sumu, da bi bi! provzročii smrt svojega strica, ki so ga potegnili iz Soče, so izpustili iz zapora, ker se mu ne da nič dokazati. — h Švice so pripeljali v Gorico v zapore nekega 24-letnega J. S., ki je s tatvinami v Tržiču pri Debiasiju & Comp. v zvezi. tfospa Škrinjarjera, znana tržaška rodoljubkinja in voditeljica zavoda sv. Nikolaja, si je pri padcu po stopnicah zlomila nogo. Zdravnik z zdravn. postaje jej je podelil prvo pomoč. Želimo da skoro okreva. Central-Bobbln šivalni stroj je med šivalnimi stroji na najboljšem glasu in dela srečo v hiši, ker so gospodinje ž njim zadovoljne. Prodaja v Gorici take stroje naša domača tvrdka Siunig & Defcleva. Odlikovanje. — Družba Singer za šivalne stroje, svetovnoznana in odlikovana v vseh državah, je dobila na obrtni in kmetijski razstavi v Tešnu poleg častne dplome tudi državno nagrado in srebrno svetinjo. To odlikovanje priča o sposobnosti imenovane tvrdke in o popolnosti njenih izdelkov, ki so povsod kot taki priznani. 40.000 kron, je glavni dobitek loterije dunajskega umetnega društva. Opozarjamo p, n. čitatelje, da bode srečkanje nepreklicno dne 15. januvarja 1903. Razgled po svetu. Državni abor. — (Dalje.) Biankini se je bavil z vprašanjem o odpovedi trgovinskih pogodeb. Laški minister Prinetti je reke), da se v bodoč| pogodbi z Avstro-Ogersko ne bode moglo zapreti laškim vinom avstro-ogerskega tržišča. Vinska klavzula je uničila dalmatinska vinorejce, zato mora proti temu protestovati. Obžalovanja je vredno, da naša vlada še ni opozorila laške vlade, da je obnovitev viiji.'i« klavzule nemogoča, čeprav jej je znana škoda, katero nam dela ta klavzula in čeprav se je zbornica izrekla za odpravo. Mi pričakujemo, da se klavzula ne obnovi in ne podaljš* ter da se 31. t. m. odpove trgov, pogodba z Italijo, izjavlja laški minister Prinetti, da ni dobil še nikakega sporočila o odpovedi trgov, pogodbe z našo državo. Zato zahteva, da pove vlada, kaj misli pravzaprav storiti v tem pogledu. Zahteval je nujno odgovora na dotične interpelacije. Po vladni predlogi za spremembo zakona glede razpe-čavanja soli za živino po znižanih cenah je znižana ta cena od 10 na 6 kron za me-terski stot. Zakon ima stopiti v veljavo s 1. jan. 1903. Predloga je bila po prvem citanju izročena gospodarskemu odseku. Posl. Malik je interpeliral vlado, naj vinsko klavzulo odpove do 31. decembra t. 1. in naj carine pri sklepanju novih pogodb ne določi izpod 20 gld. v zlatu. — Zbornica je sprejela zakonski načrt o krošnjarstvu tudi v tretjem citanju. Na to so razpravljali o § 12. zak. načrta o trgovini na termine, kateri je bila gosposka zbornica spremenila ter ga vrnila zbornici poslancev. Posl. Iro je govoril proti spremembi, aak. načelnik Hogel pa za spremembo. Posl. Schrott in Schraff sta opozarjala na vznemirjenje, ki je nastalo med domačimi vinogradniki vsled izjave laškega ministra Prinettija, da ostane vinska klavzula Se nadalje v veljavi, ter sta zahtevala, naj vlada poda pomirljivo izjavo, kako je s to stvarjo. Woh!meyer (kršč. socijalist) je interpeliral, zakaj prideta v gosp. zbornikoDreher in Nothnagel. Prvi da je poznat le radi izkoriščanja gostilničarjev in konkurence, drugi pa v pobijanju antisemitizma. Min. predsednik pa je rekel, da je Nothnagel dika znanosti, Dreher pa odličen industrijalec. Nadalje je povedal min. predsednik, da sta obe vladi do malo točk že sklenili novi carinski tarif in carinarsko trg. zvezo. Kar se tiče carine na vino, je zagotavljal min. predsednik popolno varstvo interesov, ki