B Lr Vr. Podkrajšek, železu, uradn l1,	J	Vinil, Tirol.
V Trstu, v saboto 3. novembra 1883.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V oJioMU I« ■•««.
»EDINOST« izhaja 2krat na teden vsako sredo in sabet« o poludne. Cena za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta 4 gld. KO kr. — Posamezne Številk* se dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trat« po K kr.. v fivrioi in v Ajdovščini po kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniltvo »vla Zonta 5.«
Vsi do v t ti se pošiljajo Ursdniitva »vla Terrente« »Nnova Tipografiu;« vsak mora biti fratikiran. Rokopisi orez posebne vrodnosti «e ne vračajo. — lnuratt (razne vrste imznn -nilft in poslanice) ai> zamčuniio no posoditi — prav cenć; pri kratkih oglasih z drobnimi Srkarni se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Semitizem in antisemitizem.
Iz kobaridtke okolice, 28. okt.
Dandenes se govori in piše povsod <j semitizmu in antisemitizmu; zato hode prilično, izpregovoriti nekoliko obširneje tudi v slovenskih listih o teh pojmih. Treba je tega sosebno pri nas, kajti na Goriškem se prikazujejo nekaj let sem tuji kupčujoči zidje, kateri niso bratje Sidom domaČe boj t. Vrivajo se ti uže tudi v na&e hribe; posebno so tod po Kotu in ob levem bregu boče blizu Koborida razpeli svoje mreže. Zelo se bojim, da ne mine, kakor drugod po svetu, mnogo let tudi pri nas, da pride ne le marsikatero najlepše posestvo, temuč ves Kot in ves levi breg Sočin v židovske roke; to se vt, po manipulacijah, kakoršne umejo le jfidje, in katere izvirajo iz njihove silovite zvitosti in neprekosljive prekanjenosti. Umeje se, da to ne velja o vseh Židih; ali te lastnosti se nahajajo pri Židih v ne-
Srimerno večjej meri, nego pri drugih, eden prav navaden slučaj židovskih manipulacij naj nam pojasni nevarnost, ki nam od strani lidov preti; Kedor čita antisemitične (protijudovske) liste, zna jih dokaj. Jud barantač se vsiljuje povsod; če ga vržeš pri vratih ven, pride ti zopet
Sri oknu noter. Ni moči odkriž <tl se ga, okler se mu nisi udal in od njega kupil ponujanega — slabega blaga za dobre svoje denarje. In če nemaŠ denarjev, jud je uže tako dober, da ti upa, vendar podpisati mu moraš menjico na 1, 2 ali 3 mesece. Prvi korak Židov je srečno storjen. Ko poteče obrok i nisi plačal, pribiti jud in ti rja te za plačilo. Ce denarja ne-maS, da hi plačal, pa podpiši novo menjico in zavezaj se, plačati mu mastne, dvakrat mastne obresti s kapitalom vred po dveh mesecih. Ta manipulacija ponavlja se večkrat v letu. Iz dolga od 200 gld. narastel ti je dolg 400 ali še več goldinarjev, in Še sum ne veš, kako. To je nemoralen, nenraven čin ; to je goljufija, odrtija, ka-terej postava ne more do kože. Vsaka država mora sloneti na nravnej etičnej podlagi; maje se, če jej ta pogoj ni zagotovljen. Cilj vsake odgoje mora biti nravnega etičnega značaja. Židovska nravnost, etika, je drugačna od naše kristijan-ske. Naša je vseohča, človeška, human na; Židovska nad vse sebična, pa le nasproli kristijanoni. Ker so pa Žid je v svojem po-čenjanji nasproti kristijauom v našem
smislu neetični, zato pogosti izgredi proti njim, kateri se utpj/nejo razviti do socijalne splošne agitacije. Slaba država, kder treba mnogo postav, postav za vsako malenkost; in to le zarad pomanjkanja etičnega momenta, prepričanja njenih dr-žavljavnov. Nujen obstoj ni zagotovljen.
Ker ne želim, da Iti prepozno prišli do spoznanja naši ljudje, otločil sem s?, podati nekoliko črtic o takošnih židovskih zmajih; zmajih, pravim, in nejudih sploh. »Tribfine« je antisemitičen, menda edini list na Dunaji. ki pogostom* prinaša dolge članke o Židih in njihovem talmudu, to je, o tistej judovskej knjigi, iz ltoje zajemajo, kako je treba kristijana, za katerega ima polno grdih psovk, samo ne besede — človek, s prekanjenostjo na meh odreti. Ta list prinaSa uže vse leto izvrstne poučne članke tudi iz peresa iz vrstnega profesorja dr. Roblinga, izvrstnega poznavalca vseh Židovskih knjig in v njih nahajajočih se, iz človeškega stališča popolnem zavržljivih, nenravnih nakan in načel, obrnenih proti kristijanom in njihovemu gmotnemu in duševnemu blagostanju.
Hočeš torej natančneje biti poučen o bistvu antisemitizma, le čitaj pridno »Tribune« in poskrbi si dr. Roblingove brošure, to je, male knjižice, ki govorć tudi o zgodovinskih podatkih židovske posil-nosti in drugih njihovih krepostij, po katerih se kristijani uničujejo telesno in moralno, da bode nekdaj jud gospodar sveta, kristijani vsi pa njegovi hlapci. Potem pa bode dosežen tisti želeni, iskreno zaželeni dan Židov, da bode na svetu samo jeden gospod, ime mu bode Izrael, in vsi drugi bodo sužnji, kakoršni so se nahajali le za prastarih časov, ko se je govorilo le o poganih, ki niso Še poznali edinega Boga. To, pomnite, žele talmudovi židje iskreno, kajti takrat pride njihov mesija, in to lj16 prav tako, kakor je gori napisano. — Tedaj humanizem, za čegar širjenje in povzdignenje se je truda stotin, da, tisočev let uporabilo, ta toli draga pridobitev človeštva, pogrešne se zop^t v grob, in ti katoliško človeštvo bodeš hodilo kot suženj po tej nekdaj tvojej zemlji in ne bodeš smelo plakati, ne proliti ene solze na grobu humanizma. In ti židje s6 svojimi gori opisanimi željami za blagostanje kristijanstvn, v kojih rokah je skorej v?e dunajsko časopistvo, slepe po svojih časopisih ves svet. da so
Podlistek.
Pušcavnikova premišljevanja.
Gospod uredniki Mnogo imate sorle-lovalcev, pufičavnika pa ne. Ne ob*Čam, Bog ve, kaj; le tu pa tam se mi morda kaka modra zabliska, kajti nihče na vsem boljem svetu nema več časa za premišljevanje od puščavnika. Sedel sem, ni še davno tega, ves udan v voljo božjo, obrnjen tja, kamor solnce zahaja, in premišljeval revščino, beračijo in splošno bedo tega trudapolnega živenja, koje nam je pa k ljubu, peli no vej kupi, katera nam je
Sri vsakem požirku zaliva, od bornega rviča do veleuma, ki se mu »homo sa-
Eiens« pravi, nad vse drago in milo. »Oi od revščina?« vprašal sem se. Drugi ljudje, ki niso puščavniki, trdijo, da siromaštvo v istej moči raste, čem več se ubogi ženijo, ter pravijo, da bi dobro bilo, ako bi se tukaj-le, kar se namreč ženitovanju tiče, sedaj Še vsacemu beraču prostega, — lesa postavila, katera n^j bi se le onemu odprla in ga v zakonska nebesa spustila, ki bi dokazal posest, ali stalno službo, ali pa vsaj poln mošnjiček drobila. Vse drugo naj bi se ne ženilo in ne možilo, ampak po besedah sv. Pavia tako ostalo, kakor je on bil, kar je, kakor sam pravi, bolje I
Pod božjim solncem ni stvari, da bi ne imela svojih dveh strani, — solnčne in senčne, iu taki so tudi nazori o sve-tovnej revščini in siromaštvu, koje povsod z neštetim bogastvom vštric pohaja. Na-
oni — zagovorniki, pospešitelji humanizma. In kaj mislite, da-ii izprevidijo to prevaro liberalni Nemci? Kaj Še! V židovski rog trobijo na vso svojo moč. Res izkazuje Rothcchild svoj humanizem vsako toliko, darovaje za kakšen blag namen nekaj tisočev, a to je le pesek v oči tistim ljudem, ki so itak uže slepi, da ne vidijo ničesa; kateri ne izprevidijo, kolika nevarnost jim preti od Židov. T takem slučaji so hitro pri roci vsi časopisi — saj so židovski, da povzdigujejo moža v deveta nebesa, mej tem, ko kristijana, ki podari za blag namen, kakor n.pr. rajnki Scaramanga v Trstu 300.000 gld., niti ne omenijo. In zakaj to tuko? Res, kar stori kristijan, to ni izvir humanizma. Da, kar Gojim, neju<1, stori, ni nikikoršnega prida, slabo je.
Semiti so bivali za starih časov ob rekah Eufrat in Tigris in po druzib krajih azijskih. Bili so to Babilonci, Asirci, Sirci in Feničani, Kartaginci, od kojih odcs-pivši so se naselili Hebrejci v kanaanskih niŽavah. Premetenost Feničanov v kupčiji, kakor velikanska, okužujoča sprilenost Babiloncev in Asircev so bile uže tačas skoraj svetovno znane. Ko je Krist nastopil in začel prve kali človečanstva ali humanizma, rekoč, da je le jeden Bog in bo vsi ljudje pred njim jednaci, polagati v srca spridenega, zapeljanega človeštva, stregli so mu, kakor znano, po živenji in ga res po triletnem njegovem poučevanji na čudo pravičen način na križ pribili, da so se le znebili toli jim silnega protivnika. In ko bi dandenes toliko moči imeli, ka-li mislite, aii ne bi morda še huje delali? Dandanašnji ži ije so skupili vso fino kulturo gori imenovanih Semitov in jo dandanes uporabljajo proti nam. In takoŠni ljudje niti ne najdejo splošnega protlvja pri kristijanih, kakor je uŽe gori bilo' omenjeno.
