it 67. 5T- Gorica, .t petek 16, ofetobm 1914. Izhaja vsak petek popoldne« 4 K 2 K Stane na leto , l/s leta .... Posamezne številke stanejo 8 vin. Plača in toži se v Gorici. Rokopisov ne vračamo. 2>. Tečaj XLTV -----------~Q> Upravništvo in uredništvo se nahajati v Gosposki ulici' št. 7,1. nadstropje na desno. Oglase in poslanice računamo po petit-vrstah, in sicer vrsto po 16 v, če je tiskano enkrat, 14 v, če dvakrat in 12 v če trikrat. Večkrat po pogodbi. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. .0 Svetovna vojna. Minuli teden je bogat na veselih dogodkih. Iz vseh bojišč so prišle samo razveseljive vesti o naših zmagah in o zmagah Nemcev. Posebno dva dogodka pa dajeta sijaj minulemu tednu, to je naše zmagovito prodiranje na severu in padec trdnjave Anverse. Že prejšnji teden so se kazali obrisi našega prodiranja. Nemška in naša armada sta se združili in Rusi so bili premagani pri Opatovem in Sandorniru in morali so se umakniti. S tem je bila naša ofenziva pričeta in minuli teden se je nadaljevala z vso energijo, da so morali Rusi zapustiti Rzeszow, odstopiti od Pr-2emysla in da so že nastale govorice, da praznijo Rusi Lvov. Najveselejše pri tem prodiranju pa je to, da niso ti veliki uspehi le trenotni, temveč da kaže vse na njih trajno vrednost. V tem nas potrjuje tudi poročilo, ki našteva vse kraje, kamor se vrne iz Galicije ubeglo prebivalstvo, kar je gotovo najlepši dokaz, da ne obstoji za one kraje nobena nevarnost več. Doseženi so torej veliki uspehi in kakor kažejo zadnja poročila se bodo ti prihodnji teden le še nadaljevali. Velik uspeh 'imajo v minulem tednu tudi zaznamovati Nemci. Anversa ali Ant-werpen, druga najmočnejša trdnjava sveta, Anversa, zadnje upanje Belgijcev, je Padla v enajstih dneh v nemške roke. Še | pred par tedni so pisali pariški listi, kako | dolgotrajen bo boj za Anverso, da Nemci niti sami ne mislijo na zavzetje in da le fingirajo obleganje te trdnjave. Pa resnica je skoraj pokazala, kako napačne so bile vse-take teorije in for za forom, utrdbo za utrdbo so zavzeli Nemci. Pomen tega sijajnega uspeha nemške in avstrijske artilerije je velik. Prvič moralen in drugič pa tudi strategičen. Na nev-tralnef države upliva tako velika zmaga za nas ugodno^ predvsem pa pomnoži z novo silo domoljubje in zavest v zmago, naj- večjo gonilno silo vsakega posameznika. Z zavzetjem Anverse je pa tudi Nemčija varna pred napadi v boku, zasegla je dalje velike zaloge in vojaške potrebščine, končno pa ima sedaj prosto armado, ki je bila pri Anversi in lahko nadaljuje sedaj pohod proti Francoski. In to je strategičen pomen zavzetja Anverse. Bitka na Francoskem traja dalje. Vsled zavzetja Anverse se je podaljšala fronta na severu in Nemci so tu začeli energično prodirati. Lepe uspehe imajo Nemci tudi proti Rusom, kjer so zopet osvojili Lyck in Bialo in zajeli na tisoče Rusov. Taku zmaguje na vseh bojiščih združeno avstrijsko-nemško orožje. 8 severnega bojišča. Rusko umikanje v Galiciji. Dunaj, 9. (Kor.) Uradno se razglaša: 9. oktobra opoldne. — Naše prodiranje je prisililo Ruse, da so začeli popuščati v svojih brezuspešnih napadih pri Przemv-slu, ki so dosegli svoj vrhunec v noči na ;8. t. m. in stali naskakujoče ogromnih žrtev. Včeraj dopoldne je artilerijski o-genj proti trdnjavi začel slabeti in napadalci so začeli umikati svoje čete. Pri Lancuti se je postavil nasproti našim prodirajočim četam močan sovražnik v boj, ki še traja. Tudi v Karpatih stoji stvar dobro. U-mikanje sovražnika iz marmarske župani-je se je pretvorilo v beg. Pri Bocsku je bil razkropljen močen kozaški oddelek. V teh bojih se je odlikoval tudi ukrajinski zbor prostovoljcev. Naše prodiranje čez prelaz Beskid-Verezke napreduje* proti Slawskemu in Tucholki. Z Užoškega prelaza vrženega sovražnika porivamo preko Turke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. Dunaj, 13. (Cenzurirano). Vojaški so-trudnik »Tagesposte« piše: Preko Chyro- wega odposlane avstrijsko - ogrske moči so dosegle okolico samoborsko. V karpat-skih prelazih preko Turke, Tucholke in Stawskega prodirajoče kolone pospešujejo umikanje Rusov proti Drohobvczu. Razvoj preko Przemysla korakajočih čet se v zaščiti utrdeb vrši hitro. Močne ruske zadnje straže silijo k večjim spopadom ki potekajo za nas ugodno. V ozemlju med Jaroslavom in izlivom Sana so se naše čete polastile prehodov. Rusi se umikajo ob vednih bojih v smeri proti tanewski o-kolici. Domnevati se mora, da se Rusi u~ stavijo in se'"'postavijo,v Lqj. Mpčne čete se vedno še pomikajo proti* Ivangorodu in proti Varšavi. Prednje čete močne ruske kolone, ki je iz Varšave prodrla proti jugu, so Nemci vrgli nazaj v območje trdnjave. Dunaj 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. oktobra opoldne. Včeraj so naše čete, ki prodirajo k Przemvslu, podpirane z izpadom posadke, tako odbile obkolje-valne čete, da stoji sovražnik le še pred vzhodno fronto trdnjave. Ob njegovem umikanju se je pri Sosnici podrlo več vojnih mostov. Veliko čet je utonilo v Sanu. Boj vztočno od Chyrowega še traja. Neko kozaško divizijo je vrgla naša konjiča proti Drohobvczu. V pohodih in bojih zad-^ njega tedna, ki so bili izredno otežko-čerii po zelo neugodnem vremenu in slabih cestnih razmerah, se je ponovno zopet sijajno pokazalo, kaj zmorejo naše vrlei čete. Dunaj 14. (Kor.) Uradno se razglaša? 