PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ ftA i. *>•>. postale I gruppo " (jGDtl oU Ilf Leto XXVn. St. 65 (7853) TRST, četrtek, 18. marca 1971 SPOROČILO NOTRANJEGA MINISTRA RESTIVA V PARLAMENTU Odkrit poskus državnega udara v Italiji Gre predvsem za organizacijo «Fronte nazionale», ki Jo vodi Valerio Borghese - Odkrili so dokumente o načrtih, o terorističnih napadih in o proglasu «domovini narodu»-Policija preiskala 400krožkov skrajne desnice Sodna preiskava se nanaša na zločina oboroženega upora proti državni oblasti in organizirane politične zarote Vse kaže, da je bila odkrita reakcionarna zarota, Norega začetki izvirajo že iz eksplozij bomb v Milanu in Catan-**ru. Notranji minister Restivo se je danes v senatu skušal izogniti PVr>ernu odgovoru in je skušal minimizirati vso zadevo, vendar pa počasno je tudi priznal, da obstajajo dokazi za aktivnost prevratnega značaja. .vesti s katerimi razpolagamo so Jvpopolne vendar pa vse kaže ,da V* Preiskavo prevzelo v svoje roke K»Ptče in da je pripravljenih že ? tapornih nalogov proti predstav-'kom skrajne desnice Gre za zelo jVne zločine: oboroženi odpor pro-• državni oblasti, organizirana po-''čna zarota. V obeh primerih Jfedvideva kazenski zakoni kot naj-*lo kazen dosmrtno obsodbo. K; središču preiskav je organiza-»Fronte nazionale* in njen naj-R*ejši predstavnik Junio Valerio ^'•'ghese, med nacistično okupaci- jo Italije poveljnik «X Mas», ki smo jo dobro poznali tudi na našem področju in katere bataljon so primorski partizani uničili na Trnovem, Prav na sedežu te organizacije so izvedli najbolj številne preiskave med katerimi so našli prve dokaze o zaroti. Seveda ni to edina organizacija, ki se ukvarja z zarotniškimi načrti in naj bi «Fronte na-zinnale® služila samo kot detonator. S pomočjo cele vrste atentatov in terorističnih napadov bi tako poslabšali položaj, da bi lahko Izjava ministra Restiva in razprava v parlamentu ftlM, 17. — Notranji minister Re-je danes zvečer najprej v se-nato v poslanski zbornici od-®v°ril na vprašanja parlamentar-o preiskavah na sedežih skraj-r1 desničarskih organizacij, ji Uradna agencija ni objavila do-FJ®dno izjave notranjega ministra, ^dveč zelo kratko poluradno izja-• ki pravi, da je policija okrepila ^džorstvo za obrambo republiških 'fkonov in demokratičnih, ustanov, gjjjospešena akcija se je pričela Rdethbra 1970 in se nanaša na pre-/ave predstavnikov izvenparla-rizJ^mih skupin skrajne desnice, HfjMerih dejavnosti se lahko pred-jjdpzajo prevratniški nameni. Mini-3? le dodal, da so zahtevali po-. F.stilo sodnih oblasti in d.<\ No rkoordir>>mS’ akcijo generalnega javne varnosti ter zain-esiranih kvestur. Nato je miniti/ Navedel podatek, da je bilo iz-/*anih 33 preiskav: 13 v Rimu, 11 , Benovi. 3 v Milanu, 3 v Bariju ? * v Neaplju. Minister je dodal, Jso med preiskavo v Rimu našli JSomente, ki lahko govorijo o /f^ih in so jih predali sodnim v !astem». Povedal je tudi, da so K]ktaju Palestrina našli 11 kg eks-w2'va in večje količine zažigalne dj ’.ce. Preiskava se nadaljuje, vo-tlw.'l0 sodna oblast, zaradi tega je razumljiv pridržek. V, senatu je predsednik Fanfani 2 kjjučil razpravo in je dodal, da c ^žalovanjem ugotavlja, da se K^enat v razdobju nekaj tednov Sak?1 .kar trikrat ukvarjati z vpra-javnega reda. c; 0 je minister v poslanski zbormi-l^pfečital svojo izjavo, so pričeli misovci in jih je predsednik . tini zelo ostro pozval k redu. 0-j0acJe pa je bilo zelo razgreto m •ne<^ razpravo culi živahni f/rii je spregovoril psiupovec Ce-ki je pohvalil notranjega ]9tstra in vlado, da so končno Slatno pričeli z akcijo proti fa-in prevratniškim organi- Marzdo (MSI): «Gre za pri- /-cravolo pa .je mimo nadaljeval, treba ponoviti pravilnost sta-LJa' da obstaja nevarnost za druž-(J11 red samo s strani desnice. V Zvezi je kritiziral tezo »o nas £j*9iočih si ekstremizmih* in ob-f^al, da je minister odgovoril na vprašanja šele takrat, ko so tgJ na dan tako resni dogodki. Ja®*®Gvo: »Notranji minister je dol-4® Poročati sodnim oblastem o ki ima.jo lahko zločinski ljpaMnik parlamentarne skupine lij .. zngrao je dejal, da so dejstva, .je navedel notranji minister resna in da gre za zaroto afoti {S N demokratičnemu družbenemu kar vse dokazuje pravilnost razmisliti morajo vlada, nent, predvsem stranke ter še stranke večine. Ingrao je komunistov o političnem polo-Obstaja prava mreža in vrsta ^dkov> 0 katerih je treba raz- jSti |w.r'l na veliko vrednost enotnega Vij®1''Cističnega gibanja, ki se raz-tofv državi. Nato je omenil ne-»icli 0 jnanifestaci.jo. ko skuša des-Pritegniti oborožene sile, ar-Pa ni od nikogar, temveč S® biti zaščitnik naše ureditve. l^aUst Bertoldi se je zahvalil (j^njemu ministru, dejal pa je do-*? socialisti zaskrbljeni zaraai SJI^kov, do katerih prihaja VjJjJGm mesecih in ki dokazujejo večjo napadalnost fašizma. tj/11, Bertoldi je omenil nedeljsko ^ko manifestacijo in dejal, da gre za povorke, ki se ne smejo podcenjevati. Servello (MSI): »To je bil odgovor geslom, ki govore «buržua-zija - morilec*. Bertoldi: «če se poslanci MSI razburjajo, to pomeni, da vedo, da so odgovorni*. Socialistični poslanec je nato ugotovil, da ministrova izjava pojasnjuje tudi dogodke v Reggio Cala-brii' in Aquili. Izrecno je podčrtal, da gre tudi za povezavo z Grčijo in Španijo ter ugotovil, da je sovražnik samo na desnici. Besednik socialistične skupine., -i nato zahteval dosledno izv® ;-_.nje zakona iz 1952. leta ,jCizval vse demokratične sili, ih še zlasti krščansko denictei arijo, na enotnost, saj ni primerno, da bi poglobili vrzel med protifašističnimi silami. Predstavnik «Maniiesta* Natoli je dejal, da ni zadovoljen, ker je minister premalo povedal. Liberalec Biondi je večkrat ponovil tezo o «med seboj nasprotujočih si ekstremizmih* in dejal, da liberalci zaupajo sodnim oblastem in bo šele po njih sodbi mogoče izreči dokončno oceno. Monarhist Covelli pa je mnenja, da gre za golo izkoriščanje nepreverjenih vesti s strani levice. Kritiziral je predsednika poslanske zbornice Pertinija, ker je prekinil sejo, na kar mu je predsednik Pertini zelo ostro odgovoril, da je to njegova dolžnost, ker je bilo vloženih mnogo vprašanj. Za socialdemokrate se je Orlandi zahvalil Restivu, obžaloval pa je, da je vest zdramatiziral prokomu-nistični rimski list »Paese Sera*, ki je kršil preiskovalno tajnost. Na vsak način pa mora vsakdo napraviti svojo dolžnost ter je treba predvsem zavrniti poskuse, da se izenači protifašizem s prokomunizmom. Treba je razbiti desne provokacije, ne smemo pa zapirati oči pred provokacijami levice. Misovec Niccolai je obdolžil ministra Restiva, da je povedal v parlamentu »smešne in tendenčne vesti* ter da se za temi vestmi skriva očiten manever komunistov, da bi pomagali demokristjanski levici, ki je bila prisiljena, da se brani pred napadi večine poslanske skupine. Danes — se je obrnil Niccolai proti ministru — vas je pohvalil Ingrao, to je isti poslanec, ki je pred nekaj dnevi zahteval vašo glavo. «Koncilski» manever ne bi mogel biti očitnejši. Niccolai je nadaljeval, da naj si socialisti ne delajo utvar, da bodo s strahovi zakrili svoje tatvine. Vi socialisti zahtevate posebne zakone, da pošljete desnico v zapor, morate pa vedeti, da boste šli sami v zapor na osnovi običajnih zakonov. Republikanec Buccalosi je mnenja, da gre za dogodke, ki so manjšega obsega, kot je kazalo na osnovi velikih naslovov rimskega lista. Izjavo je zaključil demokristjan Giannantonio, ki je dejal, da se KD politično ne razburja in da se stalno spominja nauka De Gasperija in njegove »vere v svobodo*. Minister Restivo išče povsod odgovorne, podpihovalce in izvajalce nasilja, če je potrebno tudi v tujini. KD se zaveda pomembnosti dogodkov, toda tudi možnih manevrov ter posledic, ki so lahko nevarne za svobodo. KD je proti vsem diktaturam, je za demokratičen, protifašističen in protikomunističen ustroj. Danes se je nadaljevala seja po slancev KD na osnovi resolucije, ki jo je podpisalo 80 poslancev.. Razprave niso končali in so še dogo vorili, da se bodo ponovno sestali 30. marca. prišlo do odločnega odpora, do pre-okreta na desno in končno do «vlade reda*. Po nepotrjenih vesteh naj bi načrt predvideval celo vrsto provokacij še zlasti v noči med 7. in 8. marcem, ko naj bi eksplodirale številne bombe in naj bi se začelo s terorjem po zgledu Milana in Ca-tanzara. O preiskavah je prvi pričel govoriti neki desničarski časopis, ki izhaja v Rimu. Ta naj bi 10. marca objavil članek na celi strani, češ da se je brez hrupa posrečilo preprečiti državni udar. Izvedelo pa se je, da je prav pretekli torek policija pričela s preiskavami na sedežih organizacije «Fronte nazio-nale*. Nato so sledile podobne vesti iz drugih krajev, ni pa bilo še povsem jasno kakšen obseg ima ta policijska akcija. Menda so policisti prišli na sled zaroti povsem slučajno, ko so med neko preiskavo odkrili dokumente. Obvestili so sodne oblasti ter ugotovili, da gre za zapleteno stvar. Preiskavo so poverili dr. Bracciju in so v tej fazi izvedli preiskave 400 krožkov skrajne desnice. Policisti so odšli v stanovanja, na igrišča in na pol vojaška vežbališča. Tu so prejeli prva potrdila, saj so našli letake, ki naj bi jih razdelili ko bi desnica že imela oblast v rokah. Gre za proglas, ki naj bi ga prečitali po radiu in televiziji «domovini in narodu* za načrte objektov, ki jih je treba zasesti, za sezname imen oseb, ki bodo sodelovale pri prevzemu oblasti ter za one, ki se še niso dokočno odločili. Po istih nepotrjenih vesteh so odkrili najpomembnejše dokumente v rimskem uradu v Ulici Giovati-ni Landa, kjer ima sedež neko gradbeno podjetje in ga običanjo obiskuje Borgese. Na osnovi tistih govoric, naj bi šlo za obsežnejšo dokumentacijo, ki izvira iz tujine in za navodila tujih svetovolcev. V tej zvezi so vprašali nekega visokega funkcionarja, odkod izvirajo ti dokumenti. Odgovoril je, da si to lahko mislimo, nakdo pa je dodal «Grčija*, čemur ni sledil demanti. Vse te vesti so še vedno zelo meglene, dejstvo pa je, da je državni pravdnik De Andreis pričel formalno preiskavo in jo je poveril svojemu namestniku Vitaloniju zaradi zločinov, ki jih predvidevata člena 284 in 305 kazenskega zakonika. Ta se nanašata na »oboroženi upor proti državni oblasti* in na »organizirano politično zaroto*. Istočasno je tudi obvestil vlado. Vest o zaroti je danes zjutraj objavil rimski časopis «Paese Sera*. * * >s F . Pogled na del množice, ki se je udeležila včerajšnjega protifašističnega zborovanja na Trgu Goldoni PO ZADNJIH DOGODKIH V TRSTU IN DRŽAVI Odločna demonstracija delavcev in študentov proti oživljanju fašizma in pustolovščinam Govori katoličana Zantedeschi j a, Slovenke Nede Lah in partizana ter sindikalista Artura Galabrie Reden potek demonstracije so nadzorovali delavci in študentje - Enominutni molk v Ul. Ghega Tržaško prebivalstvo se je sinoči zgrnilo na Goldonijev trg in uprizorilo mogočno demonstracij-* proti oživljanju škvradrizma v Italiji in proti vsem reakcionarnim poskusom, ki v tem delikatnem političnem položaju ogrožajo demokracijo, svoboščine posameznikov in skupnosti. Kljub slabemu vremenu se je na Goldonijevem trgu, s polurno zamudo, zbrala množica antifašistov. V sprevodu so prišli študentje z univerze, ki so popoldne imeli svoje zborovanje in so sklenili, da se pridružijo manifestaciji. Mladinci so nosili rdeče zastave, mladi demokristjani pa bele table z napisom «Za reforme, proti fašizmu, mladina KD». Pred vsemi so stali slovenski in italijanski mladinci s (Nadaljevanje na 6. strani) italijanski mladinci transparentoma, na katerih je bil naziv enotnega odbora proti fašizmu in represiji, ki je protestno manifestacijo tudi organiziral. Pred oder so se zvrstili tudi predstavniki tistih goriških in furlanskih občin, ki so bile pred kratkim prijavljene sodišču zaradi sprejetih protifašističnih