prihajajo tu v poštev. Potem so nadaljevali razpravo o predlogi glede trgovine na termine. —- Min. predsednik je odgovarjal na interpelacije o aferi VVallburg. Ko je zbornica rešila razpravo o nujnih predlogih glede bede, je naznanil zbornični predsednik konec zasedanja. Vojni minister Krieghammer je podal ostavko, ki je tudi sprejeta. Naslednik mu bo bržčas fini. Pittreich. Nemški poslanci Is Češke so sklenili, da češke zahteve meritorno odklanjajo, da so pa pripravljeni udeležiti se spravnih pogajanj. Proračan mestnega vodovoda v LJubljani za leto 1903. izkazuje čistega dobička 27.389 K 86 v, kateri znesek je v dobro seveda občini. Operni pevee, Slovenec Naval-Po-gačnlk nastopi prihodnje leto engagement na operi v Parizu. Dobival bo 90.000 frankov letne plače. Izumiranje Eskimov. — Znani polarni obiskovalec Peary je izračuni!, da že čez 25 let izgine zadnji Eskimo. Dočim je štelo to pleme na skrajnem severu pred 20 leti še 30.000 glav, jih je dandanes komaj polovica. V Alaski, kjer so prvi odkritelji še našli 3000 Eskimov, jih je dandanes le še 500. Vzrok izumiranja je dvojen: mešanje Eskimov s tujci, ki so se naselili med njimi, posebno v Alaski z iskalci zlata. Nadalje pa prodirajo k njim ribji lovci z južnih krajev ter pobijajo kite in morske pse, ki so edini vir za obstoj Eskimom. Proti Venezueli. — Akciji proti Venezueli se je pridružita tudi Italija, tako da ima sedaj tri sovražnike na vratu. Baje se trudijo, da bi spravili predsednika Castro do tega, da bi odnehal. Zj-"1 ^žave hočejo nekako posredovati. Vojr skodnine, katero ima plačati Venezuela, .;<:• ^osjo postali uso-depolne za to državo. Bazne vesti. — Glasbenik baron Zois v Gradcu je izginil. Morda se je usmrtil, ker je živel v slabih gmotnih razmerah. — Srbsko banko v Kotom v Dalmaciji' so zaprli. — Blizu Barcelone v Španiji se je udrla zemlja kake štiri kvadratne kilometre v obsegu. Več hiš je izginilo v odprtini. — Iz Arada poročajo o silnem mrazu 22 stopinj pod ničlo. Zmrznilo je 12 ciganov. — Pri obravnavi radi sleparij v vaclavski posojilnici v Pragi bo zaslišanih okoli 1000 prič. — Državnega zaklada burske republik' H>uger ni bi! vzel s seboj v polnem znesku, marveč so bili Buri baje zakopali v notranjosti Transvala 300.000 funtov šterlingov. — Porotniki v Lvovu so bili obsodili pred kratkim kmeta Kokotko v smrt ih vislicah, ali pri novi obravnavi je bil Kokotko popolnoma oproščen. Književnost KVJlžnlca za mladino. — 27. in 28. knjiga, r izideta skupno v eni sami trdno vezani l Igi, je. nekoliko zakasnela. Izide tele januvar/ Slo »ska knjižnica. — Naročnikom naznanjam.^ dj izide šele prve dni posta debela knjiga v obliki „Qtio Vadiš ?• na približno 500 stranicah in finem papirju. Hočemo namreč, da dobe gg. naročniki cel Sienkievičev roman le v dveh debelih knjigah, dasi bo obsegal precej nad 1000 stranij. To bo najlepša knjiga, kar so jih dobili naročniki v roke. Taliju. — Naznanjamo, da so doslej tiskane le štiri igre. Mislili smo, da nam bo mogoče do Božiča izdati več iger, no prišel je vmes obširnejši Usek Kažipota za Ljubljano, da smo morali Usek Talije odložiti. Toliko onim, ki že popralujejo po tej novi zbirki naše bogate zaloge. llnstrovan! narodni koledar za leto 1903. — V tiskarni Drag. Hribarja v Celju je izšel, kakor vsako leto, ilustrovani narodni koledar z jako lepo vsebino. Poleg običajnega gradiva je prav zanimiv zabavni del, ki nam opisuje skladatelja dr. Gustava Ipavica (s sliko), pisatelja dr. Fr. Lampeta (s sliko), Ivana ftbbergoja (s sliko), Lovra