PLANINSKI VESTNI K
OPISOVANJE PLEZALNIH VZPONOV PRI NAS
2500 SMERI IZ SLOVENSKIH STEN
TONE GOLNAR
332
Odkar so začeli ljudje hoditi v gore, so tudi bolj ali manj bogato opisovali svoje vzpone. Nekateri so ob opisovanju kakega vzpona prellli na papir vsa svoja čustva In notranje doživljanje, drugi pa so opisovali bolj razumsko. Svoje opise vzponov so objavljali v različnih tedanjih revijah in časopisih, Prvi opisi gorniških tur so se pojavili tudi v naših revijah. Planinski vestnik je skromno opisoval vzpone že od leta 1695 naprej. Šele leta 1905 pa je začel objavljati tudi opise alpinističnih vzponov. Takrat je dr. Švlgeij v nekaj čiankih opisal Julijske In Kamniške Alpe. Posamezniki so začeli načrtno zbirati smeri vseh plezalcev. Tako so nastali prvi arhivi. Ti so bili kasneje osnova pri pisanju plezalnih vodnikov.
O naših gorah so prve vodnike napisali In izdali tujci. Tak vodnik je izdala češka podružnica leta 1698 - »Slovanske Alpy«, «Savinjske Alpy« 1900. leta in »Julijske Alpy<> leta 1902. Prvi slovenski planinski vodnik »Savlnske planine« Je izdal leta 1902 Fran Kocbek. Prvi samostojno Izdan alpinistični vodnik prt nas je bil vodnik »Naš alpinizem«, ki je Izšel leta 1932. Avtorja Mirko Kajzel) in Herbert Orofenik sta zbrala opise večine do tedaj pre-plezanlh smeri v slovenskih Alpah. Razen podrobnih opisov so bile v knjigi tudi dobre skice sten z vrisanimi smermi. S to knjigo sta postavila nekakšen mod61 kasnejšim opisovalcem. Na naslednji vodnik je bilo potrebno čakati 22 let. Vodnik »V naših stenah« predstavlja nadaljevanje že postavljene zasnove, novost v njem pa so bile fotografije z vrisanimi smermi. Vodnik »Vzhodne Julijske Alpe«, ki je Izšel 16 let kasneje, se Je lotil ožjega področja. Opisoval je ogromno bero smeh na območju Julijskih Alp. S tem vodnikom se je začelo tudi obdobje neprekinjenega izdajanja plezalnih vodnikov pri nas.
Vodnik »Korošica« avtorja Bojana Pollaka, ki je izšel leta 1973, je bil nekaj posebnega, ker je vseboval grafične sheme posameznih smeri.
Kasnejši avtorji plezalnih vodnikov so imeli v teh štirih vodnikih dober vzorec za opisovanje smeh in pisanje novih vodnikov. Razen v vodnikih in publikacijah, ki so našteti v našem prispevku, so naši alpinisti objavljali opise posameznih smeh ali celotnih območij tudi v Planinskem vestniku in v Alpinističnih razgledih. Izdajanje vodniške literature je pomembno za različna področja:
•	kultura: plezalni vodniki so del literature in s tem del splošne kulture nekega naroda;
•	geografija; odkrivamo že preplezane smeri na posameznih območjih: s tem spoznavamo območja, stare poti, steze, prehode;
•	zgodovina In etnologija: spoznavamo do-
godke Iz preteklosti, prebivalce območij, njihove navade in običaje;
•	šport: preprečujemo, da bi šle stare smeri v pozabo, s celovitim pregledom vseh smeri pa tudi spodbujamo alpiniste k plezanju novih -prvenstvenih smeri;
•	varnost: zaradi dobrih opisov ni orientacijskih težav, vodniki pa opozarjajo tudi na morebitna nevarna mesta v steni, na potrebno opremo in na možnost bivakiranja itd.