proglasov. Občinski redarji so nosili zastave, medtem ko so bili župani prepasani s trobojnico. Opazili so župane iz San Pier d’lsonzo, San Canzian d'lsonzo, Turriaca, Staranzana, Terzo d'Aqui- aiiiiiiniiiniiiiiiiiiiitiiiiMitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMimimHiiiuunniiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiniMiitimniiiiiiiii VPRAŠANJE POSLANCA ŠKERKA PREDSEDNIKU VLADE Kdaj bo Colombo sprejel slovensko delegacijo? Poslanec Albin Škerk je poslal predsedniku vlade Colombu vprašanje, v katerem želi vedeti, zakaj po treh mesecih še ni odgovoril predstavnikom slovenskih političnih in drugih organizacij v Furlaniji-Julijski krajini, ki so mu poslali spomenico, v kateri so navedene zahteve slovenske narodne manjšine. Spomenica .jasno zahteva posredovanje vlade za čimprejšnjo razpravo in odobritev zakonih predlogov za rešitev vprašanj, ki se nanašajo na slovensko narodno manjšino in ki so bili že predloženi parlamentu. Med temi zakonskimi predlogi so med drugimi sledeči: zakonski predlog poslanca Škerka in drugih štev. 504, ki se nanaša na kazenske predpise za zaščito narodnih in jezikovnih manjšin; zakonski predlog poslanca škerka in drugih štev. 086 glede »ustanovitve nadzornega in vodilnega staleža za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu in Gorici, ter glede ustanovitve mesta namestnika šolskega skrbnika za šole s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlaniji-Ju-lijski krajini; zakonski predlog po slanca Škerka in drugih štev. 2662 ter zakonski predlog 1180, ki so ga predložili senator Šema in drugi o »predpisih za priznanje narodnih pravic italijanskih državljanov slovenskega jezika in za zaščito slovenske narodne manjšine v deželi Furlaniji - Julijski krajini*. Podpisniki omenjenega dokumenta predsedniku vlade, pravi poslanec Škerk v svojem vprašanju, so zahtevali poleg rešitve osnovnih vprašani, ki se tičejo slovenske narodne manjšine, da predsednik vla- de čimprei sprejme njihovo delegacijo. Zato poslanec Škerk vprašuje predsednika vlade, če namerava in kdaj namerava ugoditi željam predstavnikov slovenske narodne manjšine v Furlaniji - Julijski krajini. HELSINKI, 17. - Finski ministrski predsednik Ahti Karjalajnen je dal danes ostavko zaradi spora, ki je nastal v vladni koaliciji ob zakonu o odpravi nadzorstva nad nekaterimi cenami. Komunisti, ki sodelujejo v vladi, so glasovali proti zakonu ter s tem odprli vladno krizo. leia, Milj, Zgonika, Doline, predstavnike strank in organizacij ki so članice antifašističnega odbora. Na oder so stopili govorniki. Najprej je časnikar Tullio Mayer opisal škvadristični napad na senatorja Vidalija, za njim pa je mladi katoliški študent Zantedeschi dejal, da ne gre pri zadnjem primeru za osamljen napad na nekega političnega predstavnika, temveč za primer, ki je v skladu z vzdušjem v Italiji, nastalem po «vroči delavski jeseni* in bojih za reforme. V tem vzdušju so bile možne fašistične demonstracije sile, od Reggia do Milana, Trsta, kjer so napadli slovenske študente. «Gre za natančen načrt*, je dejal Zantedeschi, «da se zavrnejo nujne reforme, ki jih bo treba uresničiti, kljub željam tistih, ki radi govorijo o nasprotujočih si ekstremizmih in javnem redu*. Zaključil je z ugotovitvijo, da govorijo zmerne sile o nujnosti vzdrževanja javnega reda, da se ohranijo svoboda in demokracija, toda to ni svoboda državljanov, temveč svoboda tistih, ki tajijo svoje dohodke in ne plačujejo davkov. Ko se .je poleglo ploskanje In klad proti fašizmu, .je v slovenščini spregovorila Neda Lah: Tržačani, antifašisti. Italijani in Slovend! Enotni antifašistični odbor je sklical ta shod da bi še enkrat skup-n oin neizprosno manifestirali proti dogodkom ki zadnje čase, skoraj vsak dan predstavljajo napad na demokratične sile naše dežele. Fašistični drhali in vsem tistim ki jih prikrito ali odkrito materialno podpirajo in ščitijo pa moramo tu, vsi skupai. povedati, da imamo naši državi in uresničenje vseh u-stavnih načel. Hočemo tudi da se realizirajo skrajno potrebne reforme, reforme ki jih javno mnenje že dolgo zahteva, in to ne smo delno, ampak tako da se končno en krat menjajo neznosne pomanjkljivosti v naši družbi. Strogo obsojamo kriminalni napad na tržaški postaji, nezaslišane ovadbe proti županom in občinskim odborom v Gradiški, Tržiču in Ron-kah ki so sledile antifašističnim manifestacijam v tistih krajih in sploh vse majhne in velike poizkuse da se v naši deželi, v naši republiki spet zasidra fašistična drhal. Prav zato s tega mesta kličemo vsem, ki jim je kaj do svobode in pravice, da budno pazijo na vse poizkuse tistih, ki skužajo ribariti v kalnem, da bi se tako zoperstavili zahtevam delovnega ljudstva. Še posebej tukaj živeči Slovenci, ki smo dolga desetletja trpeli fašistično nadoblast in nam je bilo onemogočeno vsako kulturno in gospo- da sko delovanje, se zavedamo te n- ''ar:osti zato skupaj, enotno z na širni someščani zahtevamo od obla sti, da se razpustijo polvo.jaške fašistične organizacije da se zagotovi red, in mir vsem tistim ki žive samo od svojega dela in ne bodo trpeli da kdorkoli s pomočjo novega škvadrizma jim krati to kar je njihova pravica. Minilo je četrt stoletja odkar so antifašistične sile strle fašističnemu in nacističnemu gadu glavo, danes ne bomo dopustili da spet dvigne glavo, da širi svoj strup po naši deželi. Zadnji je govoril predsednik partizanske zveze in deželni tajnik CG IL Arturo Calabria. Povedal je, da sledi ta protifašistična manifestacija spontani delavski povorki med ponedeljkovo stavko in da je namen zborovanja ugotoviti sile, ki danes ribarijo v kalnem ter z zločini pol nijo vsakdanjo politično kroniko Italije. Calabria je od vsega začet ka povezal zadnje provokacije po napadu na postaji s fašističnimi izgredi v decembru lani. Tedaj so bili navdihovalci izgredov potisnjeni v najhujšo osamljenost, v nedeljo pa so ponovno poskusili pahnita Trst k nacionalizmu, neredom in izzivanju, kot simbol reakcije in prevrata. Vzroki za sedanjo napetost v Italiji so zunanjega in notranjega značaja in prav je, da se spomnimo Grčije in Turčije, kot so tudi klicali fašisti na rimskih ulicah: »Ankara, Atene, sedaj je na vrsti Rim*. Prav zaradi vsega tega pa je danes boj za napredek in reforme v Italiji najtesneje povezan z vsebino proti fašizma, z ohranjevanjem republiške demokracije in svobode. V zvezi z verzijami, ki jih dajejo kvestura in drugi zainteresirani krogi je Calabria spomnil, da v Reggio Calabrii in Aquili ne moremo govoriti o nenormalnih ljudeh, kakor tudi ni mogoče skriti pomena naidbe skladišča orožia v hiši, v (Nadaljevanje na 2. strani) millllililillllimniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiii,l||,|„I„|„)|,i,l„IIInII1I1,|||||11|IllII|)||1|||11|(1I|ll||11Ilm|)||1|llII|1II|||1|1|11|Illlllll|11||l||I(l||1)I|1|11|1(|l||I|||1|1||||U1# PORAZNI EPILOG AMERIŠKO-SAJGONSKE OPERACIJE Splošno bezanje iz sajgonskih vojaških oporišč v južnem Laosu Več kot tisoč južnovietnamskih vojakov sc je razbežalo po laoški džungli SAJGON, 17. — «Strateški umik* invazijskih sil iz vojaških postojank v južnem Laosu se je spremenil v koatično bešanje. Sajgonski bataljoni so v popolnem razsulu, partizanski oddelki pa jim zadajajo hude udarce. 4 ^ Piloti ameriških helikopterjev so . sporočili, da se je več kot tisoč trden namen odbiti vsako škvadri-, sajgonskih vojakov razbežalo Po lao-stično provokacijo in da hočemo v ški džungli ter da jih partizanske miru graditi demokratične odnose v I enote zasledujejo. Piloti so tudi nilNIIIIMMIItllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllilliliiiiiiiiiiiiiiiiii Odmevi na Rogersove izjave o krizi na Bližnjem vzhodu KAIRO, 17. — V egiptovskih uradnih krogih so z zadovoljstvom sprejeli izjave ameriškega zunanje-ga ministra Rogersa glede ureditve spopada na Bližnjem vzhodu, med katerimi Je pozval Izrael, naj se umakne z zasedenih arabskih področij. Se posebno so te izjave važne, ker jih Je Rogers dal tik pred prihodom v ZDA izraelskega zunanjega ministra Aba Ebana in ko je bila v Jeruzalemu seja parlamenta na kateri je desničarka opozicija predložila nezaupnico vladi. Ob tej priložnosti je predsednica vlade Golda Meir ponovno poudarila, da se Izrael ne bo umaknil na meje Izpred šestdnevne vojne. Egiptovski parlament je sinoči sprejel resolucijo, s katero izraža podporo politiki predsednika republike El Sadata. Resolucija ugotavlja, da je ves egiptovski narod ob strani vojske za osvoboditev svojega ozemlja. Egiiptovskl notranji minister Je danes izjavil, da ZDA lahko Imajo zelo učinkovito vlogo za dosego miru na Bližnjem vzhodu, s pritiskom na Izrael, naj se umakne z arabskih področij. Kot poročajo Iz Tel Avlva je Ro-gersov poziv presenetil zlasti urad- ne izraelske kroge, ki doslej še niso hoteli o njem ničesar izjaviti. Vlada noče razpravljati o tem vprašanju, ker je sedaj Aba Eban na poti v ZDA, kjer se1 bo razgovar-jal z naj višjimi ameriškimi voditelji In baje tudi z Nikonom. Po drugi strani pa izraelski vojaški krogi še posebno poudarjajo vojaško moč Izraela, ki «znatno prerašča moč arabskih držav«. V Telavlvskih političnih krogih pa menijo, da je treba, kljub vsemu, iskati pot s sedanje mrtve točke in omogočiti veleposlaniku Jarrin-gu, da bo lahko nadaljeval posredna pogajanja. povedali, da so sajgonski vojaki dobesedno napadli nekatere ameriške helikopterje, ki so jim prišli na pomoč. Člani posadk so morali s silo odriniti vojake, da so lahko odleteli. Po umiku iz oporišča «Lolio», ki so ga včeraj zavzele sile Patet Laa, so južnovietnamske čete skušale priti do artilerijske baze «Brown*, ki leži nekaj kilometrov bliže južnovietnamski meji, vendar so jim partizani zaprli pot. Bežeči vojaki so se zato preusmerili proti oporišču «A Loui», kamor pa so dospeli zdesetkani, ker so se morali prebiti skozi partizanske vrste. Po izjavah sajgonskega vojaškega glasnika so imeli vojaki pri umiku 66 mrtvih in 190 ranjenih. Po drugih nepotrjenih vesteh pa se ameriške artilerijske enote premikajo proti laoški meji, da bi krile umik Saj-goncev. Ameriško reakcijsko letalo je danes zjutraj kršilo sevemovietnam-ski zračni prostor ter letelo nad samim Hanojem v veliki višini ter z majhno hitrostjo. Vest je objavila severnovietnamska tiskovna agencija, ki poroča tudi, da so 14. t.m. nad severnim delom demilitariziranega pasu v pokrajini Vinh Ldnh sestrelili ameriško letalo tipa »phan-tom*. Gre za 3.377. letalo ZDA, ki so ga sestrelili nad Severnim Viet-namon po letu 1964. Položaj je izredno napet v Phnom Penhu, kjer so danes uvedli policijsko uro v pričakovanju partizanskega napada ob jutrišnji prvi oblet- nici proameriškega državnega udara. Vse glavne ceste ter vladna poslopja so zastražena. Po mestnih ulicah so se spet pojavili tanki. ZIS o razvoju odnosov z Italijo BEOGRAD, 17. — Zvezni izvršni svet je na današnji seji proučil stanje in možnosti za napredek dvostranskih odnosov z Italijo v zvezi z nedavnim razgovorom med zunanjima ministroma Tepavcem in Morom, ter ugotovil pripravljenost obeh vlad, da nadalje razvijata dvostranske odnose in sodelovanje med obema državama. Zvezni izvršni svet je proučil tudi možnosti za nadaljnji napredek sodelovanja z Združeno arabsko republiko in ugotovil, da je nedavni obisk predsednika Tita v ZAR in njegov razgovor na najvišji stopnji, nova pomembna pobuda za krepitev sodelovanja s prijateljsko ZAR. Zvezni izvršni svet je prav tako podprl osnutek ustavnega amand-mana o podal išanju mandata predsednika republike Tita do 31. avgusta t.l. BONN, 17. — Predstavnika vlad obeh Nemcij, Egon Bahr in Michael Kohl, sta se danes že devetič sestala v Bonnu ter razpravljala o odprtih vprašanjih med obema državama. TRŽAŠKI DNEVNIK PO URADNEM SPOROČILU POLITIČNEGA ODDELKA RIMSKE KVESTURE Napadalec na senatorja Vidalija naj bi bil Tržačan Graziano Maccori Gre za 48-letnega moškega, ki se je predvčerajšnjim zglasil na sedežu MSI v Rimu in trdil, da je napadel Vidalija - Dr. VVeissova zanika, da bi Maccorijeva slika ustrezala podobi napadalca Samoobtoženi napadalec Graziano Maccori Napadalec na sen. Vidalija naj bi bil po mnenju preiskovalnih organov kvesture znan. Znano je njegovo ime, 48-letni Graziano Maccori iz Ul. Biasoletto 24, znan njegov obraz. Vsekakor ne gre za nobenega Slovenca ali celo Jugoslovana, kot je policija hotela sprva dokazovati. In vendar se porajajo resni dvomi. Preiskovalci trde, da je dr. Laura Weiss, ki .je prisostvovala surovemu napadu na sen. Vidalija na tržaškem glavnem kolodvoru, ob pogledu na sliko, ki so ji jo pokazali že v ponedeljek izrazila o istovetnosti prikazane osebe z napadalcem «dvom, vendar ni izključevala možnosti*. Dr. Weissova pa je drugačnega mnenja, in .je včeraj v posebnem poročilu, ki ga je objavila tržaške federacija KPI, to trditev odločno zanikala. «Dr. Laura Weiss» pravi poročilo, «si je nocoj ogledala sliko (ki je bila dana tisku) Graziana Maccorija, kateremu pripisujejo odgovornost za napad na sen. Vittoria Vidalija. Dr. Weissova je potrdila, da so ji sliko pokazali že v ponedeljek zjutraj v uradih železniške policije, vendar je odločno zanikala, da bi dopuščala »možnost* (kot trdi kvestura) o istovetnosti pokazane slike osebe z napadalcem na komunističnega senatorja. Dr. Weissova», zaključuje poročilo, «ni spoznala v sliki avtorja nedeljske tepistične geste.