Serajnika (s sliko), novi dež. dvorec v Ljubljani, dalje več pes m i j in povestij. Posebno zanimiva je še med drugimi slika našega pesnika-prvaku dr. Franceta Prešerna. Koledar, ki je vsega priporočila vreden, stane elegantno vezan K 1*50, broširan pa 1 krono. Mali vitez pati Volodijevski. Zgodovinski roman, spisal H. Sicnkievvicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. I. zvezek. V tiskarni Kleinma*' »jevi v Ljubljani je začel izhajati ta ^^.iicniti roman v zvezkih, ki stanejo yu 40 v. Važnejši momenti romana so naslikani. Pariz 1902: Najvišje priznanje. Tflšen 1902. I Srebrna drž. kilajna (Prva iti. upada.) Originalni Singerjevi šivalni stroji za družinsko rabo so najbolj koristni božični darovi. Jednostavna vporaba! — Velika trpežnost! — Izvršijo mnogo dela! Brezplačen pouk v vseh tehtnikah modernega umet- zzz=z=zzzz nega vezenja, ss;----------: Tovarna šivalnih strojev z elektromotorji. Singcp 6.o delniško društvo za šivalne stroje. V Gorici, v Raštelu štev. 9. pa radi iščejo stanovanja v drugih ljudeh. Najhujši jej oni zlodej, katerega pošlje baba.c Na to se obrne nakrat k vitezu ter reče: | »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« I »Tudi jaz ga hvalim!« reče z nekakim začudenjem de Lorche. Sedaj se Matija iz Turoboja pomiri popolnoma.. | »Nu, vidite«, reče. Ako bi tičal v njem hudi duh,| takoj bi vskipel ali ga nemara celo vrgel na tla, ker sem ga pozval iznenadoma. Zamoremo mirno iti dalje.« In tako so šli mirno dalje. Iz Telia*- va v PrasniŠ ni bilo predaleč in jezdec na konju je *¦¦ jgel v dveh arah prekoračiti to pot. Toda potovali so dokaj bolj počasi, ker je bila noč in ker je v gozdu ležal debel sneg, torej, j čeprav so bili odšli o polnoči, so dospeli vendar komaj do svita do lovskega knežjega dvora, ki je ležal na! robu gozda za Prasnišem. Dvor je stal ondi v puščavi, dolga, nizka lesena stavba z železno ograjo na oknih, ki so imela okrogle šipe. Pred vratmi je bilo videti vodnjak in dve kolibi za konje, a okrog dvora je bilo vse polno šotorov iz zelenih vej in živalskih kož. V oblačnem jutru so se lesketali pred šotori ognji in okrog njih so stali gonjači, ograjeni s kožuhi iz lisičjih, volčjih aH medvedjih kož. Gospodu de Lorche se je zdelo, da vidi divjo zverino na zadnjih nogah stati okrog ognja, kajti večina teh ljudij je imela na glavah kučme, narejene iz živalskih glav. Nekateri so se opirali ob sulice, drugi ob loke, nekateri so spletali iz močnega konoplja mreže, drugi so obračali nad žrjavico velike kose divjačine, očividno pripravljeno za zajutrek. Blesk plamena je padal na sneg, osvetljujoči ob enem te čudne postave, zaslonjene nekoliko z dimom ognjišč in s soparo, ki se je dvigala iz pečenega mesa. Za njimi so bila videti v tem blesku ogromna debla smrok in daljše skupine ljudij, katerim se je lotrinski vitez, zlasti radi tega, ker jih je bilo toliko in ker še on ni videl takih lovskih priprav, zelo čudil. »Vaši knezi,« je dejal, »gredo na lov kakor na nekak bojni pohod.« »Kakor vidite,« mu odvrne Matija iz Turoboja, »ni malo tu niti lovskega orožja, niti ljudij. To so knežji gonjači, pa so tudi drugi, ki so prišli semkaj radi barantije.« »Kaj naj počnemo?« vpraša Zbišek. »V dvoru spe\t »Počakamo, da se zbude> mu odvrne Matija. »Po vratih vendar nočemo razbijati in zbuditi kneza.« Po teh besedah gred6 k ognju, poleg katerega jim Kurpijci razprostrd zubrove in medvedje kože ter jih pogoste z mesom, iz katerega se je Še kadilo. Ko so culi tujo govorico, so ljudje takoj pritekli skupaj, hotč si ogledati »Nemce.