Da celo v nas Slovencih, v naših gorskih krajih, nahajajo se ljudje, kateri gred6 takšnim ljudem na roke. Te poučiti je dolžnost vsaceg i poštenjaka, bodi si karkoli po svojem stanu, in to mora se goditi nemudoma, da ne bi utegnolo biti prepozno. A ria se pa tudi mej izobraženci nahajajo zagovorniki semitskih, nepoštenih činov, tega pač ne bi si bil mislil, temu se moram pa čudom čuditi. Te mislece in gori imenovane liberalne Nemce, ki za Semite go vorć, za nje celo v boj bodijo, te ljudi imenujemo tudi Semite — kristijanske; a
zori druzih od moje puščavniške briht-nejih glav me danes ne brigajo, danaSnji svet je sebičen, ne zamerite mi, Če vam torej i jaz svoje nazore o tej reči razo denem.
Stalni narastaj revščine po mojem premišljevanji ne izhaja iz svobodnega ženltovanja, ampak iz slabega zasobnega gospodarstva, koje od dne do dne bolj propada. V lastnej deželi se le za 50 let nazaj ozrimo, ko so naši predniki, Botr jim daj dobro, še volnato in platneno robo, doma spredeno in tkano in narejeno nosili, ko naši kmetiŠka dekleta niso Š* v svili in baržunu k božjej službi hodila, ko naši mladeniči niso še svilnatih oprs nikov imeli, ko naši gospodarji, hlapci in pastirji še niso zadnjega, trdo in krvavo zasluženega krajcarja za smrdljivo in kužno žganje po griu poganjali! Ozrimo se v tiste čase, in videli bomo mesto sedanjih rubežnih in kantnih papirjev, ki gospodarjem po hišah za tramovi in po predalih leŽ6, napolnjene mošnjičke z srebrnim denarjem, brez katerega takrat nobena hiša, da, noben pastir ni bil. Spri-denost in razuzdanost ste se šopirile te daj le po mestih. kmetiŠka Ha so jima bila še nepristopna in nastopek je bil oči-viden : »polne moŠnjice, pa zdrave hutice«. Pa ne, da bi mi kedo oporekal, lahko so se dobro imeli, ker jim ni bilo treba vl-socega davka plačevati iu druzih priklati tudi niso poznali. Na to odvrnem: »Ako niso imeli tolikih troškov, tudi niso poznali tolikih dohodkov.« Stroški in dohodki so vedno drug z drugim v najlepšem soglasji in čem večji so prvi, tem
vsi tisti, koji z vsemi postavno privolje-nimi sredstvi odkrivajo in podirajo nakane semitskega izroda in ljudstvo o teh grdih nakanah poučujejo, nazivljajo se Antisemiti. Vedenje prvih — semitizem, a ono slednjih — antisemitizem.
Pri nas v gorah se nahaja nek tipus take semitske baŽ*. O tem se pripoveduje marsikaj lepega. Ta je tisti mož, ki gre tako radostno na roke nekemu, uŽe nekaj let v naše kraje in v poznejih časih uže bolj pogostoma zahajajočemu Židu, da mu le nekoliko dobička kaže. Da torej nema niti za las značaja, to je naravna in lehko umevna posledica. Kedo bi si bil kedaj mislil, da je še v slovenskem narodu in prav v nas tu dobiti kacega Semitofil;-. In takošni ljudje se vam kaj pobožne delajo. Do sedaj se je govorilo le o tercijal-kah, a odslej bo treba odkrivati tudi t«r-cijale. Bog daj, da bi se varal, a svojo misel hočem izreči, da takošen duh si utegne, predno si ljudje domislijo, pridobiti trdno pozicijo ne le v Koboridu, temuc tudi po drugod v Kotu in na levem bregu Sočinem. Po dosegi tega bode prepoznt, bojim se, ali vsaj vse težavnejše, vreči pa iz pridobljene pozicije, torej trebe delali sedaj uže skupno na to, da se mu povso i zabrani vsako utrjenje. Popreje je zahajal bolj poredkoma k nam, a sedaj, kakor už» gori omenjeno, prihaja bolj pogostoma ml spremljan je od druzega, da ga izuri v svojem svetem poslu in postavi v pri lob-ljeno pozicijo kot posadko. Srečni gorjani potem l Bog se vas usmili in pošlji raje žveplo in ogenj nad vas, kakor nekdaj nad Sodomo in Gomoro! Tisočkrat bolj srečni boste I Torej gorjani! bodite na oprezu in uporabljajte vsa postavno privoljena sredstva v dosego naše svete svrhe.
Konečno mi je omeniti še, da se marsikateri neodvisen možak, marsikateri izobraženec na pač preveč ponižen način klanja takšnim semitskim tujcem. Dokler nekateri judjemisle, da je njihov Jebova ves drug korenjak, nego-li naš dobri Bog, dotlej nema uzroka kristijan pečati se s tako-šniml ljudmi.
obilneji so pri umnem gospodarstvu poslednji, torej tukaj ni nič I Ako na mesec 30 goldinarjev potrebujem, da preživim svojo obitelj, zaslužim jih pa 45, ima teh 15 goldinarjev, ki mi čez neogibne potrebe ostanejo, prav toliko vrednosti oziroma današnjega časa, kakor jo je imelo pred 50 leti pet goldinarjev, ki so ostali čez mesečni zaslužek, kateri je morda le '20 goldinarjev pri 15 goldinarjih fitroškov nanašal. Poglavitna reč je, da se teh 15 goldinarjev tiko obrne, kakor se je obr-nolo pred 50 leti 5 goldinarjev, namreč ia se spravijo v hranilnico, ne pa v žga-njarijo »auPs Nieraerwiedersehen«.
Z vso puščavniško ozbiljnostjo pra-Šarn dalje: kaj je treba našim kmetiškim dekletom zavijati poželjivo grudo v dragoceno obleko iz svile in žameta, ki požre toliko desetakov, kolikpr se jih s krvavimi žulji v potu obraza zasluži. Kaj jim je treba nositi svilnatih robcev po 500 krajcarjev, če hombažast za 30 ali 50 krajcarjev prav tako telesnim in mora-ličniin potrebam zadostuje. Kaj je treba kinetiškim fantom, kaj treba barabam kupovati si dragih voinatih tvarin za nedeljo in praznik, ki valjajo 3000 in Še vpč kmjcarjev, če za najsvetejšo službi božjo pošteno narejena obleka iz domačih pridelkov, po zimi suknena, po leti platnena, ki ne stane povprečno 1000 krajcarjev popolnoma zadostuje.
Ni nam treba gledati, kako se gospoda oblači, ta nain nič inari, vsak za se, Bog pa za vse! Kaj je treba, da kmet gospodo povsodi posnema v razuzdanosti iu raskošnosti, le tam ne, kder bi jo smel,
Politični pregled.
Notranje dežele.
Obe delegaciji mirno in točno izvršujete svojo nalogo ter odobravate vladine predloge, tu pa tam z nebi-
kder bi jo moral — v vednosti. Mladi fante! vrni se k mezlanastej in sivosuk-nenej domačej obleki, in mlada devojka, zavijaj svoje mične in darežljive natorne darove v domače platno, ali č* uže mora tuje biti. v ceni bombaž, možila se boš zaradi tega še veliko lo^je. Rajši pa glejte, da strogo posnemate gospodo v vednosti in ročnih opravilih, v lepem in prijaznem vedenji in obogatite v kratkih letih, da bo veselje. Dandanes «e povsodi lep zaslužek ponuja in pri varčnosti in modrem osobnein gospodarstvu se dandanes lahko v par letih tisoči prlštedijo.
Lep zaslužek pa, ki ga denašnji čas povsod ponuja, tirja o«Hočno pred vsem drugim bistro glavo, katera se več ali manj v š'oli doseže. Sole ne menim v ož jem, ampak v splošnem pomenu besede. Šola je človeku vse njegovo živenje, sicer ne dvema enakomerno, vendar za vsakega jako podučljivo po izglednej učiteljici, izkušnja imenovanej.
Skušnja sama pa ne zadostuje, treba jo je krepko s teorijo ali vednostjo podpreti, in to človeka še le mojstra napravi, ki je vsakemu položaju kos. Dva in petdeset nedeljnih in 14 prazničnih popolu-dnevov ponujajo ti zlati čas za to. Pusti toraj pogubni liter in sezi inesto po njega, po podučno knjigo in ostane ti denar in pridobiš si vednosti, ki ti je potrebna za zdatneji pridobitak vsakdanjega kruha, kajti več, ko kdo zna, tem bolj je zmožen, več zaslužiti, temveč si lebko prihrani — če hoče. Da se pa človek teoretično naobrazi* zato je pred vsem dobra

stvenimi preme raba mi. To je dober vzgled prihodnjemu državnemu zboru.
Na Dunaji so 30. oktobra zopet študentje rogocilili in počenjali reči, ki so dunajskemu vseučilišči na veliko sramoto. — V novem vseučilišči je namreč ta dan začel razlagati cerkveno pravo profesor Maassen, ki je bil lansko leto rektor in so je v dunajskem deželnem zboru poteguol za češko ljudeko šolo na Dunaji. To pa je ustavoveree in njih pristašo jude hudo speklo in provzročili so uže lansko leto izgrede zoper njega. Enako so osnovali tudi letos napad na tega poštenega moža. Ko je namreč z gorkimi besedami nagovoril svoje poslušalce ter jim živo priporočeval, naj varujejo čast novega vseučilišča, zaiSela je zbrana množica razsajati, upiti, kričati in razbijati, kakor kaki divjaki. A profesor Maassen se ni prestrašil, ostro je karal tako po-čenjanje, ki dela sramoto učenosti posvečenemu kraju. — Drugi danje profesor Lorenz v velikej svojej, natlačene] dvorani nagovoril Študente in izjavil, da so včerajšni izgredi v učilnici profesorja Maassena vse oddelke vseučilišča osramotili ; oni so ga primorali, du bo s podučevanjem čakal do časa, ko se red napravi. Izrekel je, da so izgredi tudi njega razžalili, da sramotenje njegovega tovariša tudi njega sramoti; on obžaluje, da je bil lansko leto zoper njega. — Profesor Maassen je ena največjih znanstvenih dik dunajskega vseučilišča in on jii vreden temu možu remenov od čevljev odvezati. Lorenz je izjavil, da se podučevanju odpovć, ako to tako dalje pojde, ker njegovo dostojanstvo zahteva, da slovtf da vseučilišču, na katerem se žali učna svoboda.