UINAH HH1H1 PO r.ln.,1,	HlbSRTSKl ' : HI
S HAÏ I CI LPÏPt [ i PLQHEUIHI
LEVI f[|t**[
P 5 T F P F h lûttNE rtUrflI; P I LIES L -SORV-'ITO 1 11J IDA H CGITÙL] », ( MlMKLLe-IuttEFl HHE>
LOK* BII J MOM .IUHEH LOIOB
14.	Il: IPÙHlUCV
3 1 .	UEHPLJV *q<
33.	PIF. Eisimi
11.	PR IJ IT E L J B M M 1*1*
11.	PLIMI HO
11.	LDAELLD
3«.	tPûrflMIl 1. MPH1VERJA
OBLIKOVANJE VODNIKOV
Ločimo dve temeljni oblikovni zasnovi. Po prvi razvrščamo smeri kronološko, torej v časovnem zaporedju, po drugI pa orografsko - od leve proti desni, če gledamo od vznožja v steno. Prvi način opisuje najprej prvo preplezano smer, nato po vrsti ostale, zadnja preplezana smer pa je na zadnjem mestu. Taka zasnova omogoča sprotno dodajanje (vstavljanje, prila-ganje) novih smeri in tudi pri ponatisih je delo olajšano, saj lahko obdržimo ves stari del in dodamo le opise novih smeh. Za uporabnika pa je vodnik, ki razvršča smeri na tak način, manj praktičen in pregleden. To še posebno velja za opise sten, v katerih je veliko smeri. Drugi način je zelo preprost za neposredno uporabo, pri ponovnih izdajah pa lahko pride
PLANINSKI VESTNI K
Jjfaniljiii ^ ^
,¿ siujy ^
i'kiríujfi K j v : i k r [WTtthLK^ SMSA ¡Uní I'.ii';. tan« 5 k a* Ja ¡fl. i . - }4,L. I "iMn . J£¡ ur
TF.( r: ÍB IrUflr I1" •	: <H¡
9- i = "i► * fdncltau
M^'ltiflä S
do zmede, ker je neka smer v različnih Izdajah vodnika različno oštevilčena. Pri ponovni -dopolnjeni izdaji je namreč potrebno celotno gradivo preštevilčitl.
Vsak alpinist, ki prepleza prvenstveno smer, naj bi poslal opis vzpona INDOK (informacijsko - dokumentacijski) službi PZS. Ta uvrsti opis v arhiv, po potrebi pa ga poštje vsem tistim, ki se zanimajo za opise posameznih območij. Dober opis smeri v vodniku po dogovoru zajema glavo, vsebino, shemo in fotografijo stene z vrisanim potekom smeri. Glava zajema zaporedno številko smeri v vodniku, ime smeri, težavnost, višino smeri, čas plezanja, imena prvih plezalcev z datumom vzpona, Imena ponavljalcev, vir, od katerega je avtor prejel opis, posebnosti stene (krušljivost, snežišča), oprema, ki je potrebna za vzpon.
ALPINISTIČNI VODNIKI, IZDANI V SLOVENIJI
Vsebina zajema opise dostopa, vzpona In sestopa s časom in vsemi podrobnostmi. Shema smeri je narisana s simboli, ki so v skladu s pravili UIAA. V vodniku mora biti posebej objavljena razlaga simbolov. Fotografija stene z vrisano smerjo naj bo čim bolj pregledna in kontrastna in naj bo napravljena z izhodiščne točke (ne Iz zraka ali izpod stene).
POTREBE PO NOVIH PUBLIKACIJAH
Na seznamu plezalnih vodnikov lahko vidimo, da je bil velik del naših Alp že opisan. Po približnih ocenah naj bi bilo pri nas do sedaj preplezanlh kakih 2500 smeri, od teh pa jih je bilo le okoli 1700 javno predstavljenih v publikacijah. Razmerje med preplezanimi in opisanimi smermi pa je bilo v preteklosti drugačno. Trenutno je pri nas mogoče dobiti 11 alpinističnih vodnikov, ki opisujejo okoli 1150 smeri. Drugi vodniki so razprodani. Pri ponovnih, dopolnjenih Izdajah bi imela prednost območja, ki so bolj obiskana in zanje nI opisov smeri (stari vodniki so razprodani). Taka območja so Vrata, Tamar, Osp, Repov kot in Kamniška Bela, Raduha, Jezersko in Bohinjske gore. Obdelati pa bi morali tudi območja, ki sploh še niso bila opisana, na primer Črni kal in posamezne predele v Julijskih Alpah.