« Zbiškovi ljudje so raztrosili takoj novico, da je tu jeden vitez, ki je dospel celo izza morja, in nakrat je postalo okrog njega takoj tesno, da je moral uporabiti gospod iz Turoboja vso svojo veljavo, da je ubranil tujca pred preveliko radovednostjo. De Lorche je zapazil v tolpi gonjačev tudi ženske, takisto ogrnene z živalskim kožami, toda rdeče kakor jabelka in nenavadno lepe. Zato je vprašal, ali se tudi one vdeležijo lova. Matija iz Turoboja mu pojasni, da one ne pripadajo lovski družini, marveč da prihajajo skupno z gonjači le iz radovednosti, kakor se sploh hodi na sejme, in da ondi kupujejo meščansko blago, ali pa prodajajo svojo gozdno robo. In tako je tudi bilo v resnici. Oni knežji dvor je bil nekako ognjišče, okrog katerega sta se zbirala celo za knezove odsotnosti dva življa: meščanski in gozdni. Kurpijoi niso radi odhajali iz svoje puščavo, niso se počutili dobro brez navadnega šuma dreves nad svojo glavo. Prasnišanje so torej dovažali semkaj v to lesno samoto svoje sloveče pivo, moko smleto v mlinih na veter ali na vodah Vengierke, sol, ki je bila kaj redka v tej puščavi, ter so jo vsi radi kupovali, železo, jer-menje in druge izdelke človeške obrti, pa so to radi zamenjavali za kože, za dragoceno kožuhoviuo, posušene gobe, orehe in razne zdravilne rastline ali jantar, katerega je bilo med Kupijci vedno dovolj. Radi tega je bil okrog knežjega dvora neprestano sejm, zlasti takrat, kadar je bil knez na lovu, ker so takrat iz radovednosti zahajali semkaj prebivalci iz najgloblje puščave. De Lorche je posllsšal Matijčevo pripovedovanje ogleduje* radovedno knezove gonjače, ki so živeli na svežem in zdravem zraku ter se hranili večinoma z mesom; radi tega so se tudi tujei čudili njihovi moči in njihovi krepki rasti. Zbišek, sed6 pri ognju, se je oziral neprestano v vrata in v okna dvora ter zmogel komaj tiho sedeti. Samo v jednem oknu je bila videti luč; očitno je bilo to okno kuhinje, ker je skozi špranje v oknu prodiral dim- Ostala okna pa so bila temna ter so se lesketala le od zarje, ki je čimdalje bolj razjasnjevala s snegom zasuto dvorišče in puščavo za dvorom. Pri malih vratih so se prikazali vsaki hip knežji služabniki, ki so z vedri ali vrči v rokah hodili k vodnjaku po vodo. Ti ljudje so na vprašanje, če še vsi spe, odgovarjali, da počiva še ves knežji dvor, ker se je bil vtrudil prejšnjega dnš na lovu, da se pa v kuhinji vsekako že kuha zajutrek. (Dalje pride.) Hiša na prodaj v Gorici v okolici Sv. Antona v vrednosti 7000 gld. - Plača se takoj 3000 gld.; ostalo "pa**na uknjižbo ali po pogodbi. Več poY<» upravništvo „Soče". Zda 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka rj tasti«, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preC. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. I;:a veliko zalogo nagrobnih vencev, za irrtvr.ške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerai-ieni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Anton Kuštrii z jedilnim blagom gosposki ulica št. 23 (v Ustni Mil). Priporoča svojo zalogo jeatvin, kolenijalij vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega »Luka« po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žni^ertiC & ValenCiC v Ilirski Bbtriei; eikorija in žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda ter moke vseh vrst iz mlinov Jochtnann iz Ajdovščine in Majdica iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po polti od 5 kilogr. naprej. Razpis službe. V občini Biljana v Rrdih je razpisana tajniška služba z letno plačo (500 kron. Prošnjo s spričevali popolne sposobnosti slovenskega jeziku je vložiti pri županstvu do 14. jan. 11MK1. •--Želi se tudi nekaj /.nanja nemškega in u;s;ijnnskofj;a jezika. Županstvo v Blljani .