V	Brnu so imeli delalci zadnjo nedeljo jako viharen zbor. Vstali so izgredi; policijski komisar, ki je zahteval, naj se zborovanje konča, bil je razžaljen in policija je naposled storila red ter nekoliko razsajalcev zaprla.
V	Budimpeštu se je te dni posvetoval ministerski načelnik Tisza z hrvatskimi zaupnimi možmi; vsi pričujoči so poudarjali potrebo, da se ban k malu imenuje in deželni zbor skliče, da se povrnđ zopet normalne razmere.
Roparji v Hercegovini se vedno bolj množć. Ponoči od 28. na 29. oktobra je zadela žandarmerijska pa-tvola blizu vasi Kocanj na roparsko Četo, ki je imela kakih 30 mož. Začel se je boj in patrola seje moralavečjej moči umaknoti. Roparjev je več mrtvih in ranjenih, patrola pa ni zgubila nobenega moža.
in odprta o lava, veseije in trdna volja potrebna. Osla še nihče ni brati naučil.
Veselje in ozbiljno voljo si človek v uoucnili letih in okoliščinah, v kakoršnih se nahaja, pridobi, dobra glava mu mora pa prirojena biti in tukaj je velicega upliva podedovali)a teorija naturalistov, da navadnovse moraličoe i„ fizične lastnosti roditeljev na otroke prehajajo, kar je bilo tudi uze starim ljudstvom znano, da se zasledujejo do tretjega in četrtega kolena. Zatorej bi bilo posebno treba gledati, da se, kolikor mogoče, zakonske zveze bistroumnih mladeničev in deklic pospešujejo, koji so v pravej požrtovalnej ljubezni drug drugemu udani. Vsak pogled v vsakdanje živenje nas uči, da so otroci tacih roditeljev, kateri so se na podlagi prave čiste ljubezni in sočutja vzeli, čuda botf nadarjeni mimo onih, pri kojih je premoženje in gmotna veljavnost zakonsko zvezo sklepala, kder je bil mesto porednega'dečka Amorja brezčutni Pluton posredovalec pogodbe, ki je za vae zivenje veljavna in se jej zakon pravi.
Uoveštvo ne bi tako oči vid no fizično in moralično propadalo, ko bi se zakoni le na podlagi ljubezni, one prave ljubezni, ki se le občutiti, nikakor pa popisati ne — sklepali. Kako resničen je Schiller: „D'rum pnife wer slch ewig blndet, Ob sich daa Hcrž zum Herzen findet, Der Wahn ist kurz, die Reu ist lang I"
(Konec prihodnjič.)
Vitanje dežele.
Ruskemu carju je poročil Bala-banov o spremembah v Bolgariji, Car ga je jako prijazno sprejel ter se zelo zanimival za bolgarsko zadeve in željo izrekel, da se vojaSko praSanje k malu vredi. Carjev pribočnik pojde te dni v Sofijo, da bode vplival pri vredbi tega praSanja.
Italijanski državni zbor se odpre 22. t. m.
Francoska poslanska zbornica je 31. oktobra z 339 glasov proti 160 izrekla zaupanje vladi. Clemencau je hudo grajal kolonijalno in zunanjo politiko. Ferry pa jo je zagovarjal in izrekel upanje, da kitajska vlada ne napove vojne, česar tudi francoska ne misli storiti.
Turška vlada je izrekla, da Le-seps brez novega dovoljenja sicer sine sueški kanal razSiriti, ne pa novega napraviti.
V	Londonu so 30. oktobra v dveh krajih na podzemeljskej železnici dinamit užgali, 38 osob je bilo poškodovanih, vožnjo so morali ustaviti. Hudodelcev Se niso našli, sumi se, daje to atentat Fenijerjev. V Londonu je velik strah. — V Baltimoru blizu Pitsburga pa se je na tovornem vlaku v predoru užgalo 1200 funtov dinamita, ves predor je razrušen in mrtvi vsi ljudje, ki so se peljali z vlakom.
Iz Egipta se zopet poroča, kakor uže tolikokrat, da je egiptovska vojska popolnem potolkla krivega proroka, i da je bil tudi prorok ubit. Verovati temu poročilu ni mnogo.
V	Pekingu je vstala kolera.
Dopisi.
Lokve, 31. oktobra.
(.Bralno drultvo v Lokvi.) Po dolgih željah smo prišli vendar do tega, da se osnuje bralno društvo, V nedeljo 28. t. m. je bil povabil začasni odbor lokavsko občinstvo y posvetovanje, kako bi se dala stvar izvršiti. Pri tukajšnjem gostilničarji g. Milavci je bilo zbirališče. Udeležila se je tega shoda vsa lokuvska inteligencija, izimŠi nekoga, kateri bi v svojej zavisti in srdu najraji poklical nebeški ogenj, nav-lasti na glavnega aranžerjn, te pohvalne narodne stvari. A tega človeka, kakor tudi njegovega prijatelja označiti hočem po resnici in pravici niže doli. — Gospod učitelj L. vstane, ter razlaga zvesto po-slnŠajočemu ga občinstvu pomen in važnost bralnih društev, opisuje, kako družijo taka društva koristno s prijetnim, ter živo priporoča občinarjem, naj se obilno vpišejo v društvo, naj agitujejo povsod za pridobitev novih udov in to sebi v čast, narodu pa v prid. Ta toli primerni in navdušeni govor je našel odmev v srcih zvestih poslušalcev, pokazal je dobro svoj vspeh, ker vpisalo se je takoj 27 udov v društvo. Kdor bi menil, da to ni veliko, motil bi se, navlaati, če so mn znane tukajšnje razmere. Mimo over, ki imajo svoj uzrok v mnogih razmerah, — opomniti mi je osobito kovarskega rovanja, ki sta ga načinila dva možakarja zoper naše društvo. Ta dva se odlikujeta, eden po »deutsche Intelligeuz«, drugi pa kot reponosec in figurant. A prvi simpatij ne uživa v vasi nikakoršnih, niti od inteligentnih, niti od priprostih ljudij! — Drugi pa je silno domišljav, da-si ne zna niti Čitati in le za silo pisati. Edina dobra njegova stran je ta, da ima debelejšo kožo od svojega pokrovitelja in se ne meni dosti, tudi Če je časih oštevan v »recepisu«, (ker tako nazivlje on časopise). Servilno udan je pokroviteljstvu svojemu).
Ta dva moža, sedeča v nedeljo zvečer v gostilni, vpraša nekdo, zakaj nista prišla k zborovanju in ali se vpišeta v bralno društvo.
»Jaz bi se«, rekel je prvi, ko bi učitelja ne bilo. In temu je pritrdil tudi ko-pitarski njegov trabant, češ, da tudi on ne more učitelja videti. Jaz vprašam, zakaj ne? Mislim, da učitelj ne zasluži tega. Ali morda ta dva veljaka to peče, da se jima g, učitelj ne uklanja. Sicer so osobnosti zoperne, kakor veli neki latinski pregovor, in ni prav, da »naša junaka« iz osobne neopravičene mržnje do g. učitelja škodujeta svetej narodnej stvari! Mislim tudi, da bi osobito lokavska »Intel-ligenz« morala biti prijateljska šoli. A nekemu gospodu prememba v Šolskem svetu ni prav, pa je gotovo le Šoli v dobro, kajti od novega krajnega Šolskega sveta pričakujemo, da bode vsaj kaj delal. Želeti je v prvej vrsti, da bi Lokev dobila svoje
Šolsko poslopje, ker sedanja šolska soba je nepripravna za Šolo, kar je izrekel pri iadnjej inšpekciji — kakor sem izvedel iz gotovega vira -- sam c. k. okrajni šolski nadzornik Sinkovič.
Konečno mislim: Če se tudi ne vpišeta označena naša junaka v bralno društvo, da je vendar zagotovljen temu ob stoj, ker radi dveh vojakov, če tudi se skujeta, gre vendar-le vojska dalje. Za to govori tudi srečno postavljeni odbor: pre-east. g kaplan J. Hekar, predsednik, g. Miba Božegiav, gostilničar, stare korenine poštenjak in narodnjik, podpredsednik, gosp. Avgust Praprotnik, bivši učitelj, sedaj trgovec, blagajnik; gosp. J. Leban, učitelj, tajnik; — odborniki: g. Bole, Mi-lavec, FrankoviČ Anton ; namestnika: Ška-bar Franjo in Jakob Merlja.
Meni je bilo, da poročim tu resnico, za katero jamčim sč svojim podpisom. Ako bode treba, postrežem Še s podrobnostmi, ker take ljudi treba krtačiti, ne glede ni na desno, ni na levo.
Iz Celovca, 25. vinotoka.
[Različne misli o \adnjem zasedanji kranjskega deželnega zbora.) Za nas koroške Slovence (kakor tudi za primorske in štajerske) se nič ne dela. Zato smo pomoči pričakovali od hrabrega postopanja kranjskih Slovencev. Na svojo žalost pa vidimo, da so našemu vozu podvrgli močno in veliko cokljo. Drugače vsaj ti ne morem tolmačiti nekaterih glasovanj. Da so slovenski poslanci glasovali za potrjenje volitev iz velikega posestva, to uii je razumljivo iz mnogih uzrokov.
A drugo važno glasovanje za znane groše pa mi je čisto nerazumljivo.
Neki »bescbwichtigungs - hofrath« v • Novicah« sicer pravi, da je govor le o poučevanju »druzega deželnega jezika«; toda nas starih zajcev s tem ne preslepi t Naj le poskusijo na enej kočevskej Šoli uvesti slovenščino kot učni predmet, bodo videli, kakošen ropot in krik se vzdigne po vsej Nemčiji I
Na to tudi ne mislijo; ampak sankcionirali so le nemški poduk v slovenskih večrazrednicab. Preverjen sem sicer, da slovenskega naroda na Kranjskem s 600 gold. ne ponemčijo; tudi ko bi dovolili v ta namen 6000 ali celo 60.000 gld. na leto, ne posreči se jim z lepa, kajti jaz oznam Kranjca, — dokler ima se eno apljo zdrave krvi v sebi, dokler je Kranjec, Slovenec, in ako bi desetkrat nemško znal. Ne dopada se nam pa, da je to stvar sam narodni zastop sankcljoniral. Štajerci, Korošci in Primorci porekć: »Će uže Kranjci slovenščino popuščajo, in celd nagrade razpisujejo za hitrejše ponem-čevanje naroda, potem — povesnimo slovenski prapor......... Kam pridemo
po tej logiki, tega mi ni treba dalje razpravljati.