* Že predvčerajšnjim zvečer je krožilo ime Maccorija (ah bolje Mac-corinija) jz ust do ust svetovalcev MSI v občinskem svetu. In to ime je postalo včeraj pojem napadalca. To je potrdil podkvestor dr. Uber-tis. ki je včeraj dopoldne na hitro sklical tiskovno konferenco. Zbranim novinarjem je javil vest o are taciji Maccorija v Rimu, vendar o podrobnostih, tako je izjavil, še m bil obveščen. Maccori je predstavljal, .je izjavil dr Ubertis, eno od preiskovalnih «smeri». Od njegovih sorodnikov so preiskovalci zvedeli, da je bil Maccori v nedeljo zjutraj med 9. in 9.30 na železniški postaji, ker je bil namenjen k očetu, ki stanuje v neki vasi nedaleč od Čedada nekako na meji goriške in videmske pokrajine. In tu se pojavita prva dvoma. Predvsem, na kakšni podlagi je policija osredotočila preiskavo na tega moža. Drugo vprašanje pa se tiče Maccorija samega: hotel je v Čedad, torej z vlakom, ki vozi na progi Videm - Trbiž. Kako to, da se je znašel na peronu ravno v trenutku, ko je tja prišel tudi sen. Vidali, ko vendar ni med 7.18 in 10. uro nobenega vlaka, ki bi ga popeljal v zaželeno smer. Naključje je torej izključeno in prav gotovo preiskovalci več vedo, kot so povedali novinarjem. To lahko sklepamo na podlagi besed dr. Ubertisa, «da domnevajo v premišljenost dejanja*, to je napada na sen. Vidalija. Ko so preiskovalni organi zvedeli, da je Maccori šel k očetu, so tja poslali agente. Toda ti so prišli prepozno. Maccori, tako je agentom povedal njegov oče, je odpotoval v Rim. In tako je tržaška kvestura poslala v Rim in kvesturam ostalih mest tiralico za Maccorijem. Za tržaško kvesturo je napadalec, še posebno, ker so iz Rima javili, da je dejanje priznal, znan. Zato so o zadevi obvestili državno pravdništvo in dr. Santonastaso je nemudoma podpisal zaporni nalog, na podlagi katerega bodo pripeljali Maccorija v Trst. Kdo je Maccori? O njem smo na kvesturi malo zvedeli. Leta 1947 je bil zaradi pijanosti in nasilnega odpora obsojen na 4 mesece zapora in 20 dni pripora, zadnje čase je bil zaposlen pri nekem podjetju v dolinski občini, toda od 4. januarja ni bil več na delu. Baje je priložnostno delal na zelenjadnem trgu na debelo in krožila je tudi vest, da je bil pred časom v skupini, ki je trenirala nekega znanega tržaškega boksarja. Precej več pa smo zvedeli o njegovem bolezenskem stanju. Bil je večkrat v nevrološkem oddelku tržaške umobolnice, zadnje čase pa je bil v negi nevrologa Inama. Diagnoza pa naj bi bila «psifaonevroza» ali živčno iz-tirjenje, kar pa seveda še daleč ne pomeni blaznost, kar bi hoteli nekateri pripisati Maccori ju. Iz Rima so prišli zanimivejši podatki. Funkcionarji političnega oddelka rimske kvesture so na fonogram tržaških kolegov začeli iskati Maccorija, ki se je zglasil, kot smo že pisali, na sedežu MSI v Rimu, in povedal, da je napadel Vidalija in izginil. Rimska kvestura je imela torej Maceorijeve podatke, vedela je, da se bo zaradi ureditve vprašanja pokojnine (med vojno .je bil namreč kot mornar na torpedovkah ranjen v koleno) javil pri ministrstvu za mornarico, vedeli pa so tudi, da je nekje prespal. In tako so odkrili, da .je Maccori prenočil v penzionu «Unione» v Ul. del Boschetto 164. Ko se je Maccori včeraj kmalu po 11. uri vrnil v penzion, so ga prijeli in odpeljali na zasliševanje. V uradih političnega oddelka je Maccori priznal napad, vendar se je izgovoril, da .je Vidalija udaril iz obupa nad počasnostjo reševanja svoje pokojnine. »Krivda je v politiki* je izjavil, «zaradi česar sem napadel Vidahja, ker .je politični človek. Nisem mu rekel, kot trdijo nekateri časniki, »italijanska svinja* temveč «pohtična svinja*. Maccorijeva politična preteklost .je kaj čudna. Izjavil je, da je bil do 1955. leta član komunistične mladinske federacije in da se je kasneje prelevil, pa čeprav se ni vpisal v nobeno stranko, v nacionalista. Vse se zdi za zadeva z aretacijo Maccorija še zdaleč ni razčiščena. — Nove solidarnostne brzojavke Vidaliju Senator Vidali, čigar zdravstveno stanje ae počasi Izboljšuje, čeprav zdravniki še niso izrekli končne MMiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHMUMiiiiiiiiimiiifTuiminiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiii SREDI LETOŠNJEGA MAJA PRVI POLET NA PROGI TRST (RONKE) ■ ZAGREB Letala vsak dan tja in nazaj - Cena bo med 9.000 in 10.800 Kr - Proga bo obratovala šest mesecev poskusno S 15. majem naj bi začela obratovati poskusna redna letalska živeža Trst—Zagreb. Po prizadevanju deželnih in hrvatskih krogov se namreč priprave za vzpostavitev nove zveze naglo bližajo koncu ln še ta mesec naj bi Gospodarska zbornica SR Hrvatske na eni in Združenje trgovinskih zbornic iz Furlani je-Julij ske krajine na drugi strani podpisali ustrezni sporazum. Proga, na kateri bodo letala obratovala po sistemu «time charter«, bo vzpostavljena poskusno za dobo 6 mesecev. Glede vprašanja, kakšna letala naj se uporabijo na tej progi, so strokovnjaki sklenili, naj bodo to letala m klasičen pogon (s propelerjem), na vsakem po-letu pa bo potnikom na razpolago 44 mest. Proga bo obratovala vsak delavnik, in sicer bo odhod iz Zagreba ob 8. uri, prihod v Trst ob 8.50, odhod lz Trsta ob 20.30 ln pristanek v Zagrebu ob 21.30. Polet v eno smer bo predvidoma stal — v skladu z obstoječimi mednarodnimi tarifami — od 9.000 do 10.800 lir. Kako Je prišlo do sporazuma med Hrvatsko ln našo deželo, je znano: že pred dobrim časom so bite med FurlanljcKlulijsko krajino ln sosedno republiko vzpostavljeni prvi stiki v tej smeri. Tukajšnja trgovinska zbornica je tudi s posebno anketo ugotovila, da vlada med poslovnimi ljudmi, pa tudi v kulturnih ln znanstvenih ter turističnih krogih precejšnje zanimanje za razne letalske zveze z zaledjem, največ.Jd Interes pa Je bil osredotočen okoli morebitne proge Trst Zagreb. Do prvih stikov je prišlo po prizadevanju tržaške zbornice, konzorcija za julijsko letališče ln deželnega odbomlštva za turizem, prvi sobesednik' na jugoslovanski strani pa je bilo zagrebško letalsko podjetje «Panadria». Do končnega dogovora pa je prišlo te dni v glavnem mestu Hrvatske, kjer so se srečali predstavniki tamkajšnjih oblasti in deželnih poslovnih krogov. Iz Furlanije-Julijske krajine so se tega sestanka udeležili predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, ki je predstavljal tudi predsednika deželnega združenja zbornic prof. Marangomija, predsednik konzorcija za julllsko letališče Ferrari ter deželni odbornik za promet Varlsco. Obvezno cepljenje prod kozam, davici itd. Občina sporoča, da bo od 1. aprila do 31. maja poletno .javno in brezplačno cepljenje proti kozam, davici, tetanusu in poliomielitisu. Obvezno se morajo cepiti proti kozam, davici in tetanusu vsi otroci do 2. leta starosti, proti poliomielitisu pa otroci do treh let starosti. Cepljenje bo ob delavnikih na sedežih občinskih zdravnikov in no področjih bivanja. Kdor namerava cepiti otroke privatno, mora pred tožiti občinskemu oddelku XI. /a zdravstvo in higieno v Ul. Torino 6 potrdilo zdravnika o opravljenem cepljenju najkasneje od 10. avgusta 1971. Kršitelji teh določb bodo prijav ljeni sodnim oblastem. sodlbe o poškodovanem očesu, je tudi včeraj prejel solidarnostne brzo-javke številnih uglednih osebnosti iz Italije in inozemstva. Med drugimi so mu včeraj brzojavno izrekli solidarnost in želje po čimprejšnjem okrevanju: posl. Giacomo Mancini, senator Ferruc-eto Parri, Gheorghe Stoica v imenu romunskih, antifašistov, Gusta-vo Eduardo Machajo Gallegos Man-cera v Imenu venezuelskih komunistov, posl. Ugo La Malfa, sen. Pie-tro Nemni, podtajnik za javna dela Attilio Zamnder, Linuccia Saba, hčerka znanega tržaškega pesnika, znane osebnosti iz kulturnega življenja Cesira In Berto Fiori, Carlo Levi itd. Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani Vprašanje PSIUP o minah na Krasu Deželni svetovalci Rizzi, Bettoli in De Cecco (PSIUP) so poslali predsedniku deželne vlade dr. Ber-zantiju nujno vprašanje, v katerem zahtevajo pojasnil o akciji, ki bi jo morala sprožiti uprava, proti nameravani uresničitvi načrta ureditve mreže jedrskih min na obmejnih kraških področjih, o katerih smo že pisali. Dr. Berzanti, trdijo pslupovski svetovalci, bi moral zahtevati od Colomba, naj skliče izredno sejo ministrskega sveta in razpravlja o tem nezaslišanem predlogu jedrskega načrtovalnega urada pakta NATO. PItEDSINOČNJIM V SLOVENSKEM KLUBU Problemi sodobnega meddržavnega plebiscita Ob 50-letnici koroškega plebiscita je pre-daval prof. za mednarodno pravo iz Ljubljane dr. Ivan Tomšič - Živahna diskusija Predsinočnje predavanje profesorja za mednarodno pravo dr. Ivana Tomšiča iz Ljubljane v Slovenskem klubu je bilo izredno zanimivo in je na koncu sprožilo živahno diskusijo. Prof. Tomšič je ob 50-letnici plebiscita na Koroškem govoril o problemih sodobnega meddržavnega plebiscita. Najprej je predavatelj omenil plebiscit v Schlesivigu, zatem v mestu Aleks reti, kjer je bil delegat v me:', mi ivni plebiscitni komisiji in je ugotovil, da je bil plebiscit na Koroškem najslabši. Podobno je nato govoril o poteku koroškega plebiscita in ugotovil, da je bila razlika glasov samo 6746 kljub neugodnim razmeram, v katerih je plebiscit potekal. Omenil je, da izhaja praksa plebiscita iz velike francoske revolucije. Pozneje izhajajo teorije o plebiscitu in zamisli demokracije, suverenosti, nacionalne države in nazadnje iz načela o samoodločbi narodov. Govoril je zatem o velikih upih, niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Z GOVORI NA TRGU GOLDONI Antifašistično zborovanje in povorka po mestnih ulicah Slovenski študentje s transparentom na včerajšnji protifašistični demonstraciji (Nadaljevanje s 1. strani) kateri stanuje škvadrist, ki je bil vpleten v bombni napad na vilo prof. Schiffrerja. Na vsa ta vprašanja, je dejal Ca-labria, bodo državni organi morali odgovoriti. Ne gre namreč za osamljen dogodek, temveč za natančen in premišljen načrt. Ugotoviti je treba, kdo ga je navdihnil, kdo finansiral in kdo stoji za tem vsedržavnim reakcionarnim načrtom v tujini. Calabria je nato navedel razredni izvor škvadrizma in fašizma, ki se po štiridesetih letih ni spremenil. Niso nevarne same škvadre, je poudaril, temveč predvsem njihova mednarodna povezanost. Nevarna je tudi težnja vlade, ki noče uresničiti nujnih preosnov družbe in gospodarstva ter s tem ustvarja v množičnem nezadovoljstvu teren za fašistično prevratniško propagando. Delavci, vsi antifašisti, morajo zato nastopiti trdno in strnjeno ter zahtevati razpust škvadrističnih organizacij, izvajanje zakona iz leta 1952, čistko v državnem aparatu, iz katerega je treba izločiti fašistične elemente. Napak bi namreč bilo poenostavljati in govoriti, da je povsod gnilo: v vojski in tudi v policiji je mnogo poštenih fantov, ki jih je v uniformo pripeljala revščina. Zadnje Calabrieve besede je množica pozdravila s ploskanjem. Zaključil je s pozivom državnim oblastem, naj storijo svojo dolžnost: v nasprotnem primeru »bodo združene protifašistične sile, mladina, študentje, delavci, pripadniki srednjim slojem častno in trdno branili vrednote odporništva, kar pomeni — demokracijo v Italiji!