šniu«j. Josip Volčič •• • • • • • • mizarski mojster v Komnu »Kinematograf: Predstave gibajočih se slik so bodo vršile odslej vsaki dan v fotografskem atelije-jn A. Jorkiča v Goriei, Gosposka ulica št. 7, II. nadstr,. in sicer: ob V|5. uri za učeno© in učenke, « 6V, c t vojake in gospode, «8 « t občinstvo sploh. VSTOPNINA: I. razred 25 kr,, II. razred 15 kr.» otroci pod 10 let in učenci 10 kr. Program je jako obliren in zanimiv ter provzroča mnogo imeha. Vsaki petek §e predstavljajo podobo o življenju Kristusovem od Rojstva do Vnebohoda. Med odmori svira gramofon največje vrste. Naznanilo. Znana in zelo obiskovana gostilna „Tre amiei" v ulici Via Casermn •» ja preselila v Nunsko ulico (Via Monacho) v prostore, kjer je bila dogodit j starodavna gostilna im =„Belem zajcu" = (,,A1 lepre bianco") Postrežba In jedila izvrstna; toči domače Črna In bala vina, vee po zmernih cenah. 'Z gostilno so združena tudi prenočišča za goste in hlevi za živino. Zu obilno udeležbo so priporoča Ivan Krpan, gostilničar. Na det jubil. razstavi 0'?'ikovan s srebr. drž. svetijo N» Ivovsb* razstavi 9 prvo ceno - srehrno sveliinjo Tovarna »zornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ«A, v Pragi na Smihovu (rratia-Smiohov) VinoliraifaU ulii-o fislo 816. se priporoma k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskih In šolskih telovadnic po najnovejših prepoznanih in prakljrnih sestavili. V ta dokaz je na razpolago mnogo priporočil-jofih Kpri^ul (intuačii! in inozeuihkih. Zagotavlja jmlno leto. Cene z»>!6 zmerne, plačuje s« pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. Navadi« priprave so vedno v zalogi. (.Vniki, prorafuui m načrti jw topolne lulo vrt.ltii« e pobija na zahtevo brezplačno in poSInin« prosto, ~.g Poprav« Uvrlujfl po najnižjih ceuah. Štiri učence nižjih razredov se sprejme na sinno-vanje. Poleg dobre hrane in zdravega stanovanja dobe učenci brezplačno iri-strukcijo. Poleg hiše je dvorišče in vrt v uporabo. Naslov pove upravn. »Soče«. Odda so tudi meblirane sobe. Hajceneji izvir dobrih 11*» s 3-lelnim pismenim jara-*-»*• stvom Honns Konrad, Jim ir dr iltUl« - Most it, 250. N (Češko). Lastne delavnice ur in line mehanike. Dobra rem. ura is nikjja gld. 375 Fina srebrna rem. ura , 5*25 Fina srebrna verižica . . , l-ao Budilnik i?, niklja . . . , 175 Tvrdka je odlikovana s o. kr. orlom; ima zlaU in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznaln.il pisem. ItnatrovM cenik zaitonj! Edina zaloga na Kranjskem lekarna Piccoli „prt Angelu" LJubljana, Dunajska casta. Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvrtajo lekarnar Gabrijel IMceolI v Ljubljani ločno, ako ie mu polljo znesek, ali po polinom povzetju, Se v razprodaji v lekarnah v tior!cl, Tolminu, na Primorskem, v Tratu, litri in Dalmaciji a K 3*40 steklenic«. 3 udani Božjast, K4i.r !:j.i nx b< ijnsli, kr."ihin.lr-.ii>h nervozni i im^mih, naj z;il;!