Z gotovostjo lahko trdim, da je trenutno pri nas na področju izdajanja vodniške literature kriza. Odraža se po eni strani z neza interesi ran ostjo za pisanje novih vodnikov, po drugi strani pa z navideznim zasičenjem tržišča s takšno literaturo. K temu je prispevalo tudi postopno upadanje števila alpinistov, Potreben bi bil skupni dogovor o nadaljnji usodi vodniške izdajateljske dejavnosti med vsemi, ki jih plezalni vodniki zanimajo - med uporabniki in pisci, svetom za založništvo PZS, turističnimi delavci, oskrbniki planinskih domov in drugimi.
Pisanje plezalnih vodnikov je zahtevno In odgovorno opravilo, ki največkrat nI primerno cenjeno in poplačano. Kljub morebitnim pomislekom pa je in bo taka dejavnost še vedno potrebna. Zapisovanje smeri je bilo vedno odraz kulture nekega alpinističnega okolja In hkrati znak spoštovanja do dejanj alpinistov preteklih generacij. Upam, da se bo ta navada ohranila še naprej.
Avtor
Naslov vodnika
Lelo izdaje
Št.
izvodov
Je
v zalogi
1. Mirko KAJZELJ Herbert DROFENIK
Naš alpinizem
1932
ne
TK Skala
Mirko KAJZELJ Herbert DROFENIK
2,	Mitja KILAR Rado KOČEVAR Igor LEVSTIK
3.	Tomaž BANOVEC Mitja KILAR Jože MUNDA Franci SAVENC
Naš alpinizem-ponatis 1982 3000 da
V naših stenah
1954
ne
Vzhodne Julijske Alpe 1970 2000 ne
DZS PZS
PZS
333
PLANINSKI VESTNI K
334
Avtor	Naslov vodnika	teto izdaje	Si. izvodov	Je v zalogi	Založnik
4. Ciril PRAČEK s sodelavci	Turni smuki	1972		ne	PZS
5, Bojan POLLAK	Korošica	1973	1000	ne	AO Kamnik
6. Robert GABERŠČEK Ravenska Kočna Matjaž DOLENC		1977	1000	ne	PD Kranj
Robert GABERŠCEK Matjaž DOLENC	Ravenska Kočna -nemška izdaja		1000	da	PD Kranj
7. Tine MIHELIČ	Kogel		50	ne	samozal.
8. Tine MIHELIČ	Bele vode		100	ne	samozal.
9, Tine MIHELIČ	Glinščica-Val Rosandra	1978	100	ne	samozal.