Će pomislimo stvar samo ob sebi, pridemo do tega zaključka: ali se otroci v večrazrednicah po tem potu nemščine nauče, ali pa se je ne nauče. Ako se je ne nauče, potem je poduk nepotreben, potrata časa in okrajšanje drugih predmetov, torej se mora ovreči; ako se pa nemščine nauče, potem so take šole po-nemčevalnice, in še le prav je naša narodna dolžnost, da jih spodbijamo. Ter-tium non datur.
Vsi smo sicer prepričani, da se kranjski otroci v teh nemških urah ne poneni-Čijo, — pogubna pa je za nas moralična stran, ki v tem sklepu tiči.
Vprašanje pa je: ali je to postopanje tudi dobro?
Gn pogled na Štajersko, Koroško in Primorsko nas prepriča, da ne.
Nerazumljivo pa mi je, zakaj se morajo neki uspehi doseči prav na škodo Slovencem! Če se uŽe »spravljivost« t tem kaže, da mora jeden odjenjati, zakaj ne bi enkrat tudi Nemci odjenjali ?
Nadejamo se torej, da vlada pripravi enkrat Ceiovčane, Mariborčane in Celjane na to, da v Šolah slovenščino uvedo. Zakaj moramo prav mi ztnirom strugo tako kopati, da povodenj čez naše travnike pri-ha|a? Kočevarji v sredi Slovencev so gotovo tudi potrebni znanja slovenščine, prav tako Gelovčani, Mariborčani itd. Kako je to, da prav tam ni treba donaŠati nobenih žrtev za »spravljivost«?
Dovolite, gospod urednik, da^ se poslužim prav trivijalne primere, će se v krčmi dva spreta, svetujejo gostje navadno tistemu, katerega za slabejšega imajo, naj molči ali pa naj se odstrani, ako bi tudi prav imel.
Zakaj pa Štajerski Slovenci, katerih je 400.000, ne dobe nijedne narodne srednje šole, mej tem, ko se je 20.000 Koče-varjem dala spodnja gimnaziji »zavolj spravljivosti«!
Taka »spravljivost«, pri katerej imamo le t^i Slovenci trpeti, žalostna je za nas.
Z Dunaj«, 1. novembra.
Kakor koncem minole^a šolskega leta, tako so tudi v začetku tega leta nemško-nacijonalni dijaci in njih stekliši Maase-nova predavanja motili, in sicer tri dni zaporedoma. Uže vlani se je čudom čudilo, da ministerstvo tako mirno gleda te nerede, letos pa je vendar udarila strela
— pravi se — da preti ministerstvo juri* dično fakulteto zapreti, če ne bo miru-" Dvorni svetovalec Ezier, dekan, vedel se je silno smešno, da ne rabim druzega Izraza — in je skoraj ponižno profil dijake, naj vendar uže hote neumnosti na klin obesit).
Profesorja Lorenca, znanega nemško-nacijonalnega zgodovinarja, vendar je začela vest peči, koje videl, kaki vragove je vedenje nemških politikarjev in profesorjev vzrodilo in je javno obsodil tako početjp, češ, da ni vreden remenja odvezati Maasvnu glede znanstvene vrednosti,, da obžaluje razpor svoj z možem, ki je kras vseučilišča. Ali mož tega poprej ni vedel, da je to še le zdaj iztuhtil?
Ostro bi obsodili moža, ki v juliju in oktobru istega leta o Čistej osobi tako različno misli in govori, ko bi ne vedeli iz domače zgodovine, da se ta lastnost nahaja ubique geritium; tedaj pogrnimo plašč krščanske ljubezni do bližnjega čez tega »zgrivanega« nemškega učenjaka in grešnika.	K. P.
Domače in razne vesti.
Tržaške novosti. Mestni »bor.
XX. seja mestnega zbora je bila v sredo zvečer. Seja se odpre točno ob pol 7. urL Predsedoval je prvi podpredsednik France vitez Diminer; pričujoči so bili gospod vlad ni svetovalec pl. Krekič in 3*2 poslancev. — Ko se potrdi zapisnik zadnje sejer tajnik mestnega zbora prečita poročilo »Društva mestnih inženirjev in arhitektov« glede napeljanja Reke, in poročilo gospoda inženirja Schmilt-a, v kojem, prosi mestnega župana, naj mu blagovoli odmeniti prostor v mestnej palači, da razstavi projekte in plane končanega trasiranja« Tramway na paro« iz Trsta v Gorico, Ajdovščino itd., da si vse lažje ljudstvo more ogledati. Potem se preide k volitvam oermanentnih komis j za leto 1883—1884. V komisijo javn« snage in ogledovanja so bili izvoljeni: Biasoletto,, Borghi, Clescovicb, Combi, Degiorgio, Dfjak in Richetti. V trgovinsko, obrtnij-sko in poljedeljsko ti-le: Artelli, Bordinf, Borghi, Burgstaller, Combi, Brttll, Gra-blovitz, R. Luzzatto, bar. E. Morpurgo, Nadlišek, Pagan, Pazze, Segr6, Vivante. V komisijo za vojaške zadeve, javno varnost in anagrafov (statističnih vpisovanj) ti-le: Benco, Richetti, Toramasini, Vida-covich, Vivante. V ono požarov ti-le: Ce-sare, Perissini, Rascovich, Rossetti, Richetti. Censorjem stenografskih poročil ti-le: Gonsolo, Dompieri, Pervanoglii,. Rossetti, Tommasini, Venezian. V vodstvo tržaške Štedilnice ti-le: Artelli, Borghi, Buchreiuer, Combi. Grablovitz, R. Luzzatto, Morpurgo b. E., Vi vaute. V pomnoženi oddelek vodstva tržaške štedilnice ti-le: Brull, Burgstaller, Cesare, Clescovicb, C01180I0, Degiorgio, Dejali, Dimmer, Dompieri, Lunardelii, M. Luzzatto, Mavroner, Mauser, Palese, Pazze, Perissini, Pervanoglii, Piccoli, Ralli, Rascovich, Rittmever,, Segrd, Venezian, Ventura, Wieselberger^ Potrde se oni za srednje šole in ulje odbora za tržaško risarsko šolo iti kurato-riji učenih zavodov, ki so uža minolo leto funkcijonlrali. Dr. Pimpach poroča v imenu municp. delegacije o prošnji okraj* nih glavarjev po okolici, da se jim od-škodva voznina pri uradniškem poslovanju. Delegacija predlaga 60 gl I. onemu v Bazovici in 40 gld. proseškeniu, kar se brez debatiranja odobri. Potem Pimpach poroča o prošnjah podokrajnih glavarjev iz Barkovelj in Rojana, v katerih omenjena prosita, da se jim poboljša plač 1. Po daljšem debatiranji se prošnji uslišite in določi : podokrajnemu glavarstvu v Bmcovlji 280 gld. in Rojanskemu 240 gld. na leto. (Non ho bisogno — ma somma necessita cn'š aneora peggip. Soliloq iio d' un inte-reasato nell' affare.) Odobri sa Še 1100 gld. k oddelku za vodo, ulice, sprehajališča, in nove hidravlične naprave. S tem je završena javna seja in mestni oČatje zborujejo tajno.
»Triester Zeitung« in »Cittadino« poročata, da je v Benetkah »queslura« preiskala stanovanja iz Avstrije pobeglih tržaških in isterskin iredentistov, ter pri njih našla dokaj pisem in »planov«, koje zaseže in izroči koinpetentnej oblasti v daljno pre-iskavanje. »Se non erriamo, avvicinasi l* annlvetsario d' un mar tire della causa irredenta di 1& da venire. II Comitato ir-redenta (cosisi dice) delle Alpi Giulie orien* tali studia il »quando« ed 11 »coine« poter passare aH' esumazione dello sciieletro del1 »protomartire«.
Novinarski boj. Mej »Triesterco« in »Tanblattom« seje unel hu l boj; »Tag-blatt« je uže dvakrat »Triesterco« hudo napadel, in je bil uže dvakrat zaplenjen zarad teli jako ostrih napadov. Zdaj pa se bode vsa stvar obravnavala pred porotniki, ker »Triesterca« toži. Stvar utegne biti jako interesantna in občinstvu gotovo razstavi mnogo umazanega perila; ako se pravda poprej ne poravna, kakor se je to uže enkrat zgodilo, ker ste se obe stranki bale — javnosti.
Nesreče. Mornar Širne Skorlič, 16letni mladenič iz Dalmacije, padel je vtorek raz mostu na ladiji stoječi krov, ter se hudo
poškovovai na desno nogo. Javna straži odpelje ranjenca v bolnišnico. — Kuharica krčme »Alla bella Dalmazia«, v ulici »Ca-pitelli«, polila je dne 1. nov. po nesreči z gorko vodo 6 letnega fantiča Franceta Ferrari. Ta je vodo izlila na ulico akoz pritlično okno na mimogredočega fantiča. Fantiček se je močno oparil. — Straža je odpeljala v bolnišnico 27 letnega boleh-nega čevljarja iz Trsta, kije ležal na tlaku pred palačo »Panfiii«. — Andrej O. 30letni Tržačan, kmet, moral je v bolnišnico, da si zdravi dva hudo poškodovana prsta na levej roki. Kako se mu je nesreča pripetila in kde, tega tieče povedati.
Tepež. Kaj je trši butelja ali glava — fizikalno resnico najbolje čuti in pozna Elizabeta Krištof, bivajoča na »Riborgu«. Jelis ava v torek po noči se spre z Marijo Kuzin, ta v prepiru Česne s prazno buteljo nasprotovallco po glavi, in Jelisava vsa krvava, mora se zdaj zdraviti v bolnišnici. Kuzinovo so straže Ša tisto noč dele pod ključ.