«wi LtriH... o l.h b.:l.znili. n.»l>i\a »¦*• s-'.v:«'»j :n f;.i:s'»'i v Sehtrrninpn-Apotrfcc, Frank« furt a. H. Odlikovana*« ••••••• •••••• tovarna črnila c. cisar, Gorica, nI. Sv. Petra it, 3 priporoča p. n. gg. učiteljem najboljše črnilo Gallus in Antraeon. Liter 12 in 16 kr. brez gošče. UNIMENT. CRPSICI SBMPOS. te RlohtMjMi Ukinit v r>i|l pi-ipoznano kol {»vrnino bol ublažnJoBe mazilo; za ceno 80 h, kron 1 -40 in i kroni ko dobi po vneli lekarnah. Naj se zahteva to Hulohuo priljubljeno domače zdra- vilno sredstvo vedno lo v orlj. stokle-nlcah z naio zatčilno znamko s „81. »KOM" namreč, iz RIGHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. RlcMorJBvi lekirni ,,prl zlatem levu" r™^ t PKAOI. Y& BllcabethffMee it. 6. J4T l^arol Praščii\, pekovski mojster in slaSčidar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pocivo, kolafie m biriuniice, tn te 1, t, d. Priporoča se glavnemu občinstvu im riinogobrojna naroČila ler obljublja lolidn. postrežbo po jako zmen.Sh cenah. E. LEBHERZ Gorloa tovarna užig aiie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive ^^^^#^^^#f{ v- Apollo^ai Evangelij v Vipavi k okoli Vipave. Zgodovinska črtica na pmiiapi ii*'i"ina *•? neznanih dMkumi'iitr tudi volijo med obema od kneza sušenima mojiočostitiia, izgubljeni brez rešitve. V tej smrtni sili se je izkazal Distol zopet glavarja onih, ki so bili v stiski. Sveže je odgovoril na knezov ukaz proseC, naj jim ,pu*ti 14 dnij zraka*. Zahtevali čas za premislek za crfguvor, kateri imajo dati, je bilo taktično modro in edini rešitev napovedujoči izhod. Lmthieri je dovolil rok 14 dnij brez drugega. Nemudoma se obrne teh Ž3 dnč 3i. 3. na deželni odbor, kjer sporočijo vso reC v srce ganljivo ler prosijo »krščanskega sveta, pomoči in podpore«. Ta pomoC naj bi se raztezala le na odtegnene ukaza ali na po-maknitev izvršitve istega do zbranja deželnega zbora, ki naj bi odločil o verskih pritožbah. O kakem odpadu h katoPcizmu ni povsem nikakega govora. Nasprotr zagotavljajo, da »ostanejo stalno" pri avgsburškem veroizpbvedanju, da prosijo Boga, da jim »podeli milostljivo po svojem Sv. Duhu kr- ščansko stanovitnost" v tem sklepu ter jih ,kot bogat in mil oče v lom obdrži, da v t« m nauku tudi zaključijo svoje življenje-. Tudi takrat so pokazali na lo, da se mora deželni odbor najskrajnejše potruditi, .da odvrne pokorno knezove Visokosti ostrost', kajti ako se posreči sedaj širše naperjeno preganjanje, potem je pričakovati daljnega piganja takih uniCevahrli misli.: najprvo po drugih, v tem hipu nenadlegovanli evangelj-skih Vipavcih, gotovo pa luli po celi Kranjski. Vipava je prvi kraj, proti kateremu postopa knez tako oslro; ta »hudobni in oležkuoci" uliod v celo deželo se ne srne posrečiti na nikak način; Vipava in dežela ,bi zašli v opustošenje'; turški sovražnik bi imel potem lahko igro, ako bi bile meje in dežele skoro prazne ljudi], kajti cela Kranjska je evangeljska. Na neumnost, da se služi Rimu suženjsko ter s tem Škoduje svoji lastni deželi, pokazuje prošnja opravičeno. Zgodovina je pokazala in kaže še vedno, kam pridejo knezi in ljudstva, k: pustijo Rimu, da jih brezpogojno potegne za seboj. Končno naglašajo še enkrat, da radi »svoje krščanske vesti ne morejo odneha« od spoznanega in pripoznanega zveličeval-nega nauka, v božji besedi prav utemeljenega avgsburškega veroizpovedanja* in menijo, da bi bilo najbolje, ako se predstavijo pri knezu ter pritisnejo tudi na Lanthierija, da ne izvede knezovega ukaza. Pismu je priložen že omenjeni izkaz imen in krajev onih 23. (Dalje pride.) j0$T* Primerilo božično darilo! Srečkanje nepreklicno 15. januvarja 1903. kron 40.000 kron letno-olirtiifiiaurtt,«,,, priporočajo: !. Geniilli, V. A. Jma. VMicMsfidter&Co, 0. Pinokerle. Srečke pO 1 K aunjalnice v Gorici. ________ Izšel je_______________ Krasen slovenski skladni koledar za