* Komaj je Calabria zaključil, mu je nekdo pomolil izza tribune listek, ki ga je prebral. Bile so prve vesti o široki desničarski zaroti, katere prve obrise so razkrinkali v Rimu. Povedal je množici, da so našli mnogo orožja in da gre za koordiniran načrt desnice proti italijanski republiki ter ponovil prejšnje misli: množice ne bodo dopustile povratka fašizma, pod kakršnokoli krinko. Ko je Calabria končal svoj govor se je množica očvrstila s prihodom številnih delavcev iz tovarn in lju di iz okolice. Z rdečimi zastavami in transparenti so udeleženci mani festacije krenili po Korzu. Vzklikali so raznolika gesla, kot je bila raz nolika sestava množice na ulici. Od radikalnih gesel študentskega gibanja in izvenparlarrentarnih skupin do temeljnega »Slovenci, Italijani — skupaj proti fašizmu* in »Fašisti, mrhovina, vrnite se v svoje greznice!* Množica, ki je na Korzu štela že več tisoč ljudi, po nekaterih trditvah tudi pet tisoč, je zavila v Ul. Roma na Obcrdankov trg Policije ni bilo na spregled in manifestacijo so urejali delavci in študentje, zaradi česar tudi ni prišlo do incidentov, kar so redki funkcionarji političnega oddelka tržaške kvestu re tudi priznali. V Ul. Ghega je mladinec preko zvočnika prosil udeležence manifestacije, naj z enominutnim molkom počastijo spomin padlih za svobodo. Množica je utihnila, utihnile so partizanske pesmi in gesla, en sam krik je presekal tišino, ob šumenju oddaljenih avtomobilov v mestnem centru: »Slavr. padlim!* Nato je povorka nadaljevala po Carduccijevi ulici mimo Stare Mitnice na Garibaldijev trg, kjer so se manifestanti takoj razšli. Hude vesti iz Rima, ki jih je mladinec sproti prebiral preko zvočnika, so prepričali vse, da so se vrnili na svoje domove, v sedeže strank in demokratičnih organizacij. Zvečer je, po manifestaciji, prišlo tudi do nekaj prask, ko so skušale skupinice fašistov napasti mladince na povratku domov. Poskusili so uporabiti znano podlo tehniko posamičnega napada v razmerju e-den proti deset (fašistov), a so jo skupili, ker je bilo po ulicah preveč antifašistov, ki niso čakali z rokami v žepu. Priletna ženska podlegla opeklinam Predvčerajšnjim popoldne je na dermatološkem oddelku, kjer so jo sprejeli ponoči 4. marca, umrla 68-letna Maria Vatta por. Scarpato iz Ul. Madonnina 40. Priletno žensko so tedaj zaradi hudih opeklin sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Ugotovili so, da se je Scarpatova, ki je stanovala v podstrešni sobi, grela ob gorilniku na špirit. Nenadoma se je ta zvrnil, plameni pa ki so pri Slovencih porodila načela, katera je zagovarjal ameriški predsednik Wilson, ki pa se je potem zavzemal za plebiscit verjetno na podlagi tajnega poročila nekega ameriškega polkovnika, ki je bilo za Slovence neugodno. To poročilo so šele po vojni izsledili v arhivih. Med drugimi je predavatelj omenil tudi plebiscit na zahodni Novi Gvineji ter plebiscit v Beneški Sloveniji, glede katerega je analiziral razloge, zaradi katerih so se beneški Slovenci izrekli za Italijo. Poudaril je, da v občedržavnem pravu ni določb o plebiscitu, zato se ti določajo na podlagi sporazumov med državami. Mnogo držav pa nasprotuje plebiscitom, ker ne pride vedno do izraza narodnost, temveč odločajo tudi drugi momenti. Načelo narodnosti večkrat zadeva ob načelo ozemeljske celovitosti. Zelo zanimiv je bil predavateljev opis plebiscita v Aleksandreti, kjer živi pet narodnosti. Izjavil je, da je on za plebiscit, toda ta se mora organizirati v skladu z bistvom in z razmerami na določenem ozemlju, kar se ni zgodilo na Koroškem, kjer ni bila zaradi dolge germanizacije narodna zavest dovolj živa. Naštel je najpomembnejše razloge, zaradi katerih se je večina Slovencev na Koroškem izrekla za Avstrijo. Med drugim je poudaril razne nepravilnosti pri izvajanju plebiscita, ki so tudi o veliki meri, če že ne odločilno, prispevale k neugodnemu izidu. Naštel je še druge razloge, o katerih se je že mnogo pisalo in razpravljalo, ter poudaril tudi dejstvo, da Amerika, ki se je zavzemala za plebiscit, ni bila v plebiscitni komisiji navzoča. Poleg tega je Jugoslavija tedaj istočasno vodila pogajanja z Italijo, Ki je podpirala Avstrijo. Velik del Slovencev ni bil narodno prebujen in Slovenci nismo imeli dovolj strokovnjakov. Na koncu je predavatelj poudaril, da je slovenski narod doživel s tem plebiscitom veliko življenjsko izkustvo. Čeprav smo izgubili, je bil po njegovem mnenju za nas plebiscit pozitiven, ker kljub premajhni narodni zavesti in neugodnim razmeram se je našlo 15 000 Slovencev, ki so se izrekli za Jugoslavijo. Razlika je bila le 6446 glasov. V zadnjih dneh, ko so rok za pritožbe glede volilnih seznamov podaljšali, pa so v te sezname vnesli kar 7.000 novih volivcev, ki prav gotovo niso bili Slovenci. Sledila je diskusija. Dr. Tončič se je predavatelju zahvalil v imenu navzočih pravnikov. Poudaril je, da je bil prof. Tomšič prvi, ki je pobijal zloglasno Cammaratovo tezo o neugaslosti suverenosti nad Tržaškim ozemljem. Oglasili so se še dr. Berce, prof. Sah, inž. Sancin in g. Milovnik. Na koncu se je o-glasil še dr. Kisovec, ki je omenil, da je bil po prvi vojni strokovnjak za gospodarska in pomorska vprašanja v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu ter je obrazložil izredno neugoden položaj za jugoslovansko delegacijo na tej konferenci. Ugotovil je, čla so drugi znali dobro izkoristiti našo nepripravljenost. Poslušalci, ki jih je bilo lepo število, so zelo skrbno sledili izjava-njem predavatelja in diskutantov ter so ob koncu s p'oskanjem izkazali svoje zadovoljstvo. Podpredsednik kluba dr. Tuta, ki je v začetku predstavil predavatelja, je izrazil željo, naj bi nas ta ob prvi priložnosti še obiskal. M. B. so zajeli njeno obleko. lllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||IIIIUlll1|llllllllllllllllllllllll||llllllllllllllllllll,ljlllmi|ll||ll||||(||||m|||I||||ll|mil|||||||||||||||1||||||||||||||||||||||||||||| NA POBUDO ZALOŽNIŠTVA TRŽAŠKEGA TISKA Srečanje slov. založnikov o problemih slovenske tiskane besede v zamejstvu O možnostih samostojne in smotrne založniške dejavnosti, o knjigo-trštvu in širjenju knjige ter periodike iz matične Slovenije pri nas Na pobudo Založništva tržaškega tiska so se predvčerajšnjim v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa zbrali predstavniki najvidnejših slovenskih založb. V izrazito delovnem vzdušju so razpravljali o problemih slovenske tiskane besede v zamejstvu: o možnosti samostojne, načrtne in smotrne založniške de javnosti pri nas, o knjigotrštvu in o problemih v zvezi s širjenjem knjige pa o razširjenosti periodičnega tiska iz matične Slovenije pri nas. Vsi obravnavani problemi so zelo aktualni: včerajšnji razgovor jih je s svojo temeljitostjo in argumentiranim obravnavanjem postavil še v ostrejšo luč. Ugotovitev, da je založniška dejavnost v zamejstvu bolj stvar naključja kot pa sad z daie-kovidnostjo začrtane izdajateljske politike ali širšega kulturnega koncepta, je sprožila niz drugih: avtorji iz naših krajev se zaradi tega odtujujejo svojemu prostoru in izdajajo knjige zvečine v osrednji Sloveniji: pri leposlovju je zaradi tega manj škode, več pa je je pri publicistiki, pri prevodih, pri šolskih knjigah in pri znanstvenih izdajah, ki zadevajo našo problematiko. Zamejski človek bo moral tudi tu, na založniškem -področju, pol-neje zaživeti: zaradi pomena, ki jo taka dejavnost lahko ima za izpostavljeno skupnost in zaradi speei-! fične funkcije, ki jo v našem narodnem organizmu lahko imamo in jo moramo imeti, če naj naša ek-s toni a ima kak smisel. Prav v zvezi s tako dejavno pove- zanostjo z matičnim narodom so založniki načeli še drug problem in sicer problem razširjenosti oziroma nerazširjenosti periodičnega tiska iz SR Slovenije. Pomanjkanje te pe riodike ima velike posledice: trga se navezanost naših ljudi na vsakdanje branje slovenske besede, ni pa tudi pravega pretakanja vesti in se zaradi tega drug drugemu od-tujujemo, čeprav bi morda prav na tak način najuspešneje presegali upravno - politično razmejenost: zaradi tega nastajajo tudi plodna tla za razne nesporazume, tako na naši strani kot onstran meje. Osrednje slovenske revije se bodo morale zato vsebinsko bolj približati našemu človeku, obenem pa z intenzivnejšo reklamno dejavnostjo tudi bolj opozoriti nase. Vendar bo ta problem zahteval še temeljitejšo obravnavo s prizadetimi izdajatelji časnikov, ki včeraj niso bili polnoštevilno zastopani. Bistven atribut polnokrvne skupnosti je knjiga — tudi ta gre med naše ljudi v zamejstvu v premajhni meri, saj obsega potrošnja pri nas komaj okrog 1,5 odstotka celotne prodaje slovenske knjige: mnogo slojev našega preoivalstva sploh še nismo zajeli, prav tako pa ne gre knjiga enakomerno po slovenskem etničnem ozemlju v Italiji. Knjigotrštvo v zamejstvu ima tudi druge težave predvsem finančnega značaja, kar pa je posledica neskladnosti med našim načinom poslovanja in knjigotrškim uzusom ter sistemom v osrednji Sloveniji. Založniki iz Slovenije so naše probleme obravnavali s prizadetostjo in veliko zavzetostjo, čeprav se je izkazalo, da mnogi od njih niso lab ko rešljivi posebno še, ker so danes založbe v Jugoslaviji v precej težavnem položaju, ki se je ob zadnji devalvaciji dinarja i. poslabšal. Vendar so v marsičem obljubili svojo pomoč, da bi se med zamejci še bolj razširil slovenski tisk, ki je kot nosilec duha in vednosti ena od osnov tesnejših in ustvarjalnejših odnosov in pa vez, ki najučinkoviteje preseže državno mejo. M. K. Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence tridnevnega izleta v Mlsurino, da bo odhod 19. trni. ob 6. url zjutraj od začetka Ultoe Fabio Severo. Kmetijska zadruga iz Trsta sporoča urnik za izlet v Verono dne 19. t.m.: ob 5.50 odhod s Trga Ober-dan, ob 6. Ul. Flavla 62 (gostilna Sir ra), ob 6.10 pri avtobusni postaji v Miljah (Trg Curlel 3), ob 6.15 pri Doimju (spomenik), ob 6.20 v Dolini pri občini, ob 6.25 na trgu v Boljuncu, ob 6.30 v Borštu, ob 6.35 na Ključu (za Lonjer-Katdna-ro), ob 6.40 pri Trebčah (avtocesta), ob 6.45 pri Križu (avtocesta). SD Polet sporoča, da bo odhod avtobusa za tztet v Ljubljano, 19. t.m., ob 13.30 in ne ob 14. url, kot je bhio prvotno določeno. GLASBENA MATICA — TRST DANES, 18. marca ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA JOŽE POGAČNIK flavta FRANJO BREGAR oboa ALOJZ ZUPAN klarinet JOŽE BANIC fagot JOŽE FALOUT rog Na sporedu bodo skladbe J. Chr. Bacha, J. Haydna, G. Rossinija, L. Maričeve, D. Milhau-da in J. Iberta. Danes ob 11. uri bo na slovenskem učiteljišču «A. M. Slomšek* KONCERT PIHALNEGA KVINTETA RTV LJUBLJANA Prisostvovali bodo tudi dijaka nižje srednje šole «Sv. Cirila in Metoda*. Gledališča VERDI Slovensko gledališče v Trstu Nadaljuje se prodaja vstopnic za zadnjo premiero operne se-zone 1970/71, ki bo v soboto ob 20.30 za red A v vseh prostorih. Na sporedu bo Musorgskega opera «Hovanščina» pod vodstvom j®?0" slovanskega dirigenta Oskarja Banana, stalnega dirigneta in direktorja ljubljanske filharmonije, glavnih vlogah bodo nastopili N1 cola Ghiuselev, Raffaele Arie, Lada Cappellino, Giuseppa Botta, Piero Filippi, Giampiero Malaspina. Maria Grazia Allegri, Aldo BerKC' d, Vito Susca, Paolo Mazzotta, E Mochiutti in Enzo Viaro. Tudi ri" žija in koreografija bosta v rok® jugoslovanskih umetnikov Sabliča in Dimitrija Parliča. »cene Nocila Benois. Sodeluje balet beograjske ^ s prvo plesalko Lidijo Pilipen®0- POLITEAMA ROSSETT1 Današnja ponovitev Goldonije'^ komedije «Le Massere* se 20.30. Jutri, v petek, bo na ptoPT mu popoldanska predstava ob w- Pri blagajni v Pasaži Protti so v prodaji vstopnice tudi za sobo®" večerno ter za nedeljsko sko in večerno predstavo, kakov^ di za večerno predstavo v 23. t. m. Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih v petek, 19. t. m. ob 18. uri v ŽUPNIJSKI DVORANI V DOBERDOBU KULTURNI DOM Dominik Smole ANTIGONA v soboto, 20. t. m. ob 20.30 (Red A) v nedeljo, 21. t.m. ob 16. url (Red OKOLIŠKI) Prodaja vstopnic vsak delavnik od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na 17. OBČNI ZBOR ki bo v SREDO, 31 marca 1971 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21 uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9/1 Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Tajniško poročilo. 4. Poročilo vodje smučarskega odseka 5. Blagajniško poročilo 6. Razrešnica staremu odboru 7. Volitve. 8. Razno. Včeraj-danes Danes, četrtek, 18. marca EDVARD Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.13 Dolžina dneva 12.00. Luna vzide ob 0.16 In zatone ob 8.34. Jutri, petek, 19. marca JOŽEF Nazionale 15.30 «L’arcie■ kričečem nasprotju z našo demokratično ustavo in z veliko vljudnostjo jugoslovanskih obmejnih organov, ki go- vorijo italijansko — tu hočem biti ironičen — celo s Slovenci . Izidor Predan je nato prijavil še župane gradiščanskega okoliša in sindikalne voditelje zaradi protestne protifašistične stavke, ki je bila prejšnji teden v Gradiški. Poleg teh dveh je še tretja ovadba za stavko, ki je bila prejšnji teden v Ronkah, sočasno s pričetkom goriškega procesa. Sindikati CGIL, CISL in UIL se jasno protivijo takim grožnjam. Zaradi tega je njih opredelitev jasna. S stavko, ki bo v torek, bodo seveda protestirali ne le proti prijavam marveč tudi proti procesu, ki se bo vršil ta dan. Sindikati zahtevajo v svojem proglasu tudi aplikacijo zakona Scelba iz leta 1952, ki prepoveduje obnavljanje fašistične stranke in ustanavljanje polvojaških skupin. Temu proglasu treh sindikalnih central se je sinoči pridružil še podobni proglas treh sindikatov FIL ZIAT, FULPIA in UILIA, ki združujejo delavce na področju živilske industrije. Urnik trgovin za Jožefovo Za praznik sv. Jožefa bo veljal za trgovine na Goriškem naslednji urnik: DANES V ČETRTEK: mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure. JUTRI V PETEK: trgovine bodo ves dan zaprte, z izjemo pekam, mlekarn in cvetličarn, ki bodo odprte v dopoldanskih urah. BRIVCI IN FRIZERJI bodo danes, v četrtek, delali od 8. do 20. ure: v petek 19. t.m. bodo delali od 8. do 12., v soboto 20. t.m. od 8. do 20. ure, v nedeljo in ponedeljek pa bodo imeli ves dan zaprto. ODGOVOR CHIENTAROLIJA SVETOVALCEM KPI Od devetih primerov meningitisa - eden smrten Bolezni je podlegel Rudi Gorkič iz Dola - Bolni, kom so poskrbeli zdravila, prostore pa razkužili «V januarju in februarju smo i-meli v goriški pokrajini devet primerov vnetja možganske mrene (meningitisa) — je dejal pokrajinski predsednik dr. Chientaroli v odgovoru komunističnima svetovalcema Bianci Mareghi in Silvinu Po-lettu, ki sta ga vprašala, kako se je ustanova letos spoprijela s povečanim številom primerov te bolezni. «štiri primere je pokrajinski zdravnik ugotovil v januarju in pet v februarju. Izmed vseh smo imeli en smrtni primer 6-ietnega Rudija Gorkiča iz Dola v občini Doberdob. Dečka so pripeljali v bolnišnico v nezavestnem stanju ip je umrl še isti dan; vsi ostali pa so ozdraveli*. Primeri bolezni so se pojavili med otroki v Romansu, Turjaku, Gorici, Medei, Gradežu, Moši in Doberdobu. V vsakem Kraju so zabeležili po en primer, samo v Medei so oboleli trije otroci v isti družini. Bolezen se rada pojavlja v tem letnem času, vendarle je za razliko iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiii^ijiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiniiiiiiiiiii PO ZAGOTOVILU DEŽELNEGA ODBORNIKA Deželno palačo v Gorici bodo začeli graditi maja Načrt je že pripravljen in v kratkem bodo razpisali tudi dražbo Cim več dijakom omogočiti deželne podpore Po deželnem zakonu št. 15 iz leta 1966 prejemajo otroci delavskih družin, ld obiskujejo otroške vrtce, obvezno nižjo srednjo šolo, srednje šole ali strokovne zavode, določene materialne podpore, če prejemki teh družin ne presegajo 1,2 milijona lir letnega prispevka (vključena tudi 13. plača). Ker so se v zadnjem razdobju delavske mezde zvišale, se je število otrok iz delavskih družin, ki bi bili deležni teh ugodnosti (voznine, nakup šolskih knjig itd.) občutno znižalo. študentska združenja, sindikati in krajevne ustanove so že večkrat zahtevale spremembo deželnega zakona z zvišanjem stopnje letnega prejemka, pod katero priznavajo zakonske ugodnosti. V teh dneh sta se takšnim zahtevam pridružila tudi pokrajinska svetovalca KPI Bian-ca Maregha in Silvino Poletto, ki zahtevata spremembo deželnega zakona, da bi se moglo njegovih u godnosti poslužiti čimveč študentov, ki so sedaj izključeni. Kot smo ob svojem času že pisali, sta komunistična deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon poslala deželnemu odborniku za javna dela dr. Masuttu interpelacijo v kateri pravita, da gredo priprave za gradnjo nove palače v Ul. Roma v Gorici, v kateri bodo deželni uradi, zelo počasi naprej. Na seji deželnega sveta z dne 16. t.m. je odgovoril dr. Masutto in poudaril, da gredo priprave za gradnjo te palače brez posebnih zadržkov naprej po svoji birokratski poti. V podkrepitev te trditve navaja nekaj datumov. Dne 6. decembra 1967 je bil objavljen natečaj za izdelavo načrta; dne 19. oktobra 1968 je občinska uprava v Gorici sporočila izid natečaja na osnovi katerega naj bi deželna uprava izbrala načrt med tremi, ki so bili ocenjeni kot najboljši in kateri naj bi postal dokončni izvršni načrt. Deželna uprava je s formalnim aktom od 25. februarja 1969 odkupila določeno gradbišče. Nato je predsednik deželnega odbora izdal odlok, s katerim je bil odobren regulacijski načrt za Gorico, ki med drugim predvideva nekatere izjeme pri gradbenih dovoljenjih, kadar gre za javne zgradbe splošne koristi. Tak ie primer tudi pri gradnji te palače in občinski svet je poverjen da odloča v posameznih primerih od primera do primera. Dne 16. oktobra 1969 so podpisali procedumi pravilnik z načrtovaici, ki so dobili zadnji rok za predložitev izvršnega načrta do 31. decembra 1970. Istega so dejansko predložili dne 30. decembra 1970. Masuttov odgovor se zaključuje z ugotovitvijo, da je stekla vsa procedura brez zamude, zlati ker je treba upoštevati tudi številna posvetovanja z raznimi uradi, da bi spravili v sklad njihove potrebe z izvršnim načrtom. V nekaj več kot dveh letih smo tako prišli do izvršnega načrta in ko ga bo deželni tehnični odbor dokončno potrdil, bodo razpisali dražbo za gradnjo poslopja. Če bodo tudi v bodoče upoštevali postavljene izvršne roke, bodo lahko pričeli z gradnjo deželne palače v Gorici še tekom prihodnjega meseca maja. sko zvezo za Furlanijo-Jul. krajino. Prisotni so bili predstavniki šahovskih društev iz Trsta, Gorice, Tržiča, štandreža, Fogliana, Vidina, Čedada in Pordenona. Na 8 društev so kar 4 z Goriškega. Kot prvi mednarodni nastop zveze bo prijateljsko tekmovanje s ša-histi iz Slovenije, ki bo v nedeljo, 28. t.m. v Postojni. S tem v zvezi je bil govor tudi o mladinskem tečaju šahistov v Štandrežu o katerem je zelo pohvalno govoril gori- ški mojster Perini in nekdo je celo predlagal, naj bi poslali dva najboljša tečajnika na turnir v Postojno, če bi se to dalo Izpeljati. Vsekakor pa so se sporazumeli in določili predstavnike posameznih društev, ki bodo nastopili v Postojni. Med predstavniki iz Štandreža bosta Danilo Nanut in Ipavec, krožek iz Gorice pa bo imel tudi štiri slovenske predstavnike in sicer: Ku-sterle, Bednarik. Pavšič in Bitežnik od prejšnjih let tokrat huje pokazala zobe. Kakor hitro je pokrajinski zdravnik prejel obvestilo o pojavu bolezni, je takoj razkužil bolnikovo stanovanje, šolo ali otroški vrtec. Razdelil je zdravila med družinske člane in šolarje, da sc okužba ne bi razširila. Zdravilo so razdelili pod zdravniškim nadzorstvom. Šole io otroške vrtce so zaprli samo toliko časa, da so jih mogli razkužiti. Vlom v tržiško lekarno Čuden vlom včeraj ponoči v neki tržiški Lekarni. Običajni neznanci so vlomili v lekarno «San Nicolč»>, last dr. Olivettija v Ulici 1. maja v Tržiču. Iz nje so odnesli 4,5 gramov kokaina, 4,90 gramov morfija, 5,16 gramov suhega opija, 1 steklenico simpamine, šest zabojev s 600 kontracepcijskimi sredstvi ter 12.000 lir v gotovini. Po tem vlomu so vdrli še v zdravstveno ambulanto zdravnika dr. Velussija, ki je v prvem nadstropju iste stavbe. Zdi se, da niso tu našli ničesar kar bi jih zanimalo. Smučarski izlet na Lokve priredi SPD v soboto 20. t.m. Vpisovanje na sedežu v Gorici, Ul. Malta 2, tel. 24-95 do vključno danes, 18. tm. iz goriškega matičnega urada Dne 16. in 17. t.m. so na goriškem matičnem uradu prijavili 10 rojstev in 6 smrti. ROJSTVA: Luca Primavera, Mau-ro Olivo, Gloria Plett, Elena Fon-tanini, Andrea Chicco, Cristina Paulin, Claudia Padoan, Cristina Ož-bot, Roberto Mosetti, Paola Agati. UMRLI: upokojenec 79-letni Gio-vanni Battisti Pilotta, gospodinja 88-letna Maria Tanteri vd. Vannini, invalid 87-letni Alberto Bastiani, gospodinja 87 letna Graziella Zega vd. Roset, posestnik 78-letni Mario de Bartolomei in gospodinja 64 letna Rossija Simčič. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiuiiiiliiiiiiiiiiiiiiiii,iiiii,i,,,ii,|ll|„ill|„l||llll|llll| NA OSNOVI OVADBE Policija je na postaji v Gorici zaplenila pornografske revije Mornar se je v pijanosti z ukradenim avtom pripeljal v pristanišče Levji delež Goričanov v deželni šahovski zvezi Predstavniki 8 šahovskih klubov iz naše dežele so imeli preteklo nedeljo posvet v Palmanovi, kjer so postavili temelje za deželno šahov- Pred goriškim okrožnim sodiščem se je morala zagovarjati 46-letna Adele Ferrarini iz Gorice, Ul. Aosta 185 ki upravlja prodajni kiosk za časopise na železniški postaji v Gorici, zaradi obtožbe, da je imela v prodaji' revijo «Cinesex» št. 32 od 15. februarja letos, ki je objavila pornografske članke in slike. Ovadbo v tem smislu je vložil na goriški kvesturi neki Domenico Peci, ki stanuje v Gorici, Ul. Ariosto 10 po izvoru pa je iz Pctenze v južni Italiji. Na osnovi njegove prijave je policija zaplenila v omenjenem kiosku 24 izvodov te revije Fer-rarinijevo pa je prijavila sodišču. Obtoženka je izjavila, da je pre jela omenjeno revijo v prodajo od firme Sevesta iz Milana, ki ima v svoji režiji kiosk na postaji; sama pa ne more in ne utegne pregledati revij v prodaji in zato tudi ne odgovarjati za njihovo vsebino. VklV taki izjavi je državni tožilec predlagal zanjo kazen dva meseca zapora in globo v znesku 30 tisoč lir. Sodišče pa je bilo drugačnega mnenja in jo je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti razsodbi sta se pritožila branilec odv. De-vetag ki je predlagol ODrostitev s polno formulo, kakor tudi drž. tožilec dr. Laudisio, ki se mu je zdela oprostitev neupravičena. Pred sodniki se je moral zagovarjati tudi 19-letni jugoslovanski mornar Milan Gavrilovič, ki živi v Piranu, Levstikova ulica 3 ter so ga zaprli dne 29. januarja letos v pristanišču Portoro6ega v Tržiču pod obtožbo, da je odpeljal avto fiat 600 Dariju Bersi potem ko ga je na silo odprl in pokvaril tudi mehanizem. Avto je bil na parkirnem prostoru v