Straž potrebujmol Kakor čujemo, si. c. k. policijsko vodstvo v Trstu narnerjava pomnožili javno stražo. To je dobra misel in občno koristna. Množe se vsakojake hudobije, da je groza; lju Istvo upijo po straži, a ta povsod ne more biti, ker nema sto rok ni sto nog i niti daru vsepriču-joČnosti — hočem reči: »Mi razpolagamo na premalo množino mož, ki bi nas vspešno varovali napadov in ti, ki so, ne morejo vsemu kaj 1 N. pr.: V četrtek ob 6. zvečer so nekateri lumpje (drugače ne zasluži, da jih imenujemo) raz m03tii, ki drži na Greto, metali kamenje in prah na ljudi, gredoče po spod njej cesti, ki drži iz Ro-jana in Harkovelj v Trst. To je nezaslišano. Bili so trije ali štirje, kakor se sodi doma na Greti. Velika in nujna je potreba »inšpektorata« na Belvederju.
Tržaško groblje je bilo oba praz-nika obiskovano od tisočev in tisočev ljudi vseh stanov, večina grobov je bila odičena s prekrasnimi venci. Pevsko društvo »Jadranska Zarja« je pod vodsvom g. Tance-ja pelo žalostinke na grobih rajnkih zasluzenih narodnj kov, kar služi temu društvu v posebno Čast. Stari običaj TržaČanov, da v vinu vtope svojo tugo, je tudi letos obveljal; po tržaških ulicah je bilo oba praznika obilo pijanih; vendar pa se tudi v tem obziru obrača nekoliko na boljše, česar so v prvej vrsti uzrok ozbiljni čisi, to je slabi zaslužki.
t Matevž l*oiraćnik, poštni kontrolor, vrl naš narodnjak, je na vseh Svetnikov dan ob 1. uri nanagloma umrl. Delal je v uradnlji i mej delom ga je zadela kaplja. Nekemu prijatelju, ki je srečal zjutraj v uradnijo gredočega, rekel je : »No, jaz sem dosegel, kar sein mogel, zdaj Je konec, pa si tudi nič več ne Želim.«
Štipendije. Razpisujejo se 3. štipendije za dijake mestnih srelnjih Šol po 105 gld. letnih. Prosilci naj ulože svoje dokumeutovane prošnje pri tukajšnjem magistratu, najdalje do 15. novembra t. I. Prošnjam je treba priložiti sprič.ila zadnjih dveh pol šolskih let.
Izpred sodišča. Mate Gregoretti iz Dvora v Istri (Corte d' Isola), 28 letni oženjeni mož in oče več otrok, zatožen javnega prisilstva s prevaro, dobil je dne 29. t. m. šest mesecev trde ječe.
Velika beseda delaUkega podpornega društva v »Monte verde« je zopet pokazala veljavo in upliv tega društva. Akoprem je bil vstop omejen le na družabnike in njih povabljence, pri vsem tem se je nabralo uže pred začetkom besede toliko občinstva, da je bila dvorana in obširna galerija prenapolnjena ; po prodanih listkih in po listkih za prosti vstop soditi, je bilo okolo 1000 osob, katere naravno niso mogle vse stati v dvorani in so se mnogi morali po koridorih in predsobah baviti. — Igra »Mlinar in njegova hči« seje igrala nad pričakovanje dobro in je predstava občinstvo jako zadovoljila. Pred \sein moramo pohvaliti naravno igranje »Micke«, gospodičine Anke Kobalove, res krasne prikazni na doma» Čem odru; ona je igrala čisto naravno, dejanju tako primerno, da je globobo pre-sunila vsako čuteče srce; gospodična s takim igranjem res lehko nastopi v vsakem gledišču. Tudi >»mati Korenka« predstavljena po gospej Koblarjevej in Županja po gospici Muhovj, obe ti roli ste bili v pravih rokah in gosp. M. Katalan je starega mlinarja tako dobro predstavljal, kakor bi se moglo to le od prvih igralcev zahtevati. Pohvaliti moramo tudi gospodičlno Boletovo iz Rojana, ki je v mestu prvikrat nastopila, pri vsem tem pa predstavljala »Meto« prav naravno in nonšalantno, kakor to mora biti. »Janko«, £osp. Janko Drašček, in »Pivek«, gosp. Cargo, sta svoji nalogi tudi tako izvrševala, da se jima ne more blizo. Mladi in simpatični »Matija«, gosp. J. Scnmidt, akoprem še novinec na deskah, ki po-menjajo svet, bil je pri vsein tem doma in nam obeča izvrstnega Jankota, morda uže prihodnje leto. O »grobarju« g. Je-rini, In »duhovniku«, g. T., pa moramo reči, da bolj karakteristično pač nista mogla izvrševati svoje naloge. — V obče te je igra igrala prav dobro, čemer je
dokaz to, da je občinstva pazljivost tra-jaja do konca igre in da je v njem tu>ii obudila čute, katerih namen je vsa snov te žalostne igre. Skoda le, da se igra ni igrala v gledišču, na prostornem odru. kder bi bile tudi scenerije povzdigovale vtisek. — Kar pa ni bilo letos, bode prihodnje leto, ako Bog dade. Z veseljem moramo pozdraviti novo moč na muzič-nem polj u, mladega gospoda Abrama, kateri se je pokazal v romanci, »La steila confulente«, jako spretnega vijolinista, katerega želimo še večkrat poslušati. — Gosp. Preveč je še od lanskega leta nam dobro znan virtuoz na citrah; ni nam treba skoraj omeniti, da je občinstvo njegovo občutljivo brenkanje poslušalo z največjo pazljivostjo, ter svojej hvaležnosti dajslo oddušek se živahnim priznavanjem. Po dovršenem programu je prepeval še mešani pevski zbor delalskega podpornega društva pod vodstvom g. Tance-ja in začela se je Živahna zabava; da tuli brez plesa ni bilo, to se umeje. Veselje je trajalo do 2. ure popolunoči, in vladal je najlepši red od začetka do konca. — Naj omenimo, da so to veselico počeslili tudi nekateri goriški gostje, zastopniki ondotnega delalskega podpornega društva in pa čitalnice goriške. Delalsko podporno društvo pa s takimi veselicami dela čast sebi in slovenskemu narodu; ono je po nekakem v Trstu prevzelo vodstvo narodnega gibanja. Le večkrat tacih in enakih veselic, in rastel bode upliv društva, pa rastla bode tudi zavest slovenskega naroda v Trstu. — Kakor se sliši, vrgla je ta veselica deialsksmu podpornemu društvu okolo 120 gld. čistega dohodka i u tako pomnožila nekoliko tudi društveni penzijski zalog.
S krasa nam piše prijatelj to le: Bil sem dne 1. t. m. to je v praznik Vseh svetov v Divači v tainošnjej cerkvi pri sv. maši. Služba božja se je vršila z razpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Pazljivo poslušam, kdaj prično peti, osobito na tako velik dan, ali resnico moram svetu javiti, da ni bilo grla, ki bi katero bqžjo pesmico peti začelo. Z glavo otresajoč, premišljujem marsikaj o Divačanih, ki se tako ponosno drže, a cerkveno petje povsem zanemarjajo. Kako gre z narodnim petjem, tega pa ne vem. Divačanom svetujem, naj si omisle lepo cerkveno petje, kajti revna je božja služba, kder ni slišati orgijanja in še bolje pa tam, kder ni slišati ni petja.
Naroebe za koledar in kažipot po Trfstu za leto I9§4 sprejema v Gorici iz posebne vljudnosti tudi gospod JuŠt Vuga, odpravnik »Soče«. Pri njem naročene koledarje dotičnim on sani na dom pošlje.
(Jgovorna obravnava uredništva »Slovenskega Narodaa zoper konfiskacijo št. 288 z dne 5. oktobra t. 1. zaradi dopisa iz Pulja vršila se je v sredo zjutraj ob 10. uri pred deželnim kot tiskovnim sodiščem, kateremu je predsedoval g. predsednik Gerčar. Votanta sta bila gg. Kapretz in baron Kechbab, državno pravd-ništvo pa je zastopal g. Pajk. — Mislimo, da ne povemo nič novega, da se je konfiskacija potrdila. A ker je gospod predsednik Gerčar pri uzrokib, zakaj se konfiskacija potrdi, navajal mej drugim, da bi se to ne bilo zgodilo, ako bi se bil navel le fakt u m, naj nam bode dovoljeno, osla-njaje se na gospoda predsednika Gerčarja uzroke, navesti nekaj fakt. Dasi je bil zaplenjen tlovensk list, bilje ukaz državnega pravdništva za zaplembo nemšk, deželna kot tiskovna so.imja je potrdila koflska-cijo z nemškim potrdilom, državnega pravd-nika namestnik g. Pajk plaidiral |e nemški in tudi predsednik tiskovnega BodiŠča, g. GrČar, naznanil je razsodbo nemški, isto tako nagibe razsodbe nemški. In to vse v Času Njega etacelence barona Pražaka jezikovnih naredebl Komentara delati ne gre, sai je dovoljeno priobčevati le fakte!« »Was ist mir Hekuba?« (»Narod«.)
Cl. Anton filttickl, bivši pevovodja liubljanske Čitalnice, imenovan je profesorjem zem. glasbenega zavoda v Zagrebu.
Taivine in polieUsko. Mast ga je mikala I Z mastjo se belijo jedila, mažejo obuvala — iu tudi žep. Težak N. N., minolo nedelo zagleda na molju »Giu-seppina« mladeniča, ki je na roki peljal voz z sodčki masti. Ko bi jednega" raz vo-žička potegnol I misli si — to bi bila maža mojemu presuhemu žepu. Skleneno, storjeno. Ali v najhujšem opravilu ga zapazi nekdo, ki mu račune prečrta. — Nekdo je rabil stara železna vratca, in prav ona, ki so zatvarjala kanal poleg »ville Kaufmann« v ulici Tigor. Prišel je po te nepozvan vtorek po noči. — Vtorek po noči straža zajme v ulici »deli' Industria«, z dolgim nožem oboroženega meliauikarja K., ki je čakal na mimoidočega tovariša, da ga za-vratno napade in zakolje. Kdor je pošten in olikan, ne dela si sam pravice, ampak obrne se, kakor zakon veleva, na c. k. sodišče. — Težak Jaka N., kadar ga ima nekoliko pod kapo, domišlja si, da ja ves svet njegov. Te dni je razbijal in drobil v ulici »Cro3ada«, kar mu je prišlo pod roko. Sedaj pa sedi in gleda solnce skozi pre-mreženo okno v ulici Tigor. — Vtorek po-poludne, na prostoru »Silos« neznani lopovi odnesejo raz nekega vozička zaboj
sukanca v vrednoati nad 30 gld. — V sredo po noči nepoklicani tički vlomijo v šta-cuno št. 8. v ulici »delle Poste« in odnesejo dve vreči, polni kave v vrednosti do 60 gld. in iz predalčka 6 gld. v drobižu. — V krčmi v ulici »del Toro«, ie neki ko« Čijaž veselo plesal in prepeval. Mej tem se nekdo približa h konju in kočiji na ulici, ter raz kozla vzame suknjo vredno 14 gld. Drago ga je stalo plesanjel — Previdni gospodarji. Zima se bliža, gorke obleke je treba — tako in enako so si domišljali nekoji, ki so zlezli v sredo po noči v stanovanje nekega oglarja in mu pobrali obleke v vrednosti do 25 gld.
Vsi gg. člani »tržaškega Sokola« so uljudno vabljeni k njour /txu», ali tokolskemu večeru, kateri bode jutri, nedeljo, 4. novembra, pri »Judtman-u« Via Coroneo, fit. 23, I. nadstropje. Zač*tek točno ob 7. uri. K obilnej udeležbi uljudno vabi ODBOR.
Kakšen bo mesec november? Slavno-znani vremenoslovec Mathieu de la Drorae prorokuje: O prvem krajcu, ki se začne 31. okt. in konča 8. nov., zavlada mraz, ki pa ne traje in prevrže Re na dež in po planinah na sneg; siloviti vetrovi na morju. Hudo vreme po vsej Evropi in severnej Afriki. Pojavijo se viharji na morju in na kopnem, osobito pa na planinah. Dnevi 3., 4., 5., 6. bodo najhujši. Temparatura izvanredno nizka na Angleškem, Skandinavskem in v severnej, osrednjej in južnej Rusiji. Led in požled po severnih krajih Evrope, v baltiških pokrajinah, na irland-skem morju in v kanalu »La Manche«. Ostro vreme, osobito po severno-vshodnib in sevemo-zahodnih delih Francoske, Nemške in gorate Italije. Zinrzuje v Švici, Sa-voji, na visokem D6fineji, Tirolskem. Slabo vreme in nevihte na Rudečem morju. Varovati se je nesreč na morju, osobito na Oceanu. Hud mrđz v primorskih deželah ob Srednjem morju. Vetrovi in mraz od 9. do 12. t. m. na Nemškem morju, v kanalih sv. Jurija in Bristolskem. V obče slabo vreme na Oceanu, Srednjem morju in severnej Afriki. Bati se je pogostih brodolomov, ne le na širokem morju, temuč i ob bregovih Nemškega, Srednjega morja in Oceana. V tem času eviopske reke in* potoki stope čez bregove in bati se je groznih povodenj. Mrzlo vreme v zadnjem krajcu,- ki se začne 21. in konča 29. Dež zavlada po Evropi, osobito na Francoskem, ki bode le malo časa trajal: zadnji krajec bo v obče viharen, oziroma vetroven in srednje, oziroma malo deževen. 22. t. m in od 25. do 28. na morju zavladajo strašni viharji. Bati se je velikih nesreč. 30. t. m. oster mraz. V obče bo november zel6 hud za severno in osrednjo Evropo, z jako nestanovitno temperaturo; nekoliko melikeje bo v južnih krajih Evrope.
Nesreče. V Budimpeštu je 30. t. m. zvečer pogorel Renzev cirkus. Konje so oteli i nobena druga nesreča se ni pripetila. — Iz Londona se poroča, da ste la-diji Hoiyhead in Alhamhra skupaj trčile in obe se potopile. Petnajst ljudi je utonilo.
Kako se dosele sprava; temu je znašal policijski komisar v Sarajevu nov pomoček. V nekei kavani sta se sprla dva prijatelja, avstrijska trgovska popotovalca. Beseda je dala besedo in prišlo je do zaušnic. Stvar je prišla do policijskega komisarja, ki je razsodbo za nekoliko ur odložil in prepi-ralcema priporočil, naj ta čas za spravo porabita. A mej tem cisom je prišlo do novih zaušnic in sovraštvo je do vrha vski-pelo. Komisar bi bil rad prijatelja spravil ter je oba obsodil 24, ur v zapor, pa tako, da je oba v eno in isto luknjo vtaknol. Ko je minolo 24 ur zapustila sta luknjo oba nespravljiva sovražnika v najsrfinejšej slogi.
Bučela največja računarica. V začetku minolega stoletja je dal slavni natorozua-nec Reaumur, od katerega iinamo Še danes toplomer, učenemu svetu to-le nalogo: »Vzemimo šestvoglato posodo, katero mejć vegaste strani ; koliki morajo biti koti, ki pri najmanjšej snovi dajo največ prostora ?« Računarji so se te naloge poprijeli, in slavni Konig je izraču-nil, da mora en kot čveterovogla znašati 109 gradov in 26 minut, drugi pa 70 gradov, 34 minut. Ta račun so dolgo imeli za resničen, ker nobenemu ni padlo v glavo, da bi dvomil bil o računi velicega matematikarja. Pa kar naglo se oglasi Škotski učenjak Maclaurin s trditvijo, da ta račun ne more biti resničen. Njemu, kakor tudi Reaumurju je bilo znano, da imata pri bučelskem lončku ta dva kota 109 gradov, 28 minut in 70 gradov, 32 minut, i daje bučela uganko skoraj enako rešila, kakor Konig. Njemu se je zdelo čudno i neverjetno, da bi bil pogrešek v sestavi bučelskega lončka, verjetnejše je, da je pogrešek v računu učenjaka. Zdaj je začel tudi on računiti, a našel je prav tisti podatek, kakor Konig. - Čuden pripetljaj pa je pogrešek odkril. Razbila se je ladija, katere kapitan in mornarji pa so bili oteti. Pri preiskavi tega pripetljaja pa se je pokazalo, da je imel kapitan lo-garitmično tabelico, katero je rabil za
preračunanje podolžnih gradov, i da je ta tabelici imela pogrelek, ki je bil kriv brodoloma. In ta logaritmična tabelica je bila tista, katero sta rabila Konig in Maclaurin pri svojih računih, ko sta reševala od Reaumurja dano nalogo. Ko je po popravku tega pogreška škotski učenjak še enkrat nalogo preračuniJ, našel je, da je razloček dveh ininut mej koti, kateri je dobil on in Konig, in mej onimi bučel-nega lončka, prouzročil omenjeni pogrešek. BuČele po tedaj Reaumurjevo nalogo uŽe davno in pravilneje rešile, nego slavni matematikar.
Gospodarske ii Mnske stvari.
Tramway na paro. Zadnjič smo omenili, da je g. inženir Schmidt te dni razstavil v dvorani stare borse obširne in nadrobne načrte Tramway-a na par lz Trsta na Opčine. Prošek, Nabrežino, Tržič, Gradiško, Gorico, Ajdovščino, Vipavo z dvema postranskima črtama, eno z Op-Čin v Sežano, drugo iz Ronk v Cervinjan. Po tem novem načrtu odpade črta Mira-inar Sistjana in pojde Tramway po novej cesti na Opčine, od tam na Prosek, iu potem po glavnej voznej cesti v Gorico, tam pa skoz Šempeter, Ovčjodrago in Dornberg, in pride pri Selu poleg Ćrnlc zopet na glavno dunajsko vozno cesto, po katevej potem nadaljuje do Vipave. — Na OpČinah je zveza s postransko Črto v Sežano, katera postranska Črta je napravljena z namenom, da se potem i z Sežine nadaljuje čez Kras Tramway v Vipavsko dolino in kesneje morda celo do Postojne. — Druga postranska Črta ima vezati Ronke s Cervinjanom. — Važnost tega podjetja smo popisali uže pred meseci v obširnem članku; naj zdaj le to dodamo, ker tam še ni bilo rečeno. Tramway bode po najkrajšem potu vezal s Trstom okolo 38 velikih trgov in tam veliko zlajša občevanje s tem prvim avstriskim trgoviščem; on bode po nekako predstavlj.tl manjše Žilice poleg glavne žile, južne železnice. DenaŠnja trgovina potrebuje mnogih, na vse kraje raztegnenih prometnih sredstev, in dežela, v katerej se nahajajo taka sredstva v obilnej meri, mora napredovati. — Zbog tega postane Tramway za Primorsko jako koristna naprava, katera povzdigne produkcijo te dežele toliko glede kolikosti, kolikor glede kakovosti. Po na-tančnej kalkulaciji bode ta črta z obema postranskima črtama stala 3 milijone goldinarjev. A na podlagi statističnega materijala je g, Schmidt dokazal, da bi ta črta vrgla vsako leto po odbitih opravnih troŠkib najman j 427.529 gld., katera svota predstavlja skoro 15°/0 obresti na kapital od 3 milijonov gold. Iz tega je torej razvidno, da ima načrt gosp. Schmidta najboljše šanse, in da bode dotični kapital dobro naložen, in res se tudi sliši, da je novemu projektu uže tudi zagotovljen omenjeni kapital. Ustanovi se namreč akcijsko društvo, kateremu glavni kapitalisti so nekda uže dobljeni. Načrti te dni uŽe odidejo na Dunaj k ministerstvu, da jih potrdi, iu tako smemo izraziti upanje, da se delo prične uže v nekaterih mesesih.