trgovine, obrti, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni In elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je v žlic okusni izdelavi zelo" nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. ve6 in naj se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vposlati. Prekupel dobe velik rabat 5n re na zahtevo dopošlje eenlk. Prekupel dote" velik rabat In se na zahtevo pošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno -arilo ia se brezplačno vtisne njihova firma. UP"- Dane bode, ako koledar knialo poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se dim preje oglase" kjer se bode na take pri raz-pošiljatvi v prvi vrsti oziralo, ""•fll J H Christofle & CJs c. in kr. dvorni založniki Znamka Heinrichliof Dunaj L Opern Rlng- 5. Težko posrebrnjeno namizno orodje In poiodje vseh vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. |Hr» Ilustrovan cen l k na zahteva nje. -"%fli Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Christofle. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Anton Pečenko Dostavlja na dom in razjioiilja po železnici na vse kraje avstro - ogerako monarhije v sodili od 5(i litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree. I Trgovsko-obrtrja rej^troVar^a zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. Hranilni« vlog« obrestuje po l%%, — večje stalno, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. -~ Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez Izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t, j. 2fi0 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrddnost deleža 300 kron. Stanje 1. nov. 1902: D«l«il: a) podpisani.........K 1,347.400'-- b) vplačani.........» (i27.5C(5'02 Dana posojila...........1,861.785-33 Dopolnilni zaklad......* 209.177*1« Vlog«................» 577.105*78 Kranjski laneno oljnati firnež, pristen čisto kranjsko laneno olje ••••••• sladko jedilno laneno olje •*•••••• priporo^e Adolf Hauptfnami prva kranjska tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kieja v Ljubljani. Vinko Majdič Valjčni mlin v Kranju priporoča svoje obče kot izborno priznane mlevske pridelke. Zastopniki za Goriško: Ernesto Stecker & C° v Gorici, Židovska ulica št. 1. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni i 1901. tako: * )ji dne 28. dee. Hranilna vloga se obrestujejo po i%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5*/,*%, na varSčino ali zastavo 6%, na menice 6%, s >/«% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanja 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K = 158.640.— Hranilne vloge 1,818.965. — Posojila 1,879.113 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprelemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. y&mmmmmmmmMmmMmm Mizarska zadruga j i* . y gorici (Solkan) I Naznanja slavnemu občinstva, gospodom trgovcem 1 1 in založnikom pohištva, da ima 1 J veliko zalogo ||^|| veliko zalogo | 1 izptovljenega pohištva vseh slogov | 1 v Solkanu pri Gorici. * * * v Solkanu pri Gorici. 1 1 Naznanjamo, da smo prevzeli Kar ni v zalogi, se izvrši točno j 1 dosedanjo trgovino pohištva tvrdke po naročilu v najkrajšem času. 1 1 Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza * IR**^ J 1 vecchia št. r, katero bodemo vo- Cene zmerne. j 1 dili pod jednakim imenom. 1*1 Deli je litai ter Mri uiieie. ^%j&^-jfe^4l^^>«fe(^ •»Krojaška zadruga1* vpisana zadruga z omajano z a v a z o v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Frfporofia cenj. odjemalcem bvojc v obgirni izberi dospelo novo sv