10. Uroš ŽUPANČIČ	Gomiška pot Planica -Pokljuka	1978		ne	AO Matica Lj.
11. Tine MIHELIČ	Pala - Civetta	1979	50	ne	samozal.
12. Tine MIHELIČ	ViS	1979	100	ne	samozal.
13. Tone GOLNAR	Peči	1979	150	ne	samozal.
14. Lojze BUDKOVIč Janko HUMAR Marko ŠURC	Bohinjske gore	1981	1000	ne	samozal.
15. Tomo ČESEN	Julijske Alpe	1982	500	ne	samozal.
16. Tomo ČESEN	Kogel	1982	300	ne	samozal.
17. Tone GOLNAR	Logarska dolina	1982	2000	da	PZS
18. Mitja LO DUCA	Stene nad Ospom	1983		ne	samozal.
19. Andrej BOŽIČ Niko NOVAK	Vršič	1984		ne	PZS
20. Tine MIHELIČ	Sela	1984	560	ne	PZS
21. Tine MIHELIČ Peter PODGORNIK Franci SAVENC	Mangartska dolina	1984		ne	PZS
22. Bor ŠTRANCAR	Osp	1984	400	ne	samozal.
23. Več avtorjev	Raduha, Peca, Uršlja gora	1984	500	ne	ZTKO Ravne
24. Edo KOZOROG	Krnska skupina	1984	600	ne	samozal.
25. Silvo BABIČ	Kogel	1984	50	ne	samozal.
26. Tone GOLNAR	Lučka Bela, Robanov kot	1984	800	da	PZS
27. Slavko SVETIČIČ Milan ČRNILOGAR	Zadnja Trenta	1984	1000	da	samozal.
28. Iztok TOMAZIN	Storžič	1985	600	ne	samozal.
29. Igor ŠKAMPERLE Edo KOZOROG	Možnica & Koritnica	1985	750	ne	samozal.
PLANINSKI VESTNI K
Avtor	Naslov vodnika	Leto izdaje	št. izvodov	Je v nalogi	Založnik
30. Miro ČRNIVEC Cirii PRAČEK	Turni smuki-druga dopolnjena izdaja	1985		da	PZS
31. Silvo BABIČ	Vežica	1985	500	ne	samozal.
32. Janko HUMAR Edo KOZOROG	Na sončni strani Julijcev	1986	850	da	samozal.
33, Igor MEZGEC	Martuljek	1986	700	ne	samozal.
34. Edo KOZOROG Franci SAVENC Igor ŠKAMPERLE	Zaledeneli slapovi	1987	800	ne	samozal.
35. TineMIHELIČ Rudi ZAMAN	Slovenske stene	1987	2500	da	CZ
36, ToneGOLNAR	Repov kot, Kamniška Bela	1987	750	ne	samozal.
37. Tine MIHELIČ	Tri Cine	1987	700	da	AR
38. ToneGOLNAR	Tu love grede	1987	500	da	samozal.
39. Tone GOLNAR	Kamniška Bistrica	1988	800	da	PZS
40. Edo KOZOROG	Skupina Paine	1988	30	ne	samozal.
41. Uroš ŽUPANČIČ Dušan VODEB	Gorniška pot Planica -Pokljuka	1989-91	500	da	PD Matica Mb.
42. Dani BEDRAČ	Kotečnik	1990		da	samozal.
DODATEK:
-	Članki v Planinskem vestniku od leta 1905 naprej.
-	Opisi smeri v Alpinističnih razgledih od leta 1980 naprej.
-	Stanko KLINAR: Karavanke (planinski vodnik) 1971
-	Več avtorjev: Tjan Šan (SZ; bilten odprave) 1986
-	Edo KOZOROG: Gomištvo v porečju Tolminke (Zbornik) 1991
500
da (pon.) PZS ne	samozal.
Seznam okrajšav: AO - Alpinistični odsek AR - Alpinistični razgledi CZ - Cankarjeva založba DZS - Državna založba Slovenije
PD - Planinsko društvo
PZS - Planinska zveza Slovenije
samozal. - samozaložba
TK Skala - Turistovski klub Skala
ZTKO - Zveza teles no-kulturni h organizacij
Čokoladno mleko pri Vodniku
Posedemo pred Vodnikovim domom po travi. Vse polno nas je. Odvezujemo nahrbtnike, nato malicamo.
Blizu se pasejo ovce. Pridejo do nas. Ena, navajena obiskovalcev in dobrot Iz nahrbtnika, gre skoraj k vsakemu in marsikdo ji da kruh.
Pride do mene. Od zadaj mi nasloni glavo na rame. Ker ravno jem čokolado, ji ponudim košček. Pokimžva z glavo, kot da se ml zahvaljuje. Pa pravi nekdo v bližini:
»Dobra poteza, le zaprtje ji boš povzročil.« Jaz pa: »Jutri bodo namolzli čokoladno mleko!«
Malo zatem v domu pri točilni mizi pritiskam žige. Kakšnih pet let stara punčka vpraša oskrbnika: »Imate čokoladno mleko?« »Ne!«
»Ali ga boste jutri imeli?«
»Tudi jutri ne, v dolini ga boš lahko kupila
v trgovini!«
Punčka pa pokaže name, rekoč: »Tale stric je pa rekel, da ga boste jutri namolzli!«
Stane Stucln
335