14. oktobra opoldne: Na črti Stary~Sam-bor - Medvka so utrjeni položaji sovražnikovi. Naše čete naskakujejo. Ti boji so se razširili. V Karpatih smo vzeli Toronjo po štiridnevnih bojih n preganjamo Rtise proti Wyskowernu* Majhni uspešui boji z umikajočim se sovražnikom se vrše tudi v Visoški dolini; Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, generalni major. Vračanje prebivalstva v Galicijo. Biala 13. (Kor.) Jutrišnja uradna »Lemberger Zeitung« priobčuje sledeči razglas: Po odbitju sovražne invazije se je položaj izpremenil tako ugodno, da se morejo prebivalci mnogih krajev, ki jih je.začasno zasedel sovražnik, in vsi oni, ki so večinoma v neupravičeni bojazni zapustili svoja stalna bivališča, vrniti sedaj mirno v svoja domovja. To velja v sedanjem trenutku za vse one kraje, ki leže zapadno od političnih okrajev Mielec, Ro-pozice, Strzyzow, Brzozow, Sanok in Lisko, torej vsega zapada dežele z všte-, tirni omenjenimi kraji. Predvsem je v lastnem interesu prebivalstva, da se hitro vrne; poleg tega pa je odvisna od tega tudi tako zaželjena vzpostavitev mnogoterih omajanih. razmer. Boji Nemcev. Zapadna fronta se še podaljšuje. Bordeaux, 9. (Preko Kodanja.) Po dospelih vesteh se je veliki boj med zaveznikoma in Nemci na severozapadu še razširil. Prodiranje zaveznikov od Arras dalje je bila protipoteza proti'prodiranju nemške črte Armentieres — Tourcoing. Včeraj je prišlo do ljutih majhnih bojev med nemškimi in francoskimi predstraža-mič. Prihajajo nove nemške čete. Iz tega se da sklepati, da Nemci na severnem Francoskem \ kolikor mogoče največjem obsegu ojačujejo svoje armade. Berlin, 9. (K.) Generalni štab javlja: Veliki vojni stan 8. 10. zvečer: Z zapadnega bojišča ni javiti nikakih dogodkov odločilnega pomena. Mali napredki so bili pri St. Michielu in v argonskem gozdu. , Pred Antwerpnom smo vzeli fortBre-endorf. Napad na notranjo črto fortov in s tem tudi obstreljevanje mestnih delov za njimi je začelo, ko je poveljnik trdnjave izjavil, da sprejema odgovornost. . Lopa letal v Diisseldorfu je bila poškodovana po bombi, ki jo je vrgel neki sovražni letalec. Streha lope je prebita in zavoj enega letal razdejan. Berlin 13. (Kor.) Wolffov urad poroča: Glavni stran, 13. oktobra, ob 10 dopoldne: Z zapadnega bojišča ni važnih poročil. Ljute napade sovražnikove vzhodno od Soissoma smo odbili. V Ardon-skem lesu se vrše venomer ljuti boji. Naše čete se korak za korakom po gosti podraščini in silno težavnem ozemlju pomikajo naprej s pomočjo vseh sredstev trdnjavske vojne. Francozi se upirajo kar najtrdovratneje, streljajo z dreves in s strojnimi puškami s strelišč, prirejenih na drevju ter so si poleg na etažni način napravljenih strelskih jarkov napravili močna, na trdnjavski način urejena oporišča. Vesti o uspehih francoskih čet na Woevrski ravnini, ki jih razširja frart- Icosko armadno vodstvo so neresnične, t Kakor pripovedujejo ujetniki, so poročali četam, da so Nemci pobiti in da je padlo že več utrdeb pri Metzu. V resnici niso naše tamkaj se boreče čete nikjer izgubile tal. Etain je slejkoprej v naši posesti. Francoski naskoki proti našemu položaju pri St. Michielu so bili popolnoma I odbiti. Ugotovilo se je, da se nahajate tik ob reimski katedrali dve težki francoski bate-| riji, nadalje so se opazila svetlobna znamenja na enem stolpu katedrale. Samo po sebi je umljivo, da se je treba boriti proti vsem za naše čete škodljivim sovražnim ukrepom in bojnim sredstvom, brez ozira na prizanašanje katedrali. j Francozi so torej slejkoprej sami krivi, če ] bo staroslavna zgradba žal žrtev vojne, J Krvavi boji za zunanje antwerpenske j utrdbe, j London, 9. (Preko Berlina.) Poročila londonskih listov pripovedujejo o ponovnih nemških naskokih na zunanje antwer-penske utrdbe na jugu in jugovzhodu in trideseturnem artilerijskem boju ob Šel-I di. Boj ob Šeldi se je osredotočil okoli j mostu pri Schonaerde. Nemška pehotna J kolona je vdrla v ponedeljek opolnoči v j ta kraj in se je zavarovala z okopi. Ob 6 j zjutraj so Nemci začeli obstreljevati Ber-I laere, Lez in Termonde. Nemška infante-j rija, krita po strojnih puškah, je skušala j večkrat prodreti čez taost. Obenem so j skušali Nemci preko pontonskega mostu I izsiliti prehod preko reke Rupel v bližini I Waelhema. Kljub velikim izgubam se je i posrečilo nemške topove poriniti dovolj I daleč v ospredje, da se je mogel obstre-f ljevati Contich in pa v Antwerpen vode-I če ceste. Veliko prebivalcev iz Gonticha in I drugih vasi je izgubilo na begu življenje. I Nato so Nemci začeli napadati ob Nethi i med Lierrom in Diifflom. Tu so bili Bei-l gijci, ki so bili v pletenih strelskih jarkih S sovražnemu ognju preveč izpostavljeni, I prsiljeni, da so se umaknili. V torek ob I 4 zjutraj se je posrečilo