Mi z veseljem pozdravljamo torej ta projekt, posebno tudi zato, ker o njega izvrševanju našemu ljudstvu tudi odpade nekaj dobička; saj je zaslužka silno potrebno. — Vozni načrt nam kaže, da se s tem Tramway-em pride: Iz Trsta na Opčine v 45 minutah za 18 soldov, vProsek v 62 m. za 24 sol., v Križ pri Trstu v 75 min. za 30 soldov, Nabrežino v 86 min. za 36 sol., v Tržič v 133 min. za 54 sol., v Gorico v 240 min. za 1 gld. 8 sol., v Dornberg z 291 m. za 1 gld. 32 sol., v Ajdovščino v 340 min. za 1 gld. 56 sol., v Vipavo v 354 min. za 1 gld. 68 sol. Iz Trsta v Sežano v 65 min. za 30 soldov. Vidi se iz tega, da bode promet tudi prav hiter in pa po ceni. — Iz Trsta v Gorico bi odšli vsak dan 4 vlaki, iz Gorice v Vipavo vsak dan 2 vlaka, z Opčin v Sežano vsak dan 1 vlak in iz Ronk v Cervinjan tudi 1 vlak, skupaj 8 vlakov in prav toliko vlakov zopet nazaj v Trst. Toliko za zdaj na kratko o tem važnem podjetju; a pridržujemo si, da kesneje še obširneje govorimo o njem, ker smo prepričani, da utegnejo vsi dotični podatki močno zanimati naše Čitatelje.
Mejnarodne železnice. Ruska in angleška vlada se dogovarjate, da zgradite skupaj železnico skoz srednjo Azijo in zvežete Indijo z Rusijo in Evropo. Dogovorile ste se uže o tem, da vsaka polovico troškov tega ogromnega dela prevzamete. Dve poti ste v predlogu. Ruska vlada predlaga, naj se izpelje Železnica od indiškega Pešvara do afgarislcega Bakda skoz Bo-haro v TaŠkend, kor je ob tej poti zemlja najbolj obljudena in ker Bobara jako napreduje ter je v trgovini imenitna. Angleška vlada pa priporoča progo iz Pešvara skoz Herut in Merv do Hvalinskega morja, kder bi se zvezala s parobrodstvom in kav-kaško železnico Baku-Tiilis-Poti in Črnim morjem. — Ruska vlada se prizadeva tu li, da zveže Kitajsko s železnico. Vsi načrti gredo od NiŠni Novgoroda skoz Kazan in Čez Ural v Tjumen, prejšni se dotikajo Perma in Katerinenhurga, zadnji pa gredo skoz Jelabugo; nadaljevala bi se ta proga skoz
Omsk, Tomsk v Peking, in misli se tudi na postransko železnico na Tiho morje k ruskej luki Vladivostok. Zdaj gre skoraj
ves rusko-kitajski promet skoz Kijahto. Tudi se dela na to, da se veliki reki Ob in .lenisej zvežete s kanalom in tako napravi volna pot od Tobola do Bajkala v Kijahto.
Dražbe.
V Podgradu, posestvo Jakoba Valenčiča Iz Podgrada, c.na gld. 580, dne 24. novembra in 24. dcv-embra. — V Sežani, posestvo Ivana Hvala iz Podgrada, cena gld. 014, dne 13. novembra, 1. decembra I8d-'l in 10. januarja 18^1.
—	V Kopru, posestvo Alojzija liru mati iz Kopra cena gld. 1002, dne 24. novembra in 2*2. decembra. — V Tr»t«, posestvo Ivana M. Karis in Ivanke Ka-ls ornožene Skillan v Carboll dolenji, cona gld. 2965, dne 5. in 29. novembra in 22. decembra. — V Kopru, posestvo Ivana Pekiar iz Sv Antona, cena gld. 2068, dne 16. novembra, 16. decembra In 16. januarja 1884.
—	V Kanalu, posestvo Matije Golja Iz Doblar, cena gld. 5560, dne 24. novembra, 22. decembra 1883 in 26. januarja 1881. - V Trotu, hišo Št. 2092 Ivana Ginaldini e Dragotina Sivitz lz Trsta, cena gld. 127.620, dne 5. novembra, 6. decembra 1883 in 7. januarja 1884. ~ V 8orlol, posestvo Luka Čeme iz Gorice, cena pld. 1150, dne 19. novembra, 19. decembra 1883 In 19. januarja 1884- — V Komnu, posestvo Frana Ste-panid iz Žaganje, cena gld. 140, dne 29. oktobra. 29. novembra 1883 In 7. januarja 1884. -V Komnu, posestvo Antona Taučer iz (vanigrad, cena gld. 1221, dne 9. novembra, 10. decembra 1883 in 11. januarja 1884. —
Tržno porodilo.
Zarad dveh praznikov v tem tednu nI bilo zadnje dni skoro nobene trgovine. V obče pa se zdaj trgovina nekoliko boljša; cene vs?ga blaga so primerno dobre in kupci se tudi množe. — V zadnjem času se je tudi več novih firm etabliralo v Trstu; le škoda, da ni mej temi tudi kaj slovanskih. Nagi ljudje vse premalo važnosti dajejo Trstu, ki vendar v prvej vrsti posreduje trgovino Slovanov. Število malili trgovcev slovanskih pač raste; a da si pridobimo večt upliv, bi bilo treba tudi več takozvanih komisijonarjev slovanskih, dobrih rodoljubov.
Borano poročilo.
Vsled praznikov ni bilo na borsi skoro nobenega posla; kurzi raznih papirjev so tudi nekoliko šibkeji postali.
Dunajftlca bor s«
dne 3. novembra.
Snotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru 79	»	25 »
Zlata renta......99	»	20 .
5% avst. renta .... 93	»	25 »
Delnice narodne banke . 839	»	— ■
Kreditne delnice .... 281	•	90 «
London 10 lir sterlin . . 120	»	15 .
Napoleon.......9	»	55'/,«
C. kr. cekini......5	»	71 »
100 državnih mark ... 59	»	— •
Poslano.')
Polpisani je Šel dne 31. t. m- vprodajal-nico suhega mesa in svinjine na trgu San Glo-vanni, lastnik Rihard Valentinis. Ta mož prodaja kranjske klobaso in govori tudi slovensko. — Ko ga pa jaz prašain, ali ima nemške ali slovenske klobase, mi jezno odgovori. *No
oapis-o sciavo, ai;de farve c......!* Na ta surov
odgovor seai jaz popustil prodajalnico tega surovega in sem šel svojim potem. Ker pa Slo* venci pri tem možu vedno dosti kupujejo, priporočam vsem Slovencem, da se bodo znali o-
Sibati sovražnika našega naroda, saj imamo osti domačih klobasarjev, katera moramo v prvej vrsti podpirati.
B. Hrvat.
Zaloga najfinejših glasovitih izvrstnih vin isterskih:
Refošk v velikih bnteljah muzira, kakor šampanjec,staro,obležano vino za posladek.
Moškatovo vino. staro obležano muzira, kakor Šampanjec, sladko in lepo dišeče v velikih buteljab.
Namizna Srna, lina vina istrska v vsakej kolikosti in kakovosti, močneja in bolj navadna, v sodih.
Kakovost garantirana, cena najniža.
Naročiti se mora botelj najmanj ŠBSt; vina v sodih pa najmanj 56 litrov.
Na zahtevanje pošljejo se tudi ceniki brezplačno.
Naročbe pod naslovom:
Štefan Jurišović,
trgovec z vinom.
Muggia — Istria.
Za spomin najve£<ga slovanskega romanopisca ponujamo si. občinstvu prevod Turgenjevega romana
Rudin
obreza 180 strani v malej osmrki le za fO soldov. Naroča se v
Nuova Tipografla — Nova tiskarna,
v Trstu, Via Tor rente it.
•J Za spise pod tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva	Ured.
Naznanja se si. občinstvu, da ker bo letos god sv. Martina v nedeljo II. t m
zatoraj bode v ProMOltu tudi navadni
Momenl prat tisti dan.
2-1	V. P.
C k. priv. tovarna
Najelegantnejše
obleke za gospode in otroke, kakor tudi narodne obleke za male in odraščene dečke.
Velikanska zbirka po stalnih najnižjih le mogočih cenah. Posebnost »Nouveautfs«.
Podružnica pri 10-41
ALEKSANDRU EISENSTAEDTER
v Trstu, Corso It. 2. I
imunminiiiiiinHHii
Nič več kašlja j
10—4	Prani čaj	J
napravljen po l^karničarju
O. B. Rovis, v Trstu, Corso 47!
ozdravi vsak kaSelj, še tako trdovraten, J kakor to sprlčujejo mnoga naročila, spri- ( eevala in zahvale, ki dohajajo od vseh < strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. J Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin , in člotl kri, ima dober okua in velja en < zavoj za 8 dni 60 aoldov.	J
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile i za proštenje Života in proti madronu iz < soka neke posebne rastline, katerih uspeh j ie velik, posebno pri zaprtem truplu, že-, lodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo i o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena 1 ikatlja volja 30 ooitfov.	j
Plašter in tudi tinktura proti kurjim i očetom in debeloj koži cena 3 plašt rov j za kurja očesa 20 soldov. — Ena oteklenloa , tinkture 40 aoldov.	i
Edina zaloga v Trotu v lekarni Rovlo,1 v fiorlol v lekarnah Crlotofolettl in Pontoni, J in v Ajdovščini v lekarni Gugllelmo. i V tej lekarni govori oo tudi alovenoki. 1 nuniiiinuHnimimn
Alojzija Mayer-jeva
trgovina piva v steklenicah v Ljubljani
priporoča izverstno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	24 7
G>. Piccoli,
^srfll1.-1«,. homoepatlčen In ale-opatlčen lekar •Pri Angelu1
v Ljubljani,
na Dunajski cestir priporoča p. n. občinstvu po 10/e/«t siu&ni te le
Izborne zdravila*
Antlrrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenjl kostobolji, hromoti delavnih cutnic, bolečinam v križi in v prsih,
Srehladnlm bolečinam v glavi in v zobeh, teklenioa 40 kr.
Dr. Mora-vo oredotvo zoper mrzlioo je najbolje med vsemi dozdaj znanimi zdravili proti spridenju prehajalne mrzlice. Steklenica 80 kr.
Marija pomagaj žeiodečno kapljice Omenjeno zdravilo BlnŽi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in pa vije, proti Želodečnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati, ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgiigi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti ŽelodeČnemu krču in zaprtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo In pijačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Steklenica 20 kr.
Najboljše In najvplivnejše pravo norveško pomuhljevo Jetrno olje proti mramo-rici, rhahitisi, plučnici, kašlju itd. Steklenica 60 kr.
Postile Iz siadnega ekstrakta (Malz Bonboni' proti kašlju in prehlajenju, Škatlja 10 kr
Pastilne santoninske; izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica po 10 kr., 100 koščekov 70 kr. 1000 košSekov 4 pld. 50 kr.
Salloilne pastlle proti prohlajoniu najboljši pripomoček proti davici (difteritls), plučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr. SNF" Naročita ae izvršujejo točno po pošti na poštno povzetje.	16—3
Naznanilo.
Podpisani si jemlje čast naznanjati gospodom lovcem in vsem drugim, ki se za to zanimajo, da je glavna zaloga c. k. oraSnice in drugih eksplosivnih tvarin nri Sv. Mariji Magdaleni spodnje} (S. M. M. Inf) štev. 249 in da se prodaja prah tudi v Rojanu. kainpanlja »De tiči Sigon,« št. 106 (dodici Moreri).
Franc Wolfbeiss, c. k. zajemnik.
Telegram!
OskrniŠtvo falirane velike angfo-britiške fabrike srebrnih izaeikov prodaje vse izdelke zelo pod fabriško ceno Kdor pošlje, ali se naroči po povzetji 8 gld 50 kr., dobi prav krasno namiznino iž najfinejšega anglo-brltiŠkegasrebra (ki je poprej veljala gld. 40) Vsak naroč-nik dobi p smeno poroštvo, da namiznina ostane 10 let bela. 6 nam znih nožev, z izvrstno jekleno ostrino, C pravih angl br. srebrnih vilic iz enega kosa, 6 masivnih angl. br srebrnih namiznih žlic, 6 mas anjrlo-brit. srebrnih žličk za kavo. 1 težko angl. br. srebrno veliko žlico za juho, 1 mas. anglo-brit. srebrni kreulj za mleko, 6 izvrstnih angl br. srebrnih podložnikov, 6 angleških desertnih žlic, 6 angleških brit. desert vilic, 1 izvrstna popernica in cukrovnica, 6 lepih masivnih kupic za jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, 1 krasna tasa iz anglo-brit. srebra 30 cmtr.
dolga,
1	čajnica najlineje vrste.
2	krasna salonska svečnika,
4 naifineje tase za sladkor z visokimi nogami,
65 kosov stane vse skupej gld. 8,50.
V dokaz, da moje naznanilo
9C nI Mleparlja n
zavezujem se javno, če blago ni po volji, vzeti ga nazaj brez ugovora, tedaj brez vsake rizike.
Od drugih tvrdk naznanjena namizna oprava z marko »pravo zboljšano srebro Britania« je navadna šara in jar tako blago na zahtevo v enakem številu dajem po 1 gld. ceneje, nego drugi
Kedor hoče tedaj dobiti dobro in pristno blago, naj se, dokler je kaj zaloge, zaupljivo obrne
MORITZ ©TER.IV,
Wien, II. Vereinsgaage 15. Za centralni D* pot fabrike Anglo-brltl-Skega srebra.
Prah za čiščenje zgoraj omenjenega blaga se dobiva v večjih škatljah prt meni. — škatlja velja 15 kr
Filialke v Parizu in Londonu. 6—3
Čuda obrtnosti.
Le 4 gld. 50 kr. s c. k. patentom previđena ura z nihalom z nabijalom in kazalom dne-(vov datuma)
i?, najfinejšega, pol iranega orehovega lesa, lepo komižirana z nihalom in bronovimi uteži
Razun teh pr»dnostl ima ta ura nepre-plačljivo lastnost, da se v noči
nje c. k. patentirano kazališče sveti
v najlepšem, vijoličnem, čarobno lepem eijoju in se za intenzivno svetilno moč
jamči 10 let
Ta zbog nje prednosti jnko ugodna ura, je prepotrebna vsakemu, posebno zato, ker naznanja tudi dneve, ln sicer je nad kazališčem ure drugo kjzališče, na katerem so v rudečej barvi dnevi od 1 do 31. katere dneve vsak dan kaže poseben kazalec, katerega pomika ham mehanizem ure naprej.
Stotine in stotine odjemalcem, kateri so videli ln kupili to uro, so bili kar očarai i zarad Še nepoznane.
neverjetno nizke cene.
Mi smatramo si v dolžnost, da čitatelje opozorimo na to. da od kar so poznane ure, šo nikoli ni bilo kaj enacega, praktičnega ce-tiega in morda se kaj tacega tudi v 100 letih zopet ne nameri.
Svarilo.
Vsaka moja ura ima na kazališču pozlačen napis ..Patent".
Nuročbe, katere se izvršujejo le s povzetjem, ali pa proti pošiljaivi denara z naročbo naj se pošiljajo na adreso:	6—3
Patent-Pendel-Uhren-Fabriks-Depot SOH A.PIRER. WIEN. II . Schiffamtsgasse 20.
Vincencij Hmeljak,
m^hanikar
Corsia Giulia 666
Odlikovan na trža-škei razstavi leta 1882.
izdeluje rofcne mline za vsakovrstno žito no najnižoj ceni, namreč ol 6" do 180 gld.
NavsepDivalcfiATsiro-Ort.
Nujni oklic!
Zarad podedovalne razdelitve so dediči 121 let obstoječe trgovske hiše Ivan Karol Kanzsohmidt v seji dne 1. oktobra t.'l. skle-noli, da dajo v najun dosedanje prostore 15. decemhra 1883 in prodajo vse v zalogi nahajajoče se razno blago po ceni, kar stanejo le surovine dotičnih izdelkov, to-roj nkoro zastonj, da bodo le mogli prostore sprazniti do 1. novembra.
To le blago je Se v zalogi: 4500 ženskih košulj iz najfinejšega angleškega Sifona s pravimi švicarskimi vezenim: všitki, resnično umetne ve-zarije, po gld. 1.50 komad in gld. 16.50 tucat.
1500 Ženskih nočnih korsetov prav iste bate. prav dolgih in po vsej dolžini vSltimi švicarsitimi vezeninami, najelegantnejše napravljenih, prava krasota za vsako damo, komad gld 150, tucat po gld. 16.50. Iste iz težkega parheta komad gld. 1.60 5600 spodnjih kitelj iz najfinejšega naravnega platna, okrašenih sč Švicarskimi svilnatimi portami po pld. 1 40 komad gld. 15»50 tucat. — Iste iz rudečeca kretona, komad gl. 1.50, tucat gl. 16 50, iz težke klobučevlne komad pld 1.75. Iste iz samega težkega sukna, z barvano volno vezane, plisarani z volanti in zobki komad gld. 2.50. 250 tucatov Ženskih gač iz najfinejega barheta, bogato naliŠpanih z zobci, kompletno velike par po pld. i 25, tucat pld 14 3560 moških kušulj iz najfinejšega angleškega Sifona, čveteroiebnata prsa, gladka ali vezljana različnih mer okolo vratu, po gld. 1.50 komad, ali gld. 16.nO tucat. 1500 tucatov pregrinialnih garnitur iz da-masta 7. vtekanimi slikami cvetic itd obstoječih iz prta in 12 tavajolov po eld. 2.&5. neobhodno potrebno za vsako hišo, po neizrečeno nizkej ceni. 2000 turških brisalnic, vsak komad posebej denjen, z rudečimi dolgimi franŽami, prekrasno blago, tucat pld. 3,75. 2000 velikih Ženskih fačolov za čez rame iz naifineje berolinske volne z dolgimi franžami v raznih barvah, kakor belih, rujavih, drapanih, kariranih, tur-Skih komad gld. 1,20, tucat 1250. 400 pled-ov za potovanje najtežje baže, jako velikih, iz težkega in dobrega sukna tkani, po elegantnih angleSkih vzorih, knkor: rujavi, sivi, mešane barve, najfinejših s temnim robcem in bogatimi franžami, kateri so rabliivl kot najlepša obleka, potna, posteljni kolter, šial za dame rabljivi. Se ceI6 po 20 letnej rabi, se lehko iz njih narede dve elegantni obleki, po katerih se prihranijo suknje in povrhne suknje 1. vrste poprej gld. 15, zdaj le pld. 5 85, 2. vrste poprej gld. 12, zdaj le gld. 4.85 komad. 300 kosov platna za hišno rabo 80 vatlov, teški, najboljSi Izdelek za hišno rabo komad 5i50.
Kor cene pavole rastejo, bodo v kratkem Se enkrat dražje, torej pri poročamo k hitrej naročbi 500 svilnatih posteljnih kotrov iz težke lionvke svile, višnjeve, bele. rudečet belo in rudeče pisane komad gld. 4—, jako nizke Cfne. 350 garnitur francoskih pregrinjal obstoječih iz dveh posteljskih pogrinjal in eneea pregrinjala Za mizo z kravatami iz baržuna, krasno delo in stane vsa garnitura, to je vsi 3 komadi skupaj le gld. 7.50 5000 tucatov prestralj iz dobrega teškega platna ta vsako, še tako veliko posteljo komad gld. 1.35, tucat 15 Vsak odjemalec blaga v vrednosti najmanj gld. 15.— na enkrat dobi remu-neracijo, ali	eno Švi-
carsko uro 17. francoskega pozlačenega brona Plastika z dol po verigo; ža natančnost se Jnm£l 2 leti.
Naročbe proti gotovemu denaru (po poštnej nakaznici ali pa s povzetjem po c. k. poštO je treba pošiljati na	3—2
Erbschafts-Vervvaltung Rabinovvicz, Wien, II Schi ffamtsgasse Nr. 20.
Lastnik, drufitvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIČ.
Hoffmeistrov
parni pokretač
8—7	(Damptmotori
pokre ni troiki 50% niži kakor pri vsakem drugem gonilnem stroju, pod garanrijo - Patenti rt n v vseh deželah. Prednosti: - Ni treba po-sebnepa kurjača, ne nuš 2a para, ne napravi nobene granipe, ni treba koi cesij po gosposkah, ni treba podlage, »11 posebi ega dimnika. — Nizka cena, mirni pokret, Čisto navadna konstrukcija i. t d.
C. k. priv. tovarna strojev
lastnik
ti. G. Hoffmeister,
Dunaj, Meiđllnf;, Hauptatr. 11.
Spričnla in svedočanstva pltdć poskuiuje zbornic (bremze) od gospoda vladnega svetovalca profesorja J. Radlnger-ja reterence in o izvršenih delih, nedalje nučrle s popisom brezplačno in irnnkirano.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trst«.