neki tržiški ulici in Gavrilovič, ki je prišel v mesto z ladje na kateri je služil, se ga je malo nalezel ter, kot je povedal, izgubil razsodnost in odpeljal o-menjeni avto ter se z njirn pripeljal nazaj v pristanišče, kjer ga je policija ustavila in zaprla, ko so 'ugotovili prestopek glede kraje vozila, vožnje v pijanosti in brez voznega dovoljenja. Okradeni Bersa Dario je kot priča povedal, da je bil mehanizem pri avtu, ki je bil star in izrabljen, že prej pokvarjen. Branilec odv. Devetag pa je predložil zdravniško spričevalo iz Ljubljane, v katerem je zdravnik izjavil, da je bil Gavrilovič v zdravljenju ker ni bil priseben in da v pijanosti tudi sedaj izgubi prisebnost ter ne more takrat odgovarjati za svoja dejanja. Sodišče je le deloma upoštevalo izjave in zdravniško potrdilo ter obsodilo obtoženca na 16 mesecev zapora, 40 tisoč lir denarne kazni dalje na 45 dni pripora in 32 tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Drž. tožilec dr. Laudisio, preds. sodišča dr. Cenisi. sodnika Mancu-so in Mangoni: zop Nodetti. lili IIII m m IIIIIIIIIII......................................................................................................................................................................................................................... NJIH POT SE JE KONČALA V TRŽIČU Opeharjena sedmerica Turkov ki so hoteli na delo v Nemčijo Policija aretirala mladeniča iz Zgonika, ki je Turkom pomagal čez mejo - Dva druga «spremljevalca» sta zbežala Dolga pot iz Turčije v Nemčijo, kjer bi si poiskala delo, ki jo je načela sedmerica turških državljanov, se je pred nekaj dnevi končala v Tržiču. Ker so bili opeharjeni so se javili na policiji in ta jim je priskrbela vozovnice za povratno vožnjo ter jih poslala domov. Ker ni to osamljen primer in ker je bila policija že več časa na sledi ljudem, ki so Turkom pomagali hoditi ilegalno čez mejo, je policija uvedla preiskavo in aretirala 25-letnega Radivoja Škerka iz Zgonika. Fo vesteh, ki nam jih je posredo vala tržiška policija, so škerka zasledovali ker je pred časom baje zapustil drugo skupino Turkov v Comu, tik pred švicarsko mejo. Takrat je policija aretirala 41-letne-ga Quintina Codiglio iz Treta, Šker-ku pa je takrat uspelo zbežati. 9. marca letos se je v nekem tr-žiškem hotelu nastanila skupina sedmih Turkov. Z njimi sta bila dva italijanska in en jugoslovanski državljan. V Jugoslaviji so ti trije našli sedmerico Turkov, z dvema avtomobiloma so jih pripeljali do državne meje, na italijanska strani meje so nato počakali na ilegalni prestop meje in jih z avtomobili okrog polnoči pripeljali v Tržič. Tu so od vsakega Turka, grozeč s pištolo, zahtevali 500 mark (približno 85.000 lir). Denar so dobili, nato so obljubili da jim kupijo železniške vozovnice za kraj Muhlsvil-le v Švici, kjer bi našli delovna mesta. V resnici pa je trojica nameravala peljati Turke le do Benetk, tu bi jih pustila na cedilu. Turki so se čutili opeharjene, zaradi tega so na skrivaj obvestili policijo. Tej je uspelo prijeti le Škerka, ostala dva, Jugoslovan in Italijan, pa sta zbežala. Policija ve za njuni imeni in jima je za petami. Partizani in aktivisti DOB: spomnite se Cerknega ! ZARADI PREHITRE VOŽNJE Silovito trčenje dveh avtov na trgu pred cerkvijo v Podturna En avto popolnoma razbit - Kanjoni trgovec z gumami Alojz Komjanc, vajenka iz Nove Gorice ter mladenič, ki biva pri pevmskem mostu Krivdo za oestno nesrečo, ki se je pripetila včeraj popoldne na trgu pred cerkvijo v Podturnu je treba brez dvoma pripisati prehitri vožnji tn neupoštevanju cestnih predpisov s strani šoferjev obeh zapletenih avtomobilov. Nesreča se Je pripetila nekaj po petnajsti uri. Po Ulici Lantleri je vozil, namenjen v Ulico Vittorio Veneto, 23-letni Danilo Qualig, bivajoč v Ul. Pon te del Torrione 8; šofiral Je avto alfa romeo 2000 z registracijo GO 21833. Iz Ulioe Lunga pa Je vozil svojo gluho 1750 z registracijo GO 61035 40-letni trgovec Alojz Komjanc Iz Ul. Rossini 22. Z njim je bila v avtu 20-letna trgovska vajenka Silva Nemec, Jugoslovanska državljanka, bivajoča v Novi Gorici, Prešernova 11. Trčenje je bilo zelo močno, ker sta vozili brez dvoma vozili zelo naglo. Komjančev avto Je zaradi trčenja preskočil široki pločnik z gredicami, ki se nahaja sredi trga in se ustavil tik pred gostilno, ki stoji na drugi strani tega trga. Oualigev avto pa se je obrnil proti desni in končal z vso silo ob stranskem vhodu nogometnega Igrišča. Avto se je pri tem popolnoma razbil ter poškodoval eel6 kamniti steber pori vhodu. K sreči se je Oualig vrgel Iz avtomobila nekaj trenutkov pred zaletom v vrata Igrišča Tako je namreč Qualig izjavil agentom prometne policije, ki so hitro prihiteli na mesto nesreče. To je tudi res, kajti od vseh treh je Qualig zado-bii najmanj poškodb: le udarec v glavo ln na levo nogo; ozdravel bo v desetih dneh. Komjanc pa bo moral ostati v bolnišnici najmanj 20 dni (ranjen Je v glavo ter v prsi), Nemčeva pa se bo zdravila najmanj 40 dni (ima poškodbe v glavi ter v desni ključnici). Vse tri so sprejeli v goriško botoišnloo. Grafik Vlado Makuc razstavlja v Novi Gorici Jutri, v petek ob 18. uri bo v ga leriji salona Meblo v Novi Goric otvoritev grafične razstave Vladi mira Makuca. Razstava je pod po kroviteljstvom ZKPO ter bo odprt: do 31. marca vsak delavnik od t do 19. ure. Ob nedeljah bo razsta va zaprta. Kino o VERDI 17.—22.: »Brancaleone al crociate«. Vittorio Gassman j S. Sandrelh. Kinemaskop v ba vab. CORSO 17.00—22.00: «I| giardiii dei Finzi Continii), L. Capolicch in D. Sanda; film je v barva MODERN ISSiJMO 17.30-22.00; «B stardo vamos a matar«, G. Eas man m Incoltate. It. kinemask pe v barvah. V1TTORIA 17.00—21.30; «Arri' Charlie Brown», ameriška barv. slikanica. CENTRALE 17.15-21.30: «1 due m ghi del pallone«, F. Franchi in ( Ingrassia; italijanski kinerr.« kopski film v barvah. / ržia AZZURRO 17.30—22: «Don Franco don Ciccio nelhanno della coni stazione«, Franco Franchi in Cie cio Ingrassia ter E. Fenech. EXCELSIOR 16.00—22.00: «1 sen?,:' nome», A. Delon in G. M. Valot te, francoski barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00: »La mog) ■ del prete«. S. Loren ln M. M stroianni, italijanski barvni film /Vonti Hort ra SOČA (Nova Gorica): »Deklica n; motorju«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. KANAL: Prosto. SVOBODA: «Nepokomi državija v preiskavi«, italijanski barvn film - ob 18. in 20. DESKLE: »Rafali skozi srce«, ame riški barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Skrivnostni agent 101*. angleško-japonski barvni film — ob 20 RENČE: «Che Guevara«, angleški barvni film — ob 19.30. PRVACINA: «Sedem samokresov za brate Mac Gregor«, ameriški barvni tilm — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna MARŽ INI. Corso Italla 89, tel. 2443. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicol, dr. Oli vetti, Ul. I. maggio 94, teL 733-28. Nerešen problem sezoncev v Švici in tveganje novih emigrantov Letošnja pomlad je že blizu. Kaj je prinesel mesec marec našim emigrantom? Kaj tistim, ki odha-hajo marca na delo v emigracijo, in kaj tistim, ki so že v emigraciji ali kot stalni emigranti ali pa kot sezonski emigranti (stagiona-li)? Ali se je kaj zganilo v pogajanjih med švicarsko in italijansko vlado po pogajanjih, ki so propadla v decembru 1970? Našteli smo nekaj problemov, ki vznemirjajo naše emigrante in njihove družine kakor tudi vse ljudi v Beneški Sloveniji in pa seveda vse kraje v Furlaniji, od koder so številni emigranti Med sto tisoč italijanskimi sezonskimi emigranti v Švici je nekaj tisoč emigrantov iz Furlanije in iz Beneške Slovenije nekaj sto. Večji del naših emigrantov iz Beneške Slovenije je le nekaj let v Švici in niso še dosegli statusa, položaja stalnih emigrantov v Švici. Kar je prišlo emigrantov na obisk za božične in novoletne praznike domov v Benečijo, so se sko-ro prav vsi vrnili. Letošnji obisk sto in sto naših emigrantov je bil svoje vrste. Niso prišli samo kot prešnja leta, da se srečajo s svojimi domačimi, da obiščejo svoje vasi in domove .v njih, da se oddahnejo in odpočijejo od dela, da popijejo kozarec poštenega vina in da pokušajo domače gubane in vse dobrote domače kuhinje, ampak tudi da kot neodvisni sinovi te svoje zemlje, te predrage Beneške Slovenije postavijo oblastem v videmski pokrajini zahteve, da jim čimprej omogočijo se vrniti domov, ker še zmerom morajo živeti v tujini po tolikih obljubah dežele, pokrajine in tolikih politikov o delovnih mestih v domači industriji, ker jih njihova hribovska zemlja sploh ne more preživljati. V emigraciji so se naučili, da jih italijanski emigranti in vsi drugi emigranti in tudi Švicarji spoštujejo kot Slovence, ker je njihovo materino narečje eno izmed slovenskih narečij. Kot zahtevajo italijanski e-migranti v Švici, da Švicarji priznajo v šolah italijansko narodnost, tako so tudi naši emigranti postavili poleg zahteve o delov -nih mestih v Furlaniji še narodnostne jezikovne pravice zase v Furlaniji, do katerih imajo pravico po italijanski ustavi. Ti naši samozavestni mladi in korajžni e-migranti so se razleteli s svojimi peticijami, skupnimi prošnjami in zahtevami od vasi do vasi, po emigrantskih zborovanjih, vse povsod po Benečiji. Kdo izmed domačinov ne bi podpisal teh peticij, da se morajo oblasti zganiti, da bi se ti njihovi sinovi, bratje in prijatelji vrnili domov, kjer bi morale oblasti in vsi sodeželani spoštovati “njihov materin jezik, kot ga spoštujejo v emigraciji. Pobrali so ti naši emigranti na stotine podpisov po domačih vaseh, a v emigraciji zbirajo v svoj krog še kar naprej emigrante po vsej Švici. Množijo se akcije Društva slovenskih emigrantov po vsej Švici, a smoter Združenja slovenskih emigrantov iz dežele Furlanije — Julijske krajine je organizirati vse naše delovne ljudi v tujini. Še kar naprej zbirajo podpise na peticijo za gospodarsko enakopravnost in narodne pravice beneških Slovencev. Odleteli so nazaj v emigracijo kot lastovke izpod domačega krova. Prinesli pa so s svojim kratkim obiskom v Beneško Slovenijo nemir in upanje, da se mora zdaj globoko spremeniti Beneška Slovenija, ko so vzeli najboljši in najbolj pogumni in zavedni sinovi usodo svojih krajev v roke. Doma se ni medtem preko zime na žalost nič spremenilo in tega ti naši mladi emigranti niso niti pričakovali, da bo tistim, ki so do sedaj odločali po naših vaseh, tako hitro odzvonilo. Sredi letošnjega februarja so spet razpravljali v deželnih krogih, kaj napraviti, da bi Švica spet, privolila v pogajanja z italijansko državno delegacijo glede naših sezonskih emigrantov v Švici. Nekateri so celo sanjarili, kako bi Švico prisilili z grožnjami, da ji bo drugače Italija delala težave v evropskem skupnem tržišču v njenih sedanjih trgovinskih približevanjih. Novih emigrantov iz Beneške Slovenije letošnje pomladi je le peščica, saj je naša Beneška Slovenija zaradi emigriranja v takem stanju, da so doma le redke mlade družine, da tudi te redke mlade družine imajo komaj po enega ali dva otroka, da so zato v Beneški Sloveniji redka rojstva. Tisti, ki so zdaj zreli, delajo v emigraciji, tiste Čeče in puobi so se rodili od 1957 naprej, ko je emigracija že dvanajst let praznila naše vasi. Naši sezonski emigranti v Švici spadajo v vrsto zidarskih, gradbenih delavcev, so «edili», ki pravzaprav sestavljajo velikansko armado sto tisoč italijanskih sezonskih emigrantov. Oblasti so odprle v Špetru ob Nadiži za sedem občin Nadiških dolin strokovno zidarsko šolo in so morali biti takrat v tistih povojnih letih ljudje še hvaležni, da so jim dajali vsaj strokovno gradbeno kvalifikacijo, da so sploh postali navadni sezonski gradbeni delavci. Druge kvalifikacije od Vidma niso dobili. Le redki med njimi so se prebili do kvalifikacije mehanika, električarja in drugih kvalifikacij, ki laže odpirajo vrata do stalnega emigrantstva in pa do boljših plač. Sezonski gradbeni delavec je odvisen od kratkih delovnih pogodb, ne pozna stalnosti, je izpostavljen vsem hudim in muhastim spremembam švicarskega ne ravno milega podnebja, šibajo ga snegovi, plohe, mrazovi in nevarna zemeljska dela v prepadni švicarski pokrajini. Ne more imeti ne družine ne stalnega bivališča. Pozna samo barake in in še te barake se stalno menjajo. Ne more si prebirati kantona in je privezan kot suženj na eno podjetje, na eno mesto. Zdaj po Schvvarzenbachovem referendumu, na katerem je le za las manjkalo, da ni zmagalo sovraštvo do tujcev, prava ne samo kseno-ampak prava italofobija, ponujajo švicarske oblasti -z strahu pred prevladujočim konservativnim du- hom švicarskega prebivalstva smešno možnost, da bi od 100.000 začasnih emigrantov sprejeli komaj štiri tisoč sezonskih italijanskih emigrantov. Na švicarskih mejah vohljajo za našimi slovenskimi in furlanskimi emigranti, ki vlečejo težke cvali-že». Imajo sicer navadne potne liste, toda izdajajo jih njihove žu-ljave roke, ki jih hočejo prekon-trabantirati v Švico. Tisti naši sezonski emigranti, ki so že v Švici, si pomagajo. Organizirani so, kot niso bili nikdar naši stari beneški Slovenci, ki nikdar v svoji zgodovini niso bili organizirani. Švicarsko gospodarstvo je kar naprej v razvoju in jih potrebuje. Dobijo delo, pretikajo se skozi mreže predpisov proti previsokemu številu sezoncev, tstagio-nalov». To nelegalizirano stanje pa je čisto v škodo sezoncev, ker ne morejo izsiliti od podjetij, od švicarskih «paronov» nobenega izboljšanja. Vsi čakajo na nova italijansko-švicarska pogajanja o sezonskih e-migrantih. Ali se bodo sploh začela in kaj bodo prinesla? re. al. Motiv iz Bazovice (Foto Magajna) uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii S POTOVANJA PO ISTRI Bekač» - simbol Istre Pobuda za razstavo in sejem v Grožnjami, ki naj seznani z izdelki domače obrti Zdi se sicer čudno, vendar doslej ni še nobenemu likovnemu umetniku prišlo na misel, da bi kot motiv za svojo sliko ali skulpturo uporabil deblo drevesa, ki mu na Bujskem, kakor tudi drugod, pravijo beka. V dolgih zimskih mesecih, ko ni drugega dela na polju, se tu začne sezona rezanja bek, t.j. tistih tenkih šib, ki jih ljudje uporabljajo v najrazličnejše namene. Predvsem se v Istri in ne samo v Istri beka uporablja za vezanje trt Beka je pravzaprav v tem delu Istre tradicionalno sredstvo za vezanje trt in med vinogradi je «bekač» tako rekoč nujno dopolnilo. Ljudje režejo veje in vejice za lastno rabo. torej za vezanje trt v lastnih vinogradih, pa tudi za tujo rabo, ko šope ali nekakšne snope bek prodajajo kmetijskim zadrugam in podjetjem, ki se ukvarjajo z vinogradništvom. Kmetje odmerjajo beke na šope in deset šopov vežejo v nekakšne snope. Beke prodajajo tako rekoč na šope in. snope, ne pa po teži. Z rezanjem in vezanjem bek je veliko dela in kmet ne dobi veliko za ta svoj pridelek, toda v zimskih mesecih, ko drugega zaslužka ni, pride prav tudi to. In tako se kmet v ostrih dneh in ob burji loteva rezanja tisočev vejic. Toda beke ne služijo le za ve-zanej trt, pač pa pridejo prav v sleherni kmečki hiši za najrazličnejše drugo delo. Na marsikate- iiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiinimimiiiiiiiiiiiimiiiminiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiimiiimiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiui Enver Hoxa: NELLA PIENA UNI-TA’ partito — popoio — potere sta la nostra forza. ZGODOVINA REVOLUCIJ XX. STOLETJA. II. knjiga. Ruska revolucija, nemška revolucija, madžarska revolucija, španska državljanska vojna, jugoslovanska revolucija, mehiška revolucija, kubanska revolucija, afriške revolucije, kitajska revolucija, vietnamska revolucija. Izd. Komunist, Ljubljana 1971. Malcolm Muggeridge. CRISTO RI-SCOPERTO. Rusconi Editore, Milano. Vittorio Possenti: LTNVESTIMEN-TO IN IMMOBILI. Manuale pra-tico per tutti. De Vecchi Editore. OTROK IN DRUŽINA. Revija za družinsko in družbeno vzgojo. — 1971 št. 3. Vito de Poggi COMF, PROTEGGE-RE I VOSTRI RISPARMI DALLA S V ALUTAZIONE. Manuale prati-co per tutti. De Vecchi Editore, Milano. SODOBNOST. 1971 št. 3. Izdaja Državna založba Slovenije. SOCUALIZAM. Časopis Saveza komunista Jugoslavije. 1971 št. 1. IDEJE. Jugoslovenski študentski časopis. Izdavač predsedništvo Saveza studenata Jugoslavije, Beograd. PLANINSKI VESTNIK. Glasilo Planinske zveze Slovenije. 1971. št. 3. ENCYCLOPAEDIA MODERNA. — Revija za sintezo znanosti, umetnosti in družbene prakse. Jesen 1970, št. 14. Izdavač Institut za filozofiju znanosti i mir Jugosla-venske akademije znanosti i um-jetnosti. GALEB. 1970 - 1971 št. 5. Februar 1971. Mladinska revija. REVUE. Mansuelle Yougoslave 1971 n. 1. L’ARGINE LETTERARIO. Rivista trimestrale. Roma, ottobre — di-cembre 1970. Tullio Tommasini: OSSERVAZIONI METEOROLOGICHE eseguite nel 1970. (Bollettino della stazione me-teorologica di Borgo Grotta Gigante. Supplemento di «Atti e me-morie» della Commissione grotte «Eugenio Boegan*. VITA ITALIANA. Documenti e in-formazioni. Presidenza del Consi-glio dei ministri. Roma 1971, n. 1. De Jori: PERCHE’ IL CAPITALI-SMO SCOMPARIRA'. Dicembre 1970. Tip. Graphis, Trieste. RAZPRAVE Vit. Slovenska akademija znanosti in umetnosti 1970. rem domu si pripravijo večje zaloge in v vaseh gornje Bujščine vsi mladi in stari pletejo iz bek najrazličnejše stvari. Pa ne samo iz bek, tudi iz vrb pletejo stole, koše in košare za lastno rabo, pa tudi bolj zahtevne predmete, ki jih nato prodajajo na sejmih. So tu, po teh samotnih vaseh ljudje, ki so napletli že na tisoče in tisoče košar za domačo in tujo rabo. In prav s tem v zvezi so nekateri umetniki, ki živijo v Grož-njanu, prišli na misel, da bi že v prihodnjem poletju organizirali razstavo in tudi nekakšen sejem v Grožnjami, kjer bi se mogli turisti, ki bi prišli iz obalnih krajev, seznaniti z izdelki domače dejavnosti, predvsem z izdelki iz vrbe in beke, pa tudi z lesenimi izdelki in z izdelki iz kovanega železa. Sedaj, ko se je rezanje vrb in bek končalo, so ostali po poljih «bekači», velika in majhna debla, ki so z njih porezali vse veje in vejice, tako da se zdijo kot nekakšni spomeniki, od katerih si nista niti dva podobna. Ko človek hodi po poljih in opazuje vrbova debla in bekače, cesto obstane, ko se od blizu zazre v te čudne oblike. Tu se ti vrba ali bekač zazdi kot nekakšna pošast, druga je podobna torzu, tretja vzbuja v človeku grozljiv vtis ožganega okostja, četrta se ti zdi kot kaka stara vešča. So nadalje visoka in in nizka debla, ki je vsako zase mojstrovina prirode in ki vsaka zase vzbuja v človeku podobe iz otroških pravljic. Zares, ko se človek danes sprehaja po poljih gornje Bujščine, se mu zdi, kot bi prišel v kako pri-rodno «formo vivo», ki si je ni zamislil človek, ki pa je nastala po nekem čudnem ali čudežnem prirodnem zakonu. Marsikateri u-metnik bi mogel prav tem najti motive za svoja dela. Sicer pa je bekač malone simbol potrpežljivosti, trpljenja, ki se kaže tudi v njegovi obliki, kajti vsak bekač, vsaka vrba je vzdržala veliko mraza, burje, vročega sonca, suše in moče in kljubovala vsemu in se razvila v sedanjo obliko. T. F. Knjige v svetu NEW YORK, 17. - Poročilo organizacije UNESCO, ki so ga izročili družbenemu in ekenomske-mu svetu OZN, pravi, da so leta 1970 po vsem svetu izdali 500 tisoč knjig, ki obsegajo od sedem do osem milijard izvodov naklade. Iz podatkov je razvidno, da narašča letno izdajanje novih knjig za 4 odstotke, število vseh izvodov naklade pa za 6 odstotkov na leto. V zadnjih dvajsetih letih se je število novih izdaj dvakrat povečalo, število vseh izvodov naklade pa trikrat. Seveda tiskanje knjig ni po vsem svetu enakomerno porazdeljeno, kar 32 držav namreč, v katerih živi manj kot tretjina celotnega zemeljskega prebivalstva, izdaja nad 80 odstotkov vseh knjig. MARŠALA, 17. — Ko so kmetje iz kraja Agro Marsalese kopali jarke, v katere naj bi vsadili trte, so odkrili nekaj vaz, svetilk in posod iz starodavne dobe. Kraj, v katerem prišlo do odkritja, si je ogledal tudi častni nadzornik za spomeniško varstvo iz Maršale, ki vodi raziskave. Odkrili so ostanke štirikotnih zgradb na področju 6000 kvadratnih metrov. V ostankih stavb so vidni deli kamnitega poda, odkrili pa so tudi precej posod, iz še nedoločene dobe. Odkritje bi znalo biti precej pomembno, saj leži področje v bližini starodavnega mesta Lilibeja, o katerem smo pred nedavnim pisali, da so odkrili njegovo obzidje. «Volkszeitung» • v m« i *i o juz. lirolcih Ta članek posnemamo iz celovškega Slovenskega vestnika: Ni naša navada, da bi citirali celovško Volkszeitung; njen odnos do manjšinskega vprašanja tukaj v deželi je vse prej kot takšen, da bi lahko služil drugim za zgled. Če jo citiramo danes, potem le zaradi tega, ker je spet enkrat zelo jasno pokazala, kako je tudi v manjšinskih vprašanjih lahko zelo pozitivna — seveda, če gre za drugo manjšino, namreč za južne Tirolce. V številki od srede prinaša Volkszeitung na drugi strani komentar k izjavam, ki jih je podal južnotirolski poslanec Dieti glede tako imenovanega južnotirolskega paketa in kjer je med drugim opozoril na dolžnost Avstrije kot matične države, da bedi nad doslednim izvajanjem obveznosti, ki jih je prevzela Italija napram manjšini na Južnem Tirolskem. V tem oziru, je dejal Dieti, bo prisotnost Avstrije ravno v prihodnjih mesecih za Južno 'Tirolsko izredno važna in odločilna. K temu Volkszeitung — in to v celoti povzemamo — zelo jasno ugotavlja: Če Italija vidi, da v avstrijski vladi in javnosti zanimanje za usodo Južne Tirolske nikakor ni zaspalo, potem se bo premislila, da bi se še naprej izmikala določilom in zavlačevala izpolnitev obljub. Samo če bosta Južna Tirolska in Avstrija v Rimu še naprej verodostojno nastopali in javno povedali, da nista pripravljeni odstopati od določenih zahtev, bo mogoče zabeležiti uspeh in preprečiti, da bi se nadaljevalo s starimi asimilacijskimi prizadevanji. To je bilo zapisano v zvezi z južnimi Tirolci. Toda pravo je nedeljivo in kar velja za južne Tirolce, mora veljati tudi za koroške Slovence (op. ur.: v še večji meri pa tudi za Slovence v Italiji!). Veljati mora tako glede Slovenije oz. Jugoslavije kot matične države, veljati pa mora seveda tudi tukaj pri nas, namreč v tem smislu, da bo koroški in sploh avstrijski tisk končno enkrat prenehal kričati o vmešavanju v notranje zadeve Avstrije, če se matična država zanima za usodo svoje manjšine na Koroškem. Ravno v tem smislu in posebno na Koroškem pa smo tozadevno že dostikrat doživeli, da po logiki koroške pravičnosti očitno veljajo povsem drugačna merila — taka za jažne Tirolce in druga za koroške Slovence. In vendar gre v obeh primerih v bistvu za ista vprašanja, gre za to, da bo manjšina tu in tam lahko živela in se razvijala brez strahu pred jutrišnjim dnevom, brez strahu pred diskriminacijo, brez strahu pred poniževanji in žalitvami, predvsem pa brez strahu pred nevarnostjo «naravne» ali celo nasilne in načrtne asimilacije. To pa je manjšini zagotovljeno le tedaj, če uživa vsestransko in resnično enakopravnost; to prav tako velja za južne Tirolce enako kot za koroške Slovence! HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Če boste ukrepali brez nekega natančnega programa, vam bo nemogoče mimo nekaterih bistvenih napak. Utrdili boste neko prijateljstvo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če se ukvarjate s trgovino, boste imeli uspehe, toda ne zaidite predaleč. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes računajte samo na lastne moči. Negotovost in namišljene krivice bodo spričo nekega iskrenega čustva povsem izginile RAK (od 23.6. do 22.7.) Sprejeli boste nove odgovornosti in si utrdili položaj. Primerno vzdušje za ugladitev starega spora. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ustvarjalni ljudje bodo danes polni pobud. V teku večera bo prišlo do prijetnega srečanja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepričakovana ponudba, ki bi znala poživiti vašo poslovno dejavnost. Ne bodite pod vplivom tujega pesimizma. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odločno se postavite po robu najnevarnejšim tekmecem. Ne vzbujajte ljubosumnosti pri dragi osebi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Sreča je na vaši strani in te sreče ne smete zamuditi. Nepričakovano tekmovalno vzdušje v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne zanašajte se na pomoč drugih, da bi mogli rešiti nekatera delikatna vprašanja. Lahko ručunate na razumevanje ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Preradi se potiskate v ospredje. To vam pogosto škoduje. Tudi v ljubezni več previdnosti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neugodno obdobje vašega finančnega poslovanja se bo danes prenehalo. S trdnim zaupanjem vase, vam bo uspelo obvarovati se pred ostrimi kritikami. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zavihati si boste morali rokave, kajti sicer bodo šli tudi dobri načrti po vodi. Zbujate ljubosumnost, kjer ni potreba. DR. FRAN VATOVEC: Časnikarski fenomen: gor iška Soča Dogajanja in ugibanja ob robu njene stoletnice Letos 31. marca se bomo go riški in sploh primorski Slovenci s posebno toplimi občutki spominjali goriškega časnik* Soča. Omenjenega dne pred 100 leti se je namreč Soča rad0" živo in vihravo razlila čez dotlej mračna obzorja naše rajsko lepe in sončne Goriške. Njena publicistika je delovala Pre' lomno, presenetljivo, šokantno. Naj uvodoma pojasnim okoliščine ob študiju tega nedvomno značilnega, v svoji publicistični izpovednosti nedvomn izvirnega goriškega časnika. Ob lanskem preučevanju So sem se zatekel v ((Slovensko knjižnico« v Ljubljani. Tu so aoiil ac v UkJivr v ci.io.ivw v --- .! bili na voljo tisti letniki po 1. 1900, ki jih je bil naročil tedahl mestni arhivar in Sočin prijatelj pesnik Anton Aškerc. ke iz prejšnjega stoletja pa imajo izvzemši nekatere prazni spravljene v «Narodni in univerzitetni knjižnici« v Ljubljani; Gre predvsem za tiste Sočine letnike, ki jih je poklonil tedahl licejki odvetnik dr. Henrik Tuma, svoječasni A. Gabrščko prizadevni in sposobni sodelavec, po razhodu z Gabrščka® pa idejni voditelj goriške socialne demokracije. Uporablja to priložnost, da se upravama ter osebju obeh knjižnic P“ tej poti hvaležno zahvaljujem za prijazno ustrežljivost s t® v zveza. fiVCZd. .i. Glede na to, da je kompletna zbirka vseh Sočinih 44 nikov na voljo le v dunajski Nacionalni ter univerzitetni kw niči, sta mi bili zelo dobrodošli obe izčrpno obdelani knj1®^ A. Gabrščkovih «Goriških Slovencev«. V njih je spričo avto' jevega marljivega zbiralnega dela v omenjeni knjižnici obj* ljena vsa bistveno pomembna publicistična tvarina. Razen t®*" pa se utrinjajo lastni spomini o tem, kako smo v času avist ogrske monarhije pred izbruhom prve svetovne vojne g°'nSr študentje «na dušek« prebirali Sočo in se ob njenih ter viharnih člankih opajali ob dosledni programski 1ZP°’ vednosti slovenstva, jugoslovanstva in slovanstva. Še naslednje pojasnilo. V razvojno stran Soče ne bom ■oril* segel, ker sva se glede na zelo obsežno tvarino dogov' s prijateljem Brankom Marušičem, direktorjem novogoriške^ muzeja v Kromberku, da se bom v svojih izvajanjih o®®-^ predvsem na nekatere značilne časnikarsko strokovne Prvlj0, Naj pa še pristavim, da sem se Sočine razvojne strani, taknil v študiji, objavljeni v «Jadranskem koledarju Svoja razmišljanja o tisti Sočini svojski publicistični vednosti pa, ki zajema predvsem njeno presenetljivo pogu®“ ’ uspešno akcijsko programsko geslo poslovenjenja Gorice, s® nanizal med drugim v razpravi, namenjeni ljubljanski z®°“ vinski reviji «Kronika». Nekatere splošne poudarke sem menil beograjski strokovno znanstveni reviji «Novinarstv > ki jo izdaja Jugoslovanski inštitut za novinarstvo v Beogr*^ Pomemben A. Gabrščkov delež o njegovem sodelovanju slovanskih časnikarskih kongresih v Pragi (1898), Sofiji O in Beogradu (1911), ki je na njih sodeloval kot referent podpredsednik kongresnega predsedstva, pa tudi pri usi tanav (1906)* • ljanju ((Društva slovenskih pisateljev in časnikarjev« G’ pa sem prikazal v sestavku za beograjski strokovni in or* nizacijski časnikarski mesečnik «Naša štampa». ^ Še tretje pojasnilo. V okviru že nakazane smeri teh mišljanj in ugibanj velja še pripomniti, da ne bodo Pre ^ dovala programsko pisana poglavja prvega obdobja a 1899), ko se ubadajo po Sočinih stolpcih različno obari', a peresa v času dr. K. Lavričeve in V. Dolenčeve libe**®, publicistične predigre. Pa tudi ne dr. A. Gregorčičeve sl0®a^L faze, nadalje A. Gabrščkovega sunkovito liberalnega toka. 1 rrr\irr\ KT C/V^o norlolin A wilif oritTlO gove Nove Soče, nadalje dr. A. Mahničevega militantno * liškega meddobja ter dr. A. Gregorčičevega in A. Gab'80^ o!rir>rU vega vzajemno uglašenega duumvirata, temveč bo v tem upoštevana Sočina časnikarska izpovednost predvsem v A. Gabrščkovega jasno začrtanega samostojnega urejava izvzemši triletje 1912—14, ko si je poseben konzorcij 12 * ,.<> stra^e ških domoljubov iz kroga liberalne Narodno napredne st* ^ zaman prizadeval utiriti Sočo na mirnejše, strpnejše P^j, stične tračnice. V tem prehodnem obdobju je medla P ^ cistika Sočo malone pokopala, da ni A. Gabršček spet zaV.g!fli rokavov in posegel z novimi udarnimi časnikarskimi P™ v njeno nadaljnjo usodo do Sočinega nasilnega zatrtja januarja 1915. Ce pa želimo ovrednotiti pomen Soče za usodo gor - ^ slovenstva in slovenstva sploh, se nekako samo po seb>. 10ifl nuja primerjava s ((Slovenskim Narodom«, osrednjim glaS po-mladoslovenskega, pozneje liberalno strankarskega krog*- g]0j dobno kakor «Slov. Narod«, je tudi Soča obvaroval* ^ slovenskega izobraženstva, trgovstva in obrtništva, ki ® bilo za katoliški program, pred valjarjem načrtnega. ^ nja, pred potopom v valovju Italija®2 ^ nega raznarodovanja, pred potopom v valovju itanj»“T’ efl in germanizacije. Pri Soči pa lahko ugotavljamo, Pred' n9< v A. Gabrščkovem uredniškem obdobju, še višjo stopnJ0 -3 rodno prebujevalne kvalitete: vzpela še je do pogu® ^ publicističnega akcijskega programa poslovenitve Gorice, vsem na osnovi prodornega gesla ((Svoji k svojim«. u so šokirali celo Italijane same. O njih izčrpno razpr ^ o* dr. H. Tuma v svoji spominski knjigi, kjer navaja, mu odločilni italijanski goriški voditelji še po italj'rjj!8 inP okupaciji priznavali, da je bil že zadnji čas, da je . - italijanska vojska, zakaj «brez te pomoči bi bila Goric italijanstvo izgubljena«. Sočin pomen pa sega čez okvir gorištva Njena P°zd ki se zrcali med drugim v predelkih, posvečenih zborom v vseh pokrajinah, kjer živijo Slovenca, se n ^ ji ni omejila na goriško gradiščansko pokrajinstvo, temv je pridobila splošno slovensko veljavo. Zato je ne ®° tehtati z lokalpatriotskimi pokrajinskimi merili. (Nadaljevanje eie<* TOJIE SVETIM lllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllillll PRVA KNJIGA «Marda bo držalo. Nočem vas obremenjevati z drobna* ijami in nepomembnostmi.« General se je posmehnil. ((Znajdete se. Na suhem in v odi. Naj bo doma, na cesti, ponoči ali podnevi. To je nekaj redno za človeka vaše vrste, zato sem z vami prizanesljiv n bom tudi odkrit. Ne pravijo vam zastonj jegulja, nekateri udi lisica. Vse ste v eni podobi. Opravičujete se, ko niti ne este zakaj. Kot sem rekel, bom prizanesljiv in vas ne bom nučil. Govorili ste mi o ženski, ki ste jo nameravali vriniti ■ divizijski štab.« «Da, gospod general. S posebno nalogo. Dekle je speči igent.« «Nekaj pa ste mi v tej zvezi pozabili povedati,« ga Je »tro in vprašujoče pogledal. «Ne vem, gospod general, kaj sem pozabil,« se Je naredil jevednega Wolf. «Da je bila ženska mlada, izredno lepa in da ste ji posvetili precej osebnih instrukcij. To in še nekatere zanimive >odrobnosti, o katerih ne bom govoril, so mi povedali drugi, d mislijo na vas, ne da bi jih kdo za to zadolžil.« Wolf je globoko zajel sapo in dejal z nenarejeno jezo: ((Natolcevanje mojih nasprotnikov, gospod general. Na-radna zavist nesposobnih ljudi. Vedel sem, gospod general, ia bodo pripombe.« «In čemu se niste zavarovali vnaprej, kot to napravite vedno,« ga je mučil general, kot bi ga počasi privijal na natezalnici. «Veste, gospod major, marsikaj se je govorilo v zvezi s to in še z nekaterimi drugimi ženskami. Pravijo, da si mnogo dovolite, več kot bi bilo potrebno in Je v čast arijskemu človeku in nemškemu oficirju. Marsikaj, ali razumete?« je trdo ponovil general in ga spet vrgel v negotovost, da je imel občutek kakor človek, ki se mu udira led pod nogami. «Kaj je s to žensko? Razložite mi!« «V sedmi brigadi Je. H-8 Jo bo vrinil v štab korpusa, gospod general. To je v zvezi z akcijo, ki Jo pripravljam po vaši zamisli. Stvar bo dozorela počasi. Tam niso tako neumni, kot si mislijo nekateri, ki razumejo vojno tako, da vidijo le puško, top, povelje, porcijo in ničesar drugega, kar srna tram za poklicno omejenost.« «Ali je res tako lepa? Prava arijska Venera. Prelepa, da bi jo lahko predstavili generalu?« ga je z velikim užitkom general ščipal naprej in se delal užaljenega. Wolf je prišel k sebi in zdaj že povsem neprizadeto opravičeval svoje stališče: «Nikakor, gospod general. Informacije so netočne. Ta ženska je nepomembna za vas. Čedna je. Predvsem pa inteligentna. Mnogo lepih žensk sem poznal, toda ta zame ni bila nič posebnega. Morda je drugače vplivala na koga, ki nima sreče pri nežnem spolu,« Je prehajal Wolf v napad. «SaJ veste, da so okusi različni.« »Dobro, gospod major. Pripombe sem izrekel le mimogrede.« Potem je uradno in rezko zaostril glas: ((Opomnil bi vas pa vseeno: smo v totalni vojni. Naj vas ne prevzema preveč romantika! Ne bodite zanesenjak! Grozim vam in vas opozarjam! Lahko se osmešite! Vaši sovražniki bi vam to privoščili, meni pa vas bi bilo žal.« ((Zagotavljam vam, gospod general, da je zadeva v redu. O uspehu vam bom poročal. Videli boste, da so stvari realne, predvsem pa v skladu z dolgoročno akcijo, po načrtu Weiss-berg. Vse je za zmago nemškega orožja.« «Prav, gospod major. Ce Je tako, kakor pravite, vam verjamem, drugo pa pustiva, kot da ničesar ni bilo. Za zdaj vam zagotavljam, da vašim nasprotnikom ne bom verjel. Povem vam pa, da se pazite in da me nekateri od njih zanimajo. Upam, gospod major, da vam bo ta namig koristil, da jih pogledate nekoliko pod mikroskopom. To bo menda koristno za naju oba. Eieg heil!« je dejal general ledeno, vstal in mu ponudil roko. Ko je bil Wolf na hodniku in na poti domov, je mrmral skozi zobe: «Ta stari prašeč ledeni! Brez kulture in fantazije. Specialist za masovne umore mi očita romantiko in me postavi predse kot učitelj poglavca.« Najbolj pa ga je razjezilo to, da se je general posluževal njegovih metod, ki jih je on spretno zakrival, general pa nesramno in odkrito proglašal. Pripombe pa so ga vseeno motile. V mislih je preletel krog ljudi, ki kaj vedo o njem, spomnil pa se je tudi na vrsto samovoljnih postopkov in ukrepov in ugibal, kaj vse bi še utegnilo priti na ušesa generalu. Nazadnje pa se Je domislil: major Bock, vodja oddelka varnostne službe. Ta pergamentna, oslovska glava zmanjšuje uspeh njegovega oddelka pri generalu. Njemu bo prvemu treba izpodkopati tla. in se divizija zadržuje v cerkljanskih hribih. Stopil )e ^ pobral razmetane spise in jih odnesel k težki jeklen* v kotu. Zaklenil je in omaro zapečatil 16 Ropot avtomobila s ceste ga je umiril. Zapel se vratom, stopil k mizi in v dostojanstveni drži čakal. e$i sta vstopila dva oficirja, za njima pa mlad, neroden fant, s klobukom v roki in tolmač. čer Najprej je premeril fanta. Takoj je vedel, kdo Je> ^ s° ga ni še nikoli videl. Za bedastim, širokoličnim obra^ ^je*6