Nemcem utabori-I ti se severno od Nethe. Zvečer se je vi-I del iz Antwerpna med Netho in Šeldo od-I sev gorečih vasi, ki so jih zažgali Belgijci, I da bi imeli za streljanje z glavnih utrdb I prosto polje. I Antwerpen padel. j Berlin, 10. (Kor.) Veliki glavni stan I poroča: Dopoldne je padlo več utrdb no-I tranje trdnjavske črte. Mesto je od danes I popoldne v nemški posesti. Poveljnik je I s posadko zapustil trdnjavsko območje. I Le posamezne utrdbe so še zasedene po I sovražniku. Posest Antwerpna s tem ni I ogrožena, ¦ Naš vojni plen v Antwerpnu se tudi I danes ne more pregledati. Število razoro-I žencev na Nizozemskem znaša približno I 28.000 mož. Po uradnih londonskih in ni-I zozemskih vesteh se nahaja med-njimi . tudi 2000 Angležev. Kakor se zeli, je veliko belgijskih vojakov odšlo v civilni obleki v svoje domače kraje. Škode na poslopjih in materijama škoda v Antwerp-nu je majhna. Zalvornice in jezove je sovražnik razdrl, da je vse neuporabno. V luki se nahajajo štirje angleški, dva belgijska, en francoski, en danski, 32 nemških in dva avstro-ogrska parnika in dve jadrnici.' Kolikor so pregledali doslej nemške parnike, so kotli neporabni. ? Berlin 14. (Kor.) »Wolffov urad« poroča:-Glavni stan, 14. oktobra, opoldne: Od Genta dalje se sovražnik, med njim . del antwerpenske posadke, hitro umika proti zapadu k obali. Naše čete mu slede. ' Lille smo zasedli. Ujeli smo tamkaj 4500 mož. Mestne oblasti so proglasile napram nemškim četam mesto kod odprto. j Vkljub temu pa je sovražnik, poizkušajoč { nas obkoliti od Diinkirchna sem, poslal v f mesto čete z nalogom, naj se drže, dokler ne pride obkoljevalna armada. Ker ta se-' veda ni-prišla, je bila enostavna posledica, ( da je bilo brezsmotreno hranjeno mesto ! poškodovano, ko so ga zavzele naše čete. ! S fronte armade se ne da poročati nič ¦ novega. j Odlikovanje avstrijskega vojaštva z j železnim križcem, i Berlin, 14. Iz Antwerpna došli vojni S poročevalec »Borsenkurierja« javlja: Na-j čelnik generalnega štaba pl. Moltke je iz-:rdčil železni križec mnogoštevilnim čašt-; nikom in podčastnikom avstro-ogrskih , motornih baterij, ki so s silnim učinkom j obstreljevale Koningshovck in utrdbe ; Kessel, Broechem in Wavre-St. CatheT j rine. j Belgijska vlada na Francoskem. Pariz 13. (Kor.) »Agence Havas« jav-j Ija iz Bordeauxa: Da si obvaruje svobodo-] delovanja, je sklenila belgijska vlada, ,. ^ '] odide na Francosko. Vsi ministri, i&-vzemši vojnega ministra,'so se dopoldne I v Ostende vkrcali za Havre, kjer je fran-I coska vlada ukrenila vse potrebno, za ! namestitev belgijske vlade. Kralj je ostal • na čelu armade. I Bivši albanski knez na bojišču. Dunaj 14. (Kor.) »Albanische Korres-pondenz« javlja iz Berlina: Princ Viljem j Wiedski je bil kot major a la suite dode-| ljen generalnemu štabu in je odšel v po-j nedeljek v fronto. j * * Na vzhodu je neka iz Lomža napredujoča ruska kolona dosegla Lyck.' (Lyck J je mesto v Vzhodni Pruski, približno 20 j kilometrov od rusko nemške meje. Rusi j so že enkrat zasedli mesto, ase umaknili, a sedaj so je zopet zavzeli.) Na vzhodnem bojišču so bili Rusi pri I Schirvineltu odbiti in so izgubili 3000 vjetnikov, 26 topov in 12 strojnih pušk. I Lyck je zopet v naši posesti. ' Iz Biale se je sovražnik umaknil. , . Dalje na jugu je bilo pri odbitju ruskih prednjih čet proti Varšavi ujetih 8000 Rusov in zajetih 25Jopov. Na vzhodno-pruskem bojišču je potekel 11. dan oktobra splošno mirno. 12. ok~ f tobra je bil odbit ponoven obkoljevalni i poizkus Rusov pri Schirwindtu. Izgubili so pri tem 1500 ujetnikov in 20 topov. Na južnem Poljskem so naše čete vrgle ruske prednje čete južno od Varšave, | Poizkus Rusov, da bi prekoračili Vislo južno od Ivangoroda je bil preprečen ob ruskih izgubah. Vrhovno armadno poveljništvo. Ruska križarka potopljena. Berlin 13, (Uradno.) Neko rusko oklopno križarko Bajanove vrste je 11. oktobra pred Finskim zalivom potopil torpedo. — Namestnik načelnika admiralskega štaba: Behnke. Dmor prestolonasledniške dvojice pred sodiššem f V sredo se je začela v Sarajevu sodna obravnava proti morilcem prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Hohenberg. Obtožnica obsega 37 strani, obtožencev je 22. Senatu predseduje sodni svetnik pl. Curinaldi, votanta sta svetnika Naumovišz- in dr. Hoffmann, nadomestna sodnika pa svetnika Fialka in Pitha. Obtožbo zastopata državni pravdnik Švara in namestnik Srak. Zagovorniki so: dr. Pi;emočič, dr. Zistler, dr. Feldbauer. dr. Perišič, sodni svetnik Strupi in sodni tajnik Malek. Obravnava bo trajala tri tedne. Pet obtožencem je obtoženih, da so hoteli s silo odtrgati Bosno in Hercegovino od monarhije. V ta namen so stopili v zvezo z »Narodno Obrano« v Belgradu, ki jim je izposlovala iz arzenala v Kragu-jevcu bombe, samokrese in streljivo, na kar so izvršili 28. junija atentat na pre-stolonasledniško dvojico. Ostali obtoženci, so pa obtoženi, da so pomagali onim petim pri atentatu, deloma, da so skrivali orožje, deloma, da so pridobili druge za atentat. Vsi obtoženci so se pregrešili radi tega po § 111. b kazenskega zakona radi veleizdajalstva in se naj zato kaznujejo s smrtjo. Mladoletni pa se naj kaznujejo z ječo od 10 do 20 let. Obtožnica navaja nato obširno vso predzgodovino napada in opisuje podrobno vse dogodke, ki so pa našim bralcem že itak znani, vsled česar opustimo daljno navajanje obtožnice. Zaslišanje obtožencev. Obtoženec Nedeljko Čabrinovič izpove enako, ko v preiskavi. Pod vtisom balkanskih vojn je postal navdušen srbski narodnjak in je hotel kot tak iztrgati anektirani deželi monarhiji. Prizna, da je bil v zvezi z revolucionarno »Narodno obrano«. Svoj zločin prizna kot tudi to, da je bil predstavljen srbskemu prestolo- nasledniku Aleksandru. Kaj sta govorila, tega noče povedati. Princip je bil na dati umora star že 20 let in se torej lahko kaznuje s smrtjo. Svoje dejanje prizna in se ne kesa zločina. V ostalem pa izpovesta oba obtoženca enako ko v preiskavi. Domače vesti Visok gost. — Danes je obiskal naše mesto nadvojvoda Franc Salvator, vrhovni protektor »Rdečega križa«. V mestu si je ogledal vse bolnišnice in iazarete za ranjene in bolne vojake ter bil z uredbo bolnic zadovoljen. Osebna vest. — Odvetnik dr. Dinko Puc uraduje zopet osebno. S srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda je bil odlikovan kadet v rezervi g. Mihael G a b r i e 1 č i č, sin dvornega svetnika g. Gabrielčiča na Dunaju, ker je s svojim pogumnim in vzgiednim vedenjem bistveno pripomogel k temu, da so zavzeli naši neko višino in zaplenili 20 ruskih topov. O. Gabrielčič je bil pri tem težko ranjen. Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda je dobil g. Andrej Lah, rezervni kadet pri 97. pešpolku, doma iz Dutovelj na Krasu. }f> . ' . Na severnem bojišču je bil ranjen naš rojak, g. Tomo Šorji,l.c. kr. notar v Pod-gradu, poročnik 47. polka v rezervi. Na bojnem polju je padel asistente, kr. kmet. kem. preizkuševališča v Gorici, rezervni poročnik 3. gorskega topničar-skega polka g. Ludovik B u c h t a. Slava njegovemu spominu. Z zadoščenjem bil jezimo, da je sedaj ponovno dokazano to, kar smo mi vedno in tudi v najbolj resnih časih trdili, da med Slovenci, osobito pa med goriškimi Slovenci ni prostora za katerokoli protidr-žavno ruvanje. Naznanjamo vsem, da so se izkazale že sedaj skoraj vse ovadbe naših ljudi kot popolnoma neosnovane in da so v ogromni večini le plod podlih de-nunciacij. Najlepši dokaz za nedolžnost Slovencev je pač bil podan te dni, ko ni samo na Štajerskem in Koroškem, temveč tudi pri nas v Gorici, večina politično osumljenih Slovencev na prostem. Bilje-žimo to dejstvo, kakor rečeno z največjim zadoščenjem, pa tudi v prepričanju, da se v bodoče veruje tudi našim besedam. Slovenci so že tolikrat dokazali, da ni še nikdar domovina apelirala na njih domo-rodna čustva zaman, sedanji časi pa so tiov svetel dokaz slovenske lojalnosti. Bili smo na svojem mestu v nenevarnih časih, sedaj, ko je od nas kardinalno odpravljen vsak madež protidržavnega mišljenja, bomo še bolj izpolnjevali svoje dolžnosti do domovine. In to bo potem v zadoščenje tudi onim, ki $o nam izkazali pravico. Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti za učno usposobljenost v ponedeljek, dne 9. novembra t. 1. — Pravilno opremljene prošnje je vložiti na predpisani način v takem roku, da so v rokah ravnateljstva najkasneje db dne 31. oktobra t..I; Pozor goriški kolesarji prostovoljci. — V pondeljek, dne 12. t. m. so bili sprejeti v vojno pomožno službo prvi goriški kolesarji prostovoljci. Vsi oni, ki so se priglasili v vojno - pomožno službo, se sprejemajo vsak.dan ob 8. zjutraj in ob 2. popoldne v pionirski vojašnici na Rojcah. Goriški kolesarji priglasite se polnošte-vilno. Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici naznanja svojim p. n. članom, da nadomestuje sedaj društvenega zdravnika g. dr. Ant. Brecelj, ki ordinira v Gosposki ulici st 6. Poročil se je v nedeljo, dne 11. t. m. g. Franjo Štaut, uradnik banke »Slavje«, sedaj črnovojnik v Ajdovščini z gospo Marijo Bitenc iz Postojne. G. Štaut in trije njegovi sinovi, kakor tudi en sin gospe, so vsi vojaki. Poročencema obilo sreče! Prememba osebnih vlakov na progi Ljubljana - Jesenice in Ljubljana - Kamnik. — S 15. oktobrom ne vozi več na progi Ljubljana - Jesenice vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 10.01 po noči in ki prihaja na Jesenice ob polnoči. Nadomesti se. z vlakom, ki odhaja ob 6.30 zvečer, in ki pride na Jesenice ob 8.30 po noči. S tem vlakom so zelo ugodne zveze na Celovec in na Dunaj. Z istim dnem se opusti vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 11,50 dopoldne in ki pride v Kamnik ob 1.04 popoldne ter se nadomesti z vlakom; ki odhaja iz Ljubljane ob 7.40 dopoldne in pride v Kamnik ob 8.51 dopoldne. Razpisana služba. — Pri c. kr. pošt-« nem uradu v Kostanjevici na Krasu je razpisana služba poštnega ekspedijenta. Letna plača je 800 K, uradni pavšal 175 K in služabniški pavšal 140 K. Prošnje je vložiti pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v trstu. Brezposelni imajo na železnicah brezplačno vožnjo. — Vsi, ki so dobili službe potom kateregakoli vojnega posredovalnega urada in njih rodovine imajo pravico do brezplačne vožnje do kraja, kjer nastopijo novo službo. Na južni železnici pa je za take osebe dovoljen 50 odstotni popust Blagajničarka se sprejme takoj. Prednost imajo one, ki so zmožne vseh 3 jezikov in ki imajo že nekaj prakse. Pismene ponudbe na upravništvo »Soče«. Ranjeni in oboleli vojaki v Gorici. — V zadnjem tednu so došli semkaj sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Alojz Stare, 8. artil. polk. Ivan Reisner, 11. lov. bat. Ev-gen Ferletič, 48. polk. EgonGabassi, plan. polk 27. Nikolaj Zivan, črnovojnik. Milan p^rtus, lovski batalj. 8. Profesor Josip Del Piero, boian. Evgen Ferletič, iz Doberdoba, 20. lov. J^L.'^igei Pin, iz Tržiča, 47. Lolk. Prane Ipavec, iz .Gorice, artil. polk 9. jQrzon ivan, iz pevjaji, 27. polk. f^resan Leopold, iz Ločriika,^20. lovski bataljon. Persič Alojz, iz Šempassa, 97. polk. Čer-nivec Franc, iz Plavij, 87. polk. ppssar ^nton, iz Ogloja, 24."'.polk. Zotter Anton, iz Gorice, finančni stražnik. Alojz Persič iz Gorice, 97. polk. Špetic Kari, obmejna straža/ tutman Kristjan, 97. polk. Hme-Ijak Anton, rezervist. Bfccuž Ciril, obmejna straža! Uršič Ivan, artil. polk 8. Šinigoj Josip, artil. polk 8. Furlan Josip, varstvena straža. Spessot Josip, orožnik. Vižintin Forijan, rezervist. Matija Perše, črnovoj-nik- Bucek Anton, orožnik. Likar Alojz, korporal 97. polk. Učen Alojz, 20. lovski bataljon. Bizjak Franc, 20. lov. bat. Juh Josip 27. plan. polk. Legiša Josip, Medja-vas pri Devinu, 20. lovski bataljon. Tinta Anton* iz Števerjana, 27. plan. polk. Mavric Ivan, iz Biljane, 97. polk. Zadnji semenj v Gorici je bil obiskan še precbj dobro. Na prodaj je bilo 420 goved, okoli 800 praset, 30 telet in 6 k- j. Deželni urad za pospeševale tujskega prometa ki posluje od 1. 1. 1914 v Šolski ulici št. 3. II. desno, ustanovi kataster vil, stanovanj m mebliranih sob, ki se #a}ejo v najem. Vabijo se vsled tega vsi interesentje, tia prijavijo zgoraj navedenemu uradu me-Mirane sobe, stanovanja in vile, ki jih nameravajo dati v najem tujcem. Pri tem na«; navedejo način postrežbe, druge pogoje in najvišjo ter najnižjo najemnino. Central Bfo nam nudi od 17. do 19. t. m. velezanimiv film, ki predstavlja vojno takšno, kakoršna je in sicer se predstavlja vojna med Grki in Bulgari. Omenjeni film je napravljen z velikimi stroški na povelje grškega kralja. Za okoličane se vrše v nedeljo predstave tudi dopoldne od 10. ure naprej. Potovanje, v Italijo. — Italijansko ministrstvo notranjih zadev je pred kratkim odredilo, da imajo vstop v Italijo le oni inozemci, ki posedujejo potne liste vidimirane od kr. ital. konzularnih oblastev. Za vizum morajo stranke same prositi neposredno pri pristojnem ital. konzulatu. Oglas okrajnega glavarstva glede .streljanja. — Oddajanje strelov ob meji in ob morju dalje v bližini vojaških objektov aji od vojaštva zasedenih oziroma zastraženih stavb bi moglo v sedanjih vojnih . razrnerah povzročiti alarmiranje, ki bi lahko dovedlo do najresnejših posledic. C. kr. okrajno; glavarstvo prepoveduje . torej streljanje s topici ter zoper hudo uro, dalje spuščanje, ralset kakor tudi zaži-g*uijL umetelnih ognjev. V obče pa se. strogo prepoveduje vsako streljanje v pkplišu S km od državne rn^je in 2 km od morske obali, slednjič 1 kn od vseh vojaških objektov kakor tudi vojaško zasedenih ali zastraženih .objektov (vključno železnic). Kdor se ne bi pokoril temp ukazu se strogo kaznuje po § 11 cesarskega patenta z dn,e 24. aprila 1854. 1. šifcev. 96 drž. zak. Razne vesti Romunski fcrati Karel I. — 10. t. m. je sporočil brzojav, da je izgubila Rumunska svojega ustanovitelja, sivolasega vladarja kralja Karla I. KralfKarl je imel izredne zmožnosti in Rumunija ga bo gotovo vedno cenila kot svojega osvoboditelja in pre-roditelja.'— Karel I. je bil rojen 20. aprila 1839. v Sigmaringeh kot drugi sin kneza | Karla Antona Hohenzollernskega. L. 1857, je vstopil v prusko armado, študiral na | vseučilišču v Bonnu, napravil potem daljša potovanja in se .udeležil vojne proti | Dancem 1. 1864, Aprila 1866. je bil izvoljen j za dednega rumiinskega kneza, in 12. ju- j lija je prisegel na ustavo in prevzel vlado. Ž modro državniško roko je uredil notranje razmere mlade države in se potem udeležil rusko - turško vojne, kjer se je pri Plevni, kot. vrhovni poveljnik zelo odlikoval. Takoj začetkom vojne je proglasil neodvisnost .Rumunske, ki jo je potem berlinski kongres L, 1881. potrdil. L. 1869. se je poroqil s princezinjo Wied, ki je znana ppd pisateljskim imenom Car-men 5ylY4- Ker ni imel Karol L nobenih sinov, je bil določen za prestolonaslednika njegov netjak Ferdinand, ki je sedaj v 59. letu. Kralj Karol L je živel kot nemški princ vedno v najboljših odnošajih z Nemčijo in Avstrijo in je bil do svojih zadnjih dni vedno vnet zagovornik centralnih držav in je zato tudi Rumunija v sedanji vojni nevtralna, in ostane, kakor vse kaže tudi še v naprej. Požar v tržaški ladjedelnici v Tržiču. — V sredo malo pred poldnem je nastal v tržaški ladjedelnici v Tržiču požar in sicer je začelo goreti na rilcu parnika št. 39* ki se gradi za družbo, »Austro-Amerikana« in ki bi imel biti splavljen že drugi mesec. Požar se je razširil na druge stavbe in so začela goreti tudi nekatera poslopja v ladjedelnici. V bližini parnika št. 39 se nahajajo še štirje drugi parniki, od katerih je eden že pripravljen za splavljenje in ima radi tega že vso podstavo namazano z lojem. Bila je torej velika nevarnost, da se ogenj razširi. Telefonirali so takoj v Trst po pomoč, med tem pa so gasili delavci iiv tržiški gasilci. Pomagali so tudi vojaki.. Kmalu je/ prišla tudi pomoč iz Trsta in slednjič se je posrečilo pogasiti : ogenj. Vročina pri gorečem parniku je .bila tako velika, da je v daljavi 40 metrov ni mogel nihče prestajati. Parnik št. 39Je ?imLl 16.000 tpn obsega, in. bi bil največji parnik, v Sredozemskem morju. Škode je napravil požar okoli pol milijona kron. Na pomoč so prihiteli tudi goriški gasilci in posebno njih velika lestev je zelo dobro služfla. Vzrok požara še ni ugotovljen. Kako m se vedli Rusi na Ogrskem. ;— Madžarski listi prinašajo črtico,o bivanju Rusov v mestu Marmaros-Szigetu. Ko je bil pozvan podžupan Dobay, ki je nadomestoval župana, k ruskemu poveljniku, mu je ta ukazal več stvari. »V prvi vrsti — je naglašal Rus — ne dovolim nikomur koncesije za točenje alkohola, pa naj bo meščan, moj vojak ali kdorkoli, vsakega dam ustreliti, Želim čuvati varnost mesta in osebno varnost prebivalstva. Če bi prišli malo pozneje k meni, bi ukazal mesto bombardirati. Obenem Vas prosim, da obedujete in stanujete z nami.« ».Zakaj to«, vpraša podžupan. »Če se namreč zgodi kakšna eksplozija, da umremo skupno. Nato je zahteval poveljnik 180.000 K vojne kontr jbucije, toda podžupan je izjavil, da nima nobenega denarja, ker je odšla državna blagajna iz mesta. »Ko mmate denarja — reče nato polkovnik — potem ga naravno ne morete dati, pa ga tudi ne rabimo. Ali zato pa nam daste živeža, slame in mrve, sladkorja, kave in cigaret.« Od vsega tega pa so dobili Rusi le cigarete in nekaj blaga. Podžupan Dobay je dva dni stanoval in jedel z ruskimi častniki. Nekega večera začno častniki pa^/no ogledovati zemljevid Ogr-s;ke. »Torej naš bodoči cilj je Budimpešta«/ reče polkovnik, »Koliko imamo postaj do Budimpešte«, vpraša polkovnik in ko mu je hotel Dobay odgovoriti, ga prekine polkovnik in pravi: »Ne bojte se, pozr namo točno naše postaje; Szatmar, De-breezin in Budimpešta. V dveh tednih smo v Budimpešti, reče polkovnik v smehu, ko vidi žalostni podžupanov obraz. Ali zgodilo se je drugače in drugi dan so obedovali ruski častniki že ob desetih dopoldne in nato zginili, ne da bi se poslovili. Podžupan Dobay je izjavil sotrudniku lista »Az Esta«: Rusi so se vedli v vsakem ozi-ru kavalirsko. Niso ±>č dotaknili niti imetja, niti žen. Nekoliko vojakov je pač povzročilo izgrede, ali to so bili čisto osamljeni slučaji.« Za uojno-pornožne namene. Vojno - pomožni urad notranjega ministrstva je upeljal v prodajo te oficieine prodajne predmete, ki so v prid v o j -no-Romožnim akcijam. 1. Cesarjeve podobe v kabinetni obliki kot stenski okrasek po 50 v; kot razglednice po 20 v. 2. Razglednice: Vrnitev cesarja iz Ischla v Schonnbrunn po 15 v; narodni motivi od E. Kutzerja po 15 v; zastavonoša 99. pešpolka z zastavo, ki jo je poklonila vojvodinja Hohenberg po 15. v; nemški in avstrijski infanterist po 15 v; napadajoč.huzar po 15 v; vojne, slike,, z junaštvi naših čet, izhajajo 3 dO'4 k?at na tedeh po 20 v. 3. Zavezniški križec (staro srebro) s slikama obeh vladarjev po 60 v. 4. Zavezniški me dal jon s slikama obeh vladarjev; iz alpaka-srebra 60 v iz brona 50 v. 5. C e 1 u 1 o i d n i m e d a 1 j o n i s cesarjevo sliko in z zastavo po 20 v. 6..Zastave iz emajla: Avstro -, ogrska vojna, črno - rumena in zastava v avstro - ogrskih in nemških državnih barvah po 50 v. 7. Patriotične kokarde po 30 v. 8. Zal ep ne znamke za pisma v zvezkih: L serija: slavni vojskovodje <18 kosov 1 krono), II. serija: ranjen vojak {12 k&sov50 v). 9. Vojni koledar s pregledom vojnih predpisov in dogodkov po 40 v. 10. Vojna pesmarica (zbfrka znanih patriotienih pesmi) po 20 v. lk Vojno - spominski prsta-n i iz. železa s cesarjevo reliefno sliko v 3 velikostih po 1 K. . 12. Prstani vojne sreče, gravirani z roko po 2 K. 13. Črno - rumena križna l3foša z grbom mesta Dunaja po 2 K. 'NaroČi se pri namestništvu na Dunaju. Predmeti pod 12 in 13 se prodajajo za prehranjevanje brezposelnih na Dunaju. 14. Računski listki v vseh, deželnih jezikih, 100 kosov po 2 K. • ; 15. V o j no po m o ž n e u ž i g a 1 i c e (z etiketo, ki naznanja njih namen) po 5; vin. 16. Celuloidni oklepniki za tižigalice s slikama nadvojvodinje ~Zite in nadvojvode Evgena po 20 v. 17. R o ž e v s e h v e r n i h d u š, bele ali rumene, z rudečim ali črnim križem iz časnih listov. Dobe se-pri cvetličarjih-pO 20 v. Kdor ima obrtno pravico za prodajo Herman 'Moretti, Josip Javorekj Vida Baltič, Co-. meh • Ivan: Jertiey, ftoza Žach* Nlici Edels-bacher,.Willi pl. UlMch, Irfiia Jefney> Ro- ža Kanniak, Ivan Ramsbacher, Ludviug • Schwarz, ttektor Sepitsch, Pavla Pavlit-žer, Tereza Gtbrtdh, RiidBlf Porats, Lujlza Compare, Ana Stecker, Aneta Stecker, Ana Avanzijii, Dpmineo. Zelestjni, pl. La-štenberger, Dr. Bezjkk, Vera Bezjak; La-ni Dreschnig in dfužiha, Bridiga, Frančiška Pohi, Erfiilija Fiedler, Aiigčfe Ftir-lani, Sofija Tfavaii; Aniiriciata T ravkn, Marija Bajt, Vogler, Kosic Ida, Karnien Visintin; Zoflia Ana, Pavla Eitrfch, M. W. Ana Misfefi, A. Kocjan in še. 40 drugih, ki nočejo biti imenovani. Na mnogo^tfanslcb željo se objavljajo v prihodnje poleg imen darovalcev tudi predmeti, ki so jih ti darovali. Odbbr se žafival|uje vlem da^rb-valcčnf kar najprisrčneje. Darovi za ranjence.. .— Marija pl. Kesslitz 6 p. nogavic, 3 p. volnenih zapestnic gospa A. Lenasši - Gasser io srajc eksceienca bar. Locatelli 200 smotk A. M. 4 p. volnenih spodnjic 6 p. nogavic m drugd; Alojzij Bbscolo — Trst vrečo limoli^V, Miha Rojic 4 Steklenice rizlinga, 3 st. burgiindca, 1 št. maršale, 1 št. p&rfeiftia ih* gelie, Alojzija Vittdri, 1 koš pieeiva iii sladčic, Irene pl. Dbttori in Ana Vianelfo 5 sfalb, 11 snežnih čepic, 13 volnenih zapestnic, 3 p. nogavic, 12 p. spodnjih hlač, N. N. 100 smotk, grofica Olga Goronirii 1 zavoj šerpic, N. N. 2 srajci, gospa Kiinte 4 srajce, 4 pare spodnjih hlač, N. N. 2 srajci in dve snežni če-; piči, Rozalija Mozetič — Renče, staro platno, Ana Rijavitz 5 bandaž, rjuho, tobak, N. J*. 26 knjig, Emil Wokulat 10 • zvezkov ilustrirane zgodovine sedanje vojne, Gusl 30 st. sirupa, Marijina kon-gregadja V Rihembergu, vrečo raznih darov za vojake na bojišču. Za »Rdeči križ«. Neimenovana gospa K 100, gospa Biiider iz sv. Petra K 5, Alojz Jakih, Kviška K 2, Povodom koncerta v občinskem vrtu K 252'37, Artur pl. Celestin K 50, C. kr. davčni uradniki K 110, Amalija SegUtti K 5,N. N. K 5-skupaj K 529}37l Odgovorni urednik in izdajatelj Saša Železni kar v Gorici. Tiska: >GoriSka Tiskaraac A. Gabršček) odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov »Soča< in »Primorec«. Eno uro v vojski Cenfral-Bio dne 17., 18. lil 19. oktobra Videlo se bodo spipade med Bolgari in Grki, grozne utinke granat in šrapnelov, rane. povzročene po | kraglih diun-dum ter delovanje ..Rdečega križa". ~„ mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 -vin, Ako je oglas obsežnejši se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejše inseriraiije za trgovce in obrtnike, Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici katerih na deželi (in celo v mestu) nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Škoda ni majhna. ki že zna slovanske jezike, išče prilike, da bi se tedensko po par ur* uril v slovenščini. — Ponudbe pod „Dr. B." na naše upravništvo. 225—2 Mihajlo Turk priporoča svojo leo-io BRIVN1CO =J og* \ Sedlarska delavnica luan Krauos - Gorica na Rornn št. ll. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, ^ stnrc in denarnic;, razni nagobčniki, ovratniki, biči,, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kalesejjnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Priznano toaletno sredstvo za umivanje, ki se uporablja v neštetih družinah osvežuje polt in jo napravi belo in nežno. — Pristno le v rd^pih škatlicah po 15, 30 in 75 vin. — Boraksovo milo od Kaiserja po 80 vin.; milo „Tolaa po 40 vin. GOTTL1EB VOfTH Dnnaj 113. [ i Na prodaj po vseh trgovinah. PINTER & LENARD .trgovina z železnino Gorica, Raštetil 7-9 Gorica Najprimernejši nagrobni spbmenik za naše rajnke je železen^ fino pozlačen križ, ki se dobiva pri nas za ceno od 10 — 30 K in vsakovrstne nagrobne svetilke od 2 — 10 K, Za jesensko sezono priporočamo mesorezmee, obročje, cement, traverze itd. za zimo peči, štedilnike, petroijeve peči in druge potrebščine- Ne pozabite torej na domačo tvrdko Pinler & Lenarci kjer se dobi dobro blago po primerno nizkih cenah« J. »01 - eORiGA Gosposka ulica št. 19 urar c. kr. državne železnice priporoča svojo veliko zalogo ur, zlatnine, srebrnine, optičnih predmetov in raznovrst i« obeske. — Popravila se izvršujejo točno in dobro, -r- Jamči ! leto. ei-p — Zares zanesljivo in štedljivo —— delujejo!naši svetovnoznani Original „0|ftou - motorji lokomobili, kompletne mlaffilnice, majhni preuozljivi ¦nntnrii za sesalnice, žage, dynamo itd., muiurfl ki seldajo lahko prenesti! motorji na surovo olje,; Diesel in dvotaktni motorji, naphtalin motorji itd. 121.000 motorjev z nad 1.3 milionov konjskih sil v obratu! 460 odlikovanj med temR6'drž^vni^lve^ tinj. Prospekti gratis in franko! Langzn & Wolf, Dunaj" [X. Laxenbnrgerstrasse 53 P. Zastopstvo za Primorje: Ermanno Turek & C.o, Trst, Via Sanita' 8. Zganjarna Robert Diehl - Celje priporoča svojo doma žgano štajersko slivovko, tropinovec, borovničevec, brinjevec, ščipkovec, vinsko žganje, konjak ; nadalje kuba in Jamajka rum, grenčico, »Planinski liker", Pelinovec ter razne vrste grenkih in sladkih likerjev, čaj Cevlov, Orange, Pekoe in Souchong. ¦: Vzorci in cenilci na razpolago. ... isce tovarna v Avstriji*' za takojšnji nastop korespondenta ia nemščino in slooenščino. Oni, ki obvladajo tudi italjanščino, imajo prednost. Ponudbe v obeh jezikih s zahtevkom plače je nasloviti pod šifro: »P. N. 279« na naše upravništvo. 226-2 IZIDOR NANOT. autorizouana stavbena turdka $ doFlci ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporoča p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdeluje vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. Anton Fotatzky v Gorici naslednik Jas. Terpin. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šlvanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. za krojaee in čevljarje. Svetinjice^ — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. Odlikovana pekarija in sladsicnna Karol Draščik v Gorici, na Komu v (lasni hiti)_ izvršuje, naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja ^o najnižjih cenah 333? R- STERMECKI v Celju ši. 306 Štajersko. Pišite po glavni ilustrovaiii cenik čez več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri'naročilih iz Srbije, Bulgarije, Nemčije in [Amerike je treha denar naprej poslati. 68 -52 Slovenska dekorativna in sobna slikarja se priporočata slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za vsa v to stroko 2i2-:o spadajoča dela. flnd. & fran Dolarič Gorica, Via delt' Ospitale št. 10. BMMe-ljelo perilo kakor na solncu beljeno — izgleda perilo po polurnem kunanju s primesjo samo delujoče pralno sredstvo. Persil ne vsebuje — kljub svojemu hitremu učinku — nikakih perilu škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo. Tovarna: (gotHfob \biH) Huoaj J$j. 11. Ha prodaj po vseh trgovinah. mi Kupujte samo dvokolesa „{iiriCB" in »HltElU", ki so najboljši francoski sistem in imjtrpežnejše vr4e bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šisalni stroji Original IfiCtOria so najprak-tienejši za vsako' hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako trpežen. Puške, samokrese, slamo- reznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki 26-c ; *lR3 Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trgn št. 9. Reservni fond: 'I T K 126.014*60 j L Vplačam deleži : K 48.043 "i r J L Zadružnikov: 1707. »Goriška ljudska posojilnica" upisana zadruga z omejenim jamstvom Telefon štev. 79. o Gorici Ustan. L 1883. (v lastni hiši s Gosposka ulica štev. 7, I. nadstr, sprejema hranilne vloge od vsakogar in jih obrestuje po 5°|o čistih. k Vetje stalne vloge proti enoletni odpovedi po^ dogovoru — Vlagateljem so na razpoh t hišni hranilniki. Posojila se dajejo na^ zastavo in osebni kredit. Položnice poštne hranilnice na razpolago brezplačno. Zobozdravniki in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen 60RICH ¦b.:«w« mm* *¦»¦ *• 'Umetne zobe, ZM9 zobovje, zjate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, j uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe j vsake Vrste. [ Ordlnlra o soolem atelie)n od 9. ure dop. do 5. ure pop. f Poilljajte našim vojakom dobro rimsko perilo. UdCUJIK 5 t Posebne cene? Glavna zaloga Palma podpetnikov k Eorica, Raštelj 3. Zaloga usnja. 27—c Prof. Jag^rja vohi^ne srajce, hlače, nogoviee Kameiliaar »Gicht-Rheuma^ srajce, hlače, nogoviee. Volnene ^Merino" srajce, hlače, nogoviee V2 volnene srajce, j^ hlače, nogoviee, bombažaste srajce, hlače, nogoviee ifjpjp |^y jt* in posebno pa obveze (Bauehbinde). POPtISta ^ Rodbinam, ki pošiljajo zavoje svojcem k armadi, napravljamo zavitke W po predpisanem obsegu in z Feidpost tiskanim omotom ter s strojem na- W naslovom brezplačno. — Pošljite nam naslove kakor », se priporočava Pregrad & Čemetič. m V po predpisanem obsegu in z Jtančno napisanim naslovom tudi cenjena naročila. — S< Edina primorska tovarna dvokoles »TRIBUNA* •x Gorica, Tržaška o', 26. *" prej pivovarna Gorjap. Zaloga dvokoles, šivalnih in trne tijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov i. t. d. S ^ .-* F, BATJEL — GOiCA®^^ ;5tolna>lfca št."2-4. Anton Breščak Sonca - fosposka ul. (6. larducci) 14, y lastni hiši. Prva In največja slovenska zalita in tovarna pehišfoa ¦——-— na Prhnorskevj- ——- § zalogi ima vedno nad 50 modemih jedilnih in spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. 9 Edina slovanska delavnica tapet arij. 9 Velika izbera slik, stolic kakor tudi železnega pohištva. Sprejenainaročila za opreme vil, Hotelov itd« Za jesen in zimo priporočava svojo velikansko zalogo oovosti. Cene vsied kritičnih časov zslo ugoilne. Modne knjige priloživa k naročilom zastonj. 824-5 Pregrad & Cernetič. podružnica V Gorici Centrala Ljubljana, podružnice; Celje, Celcvee, Sarajevo, Split, Jrst Vloge na knjižice po 4*U0|<» v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8,000.000 Nakup in prodaja vrednostnih papirjejr vseh vrst, 4§vjzTyalut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja^ Vnovčenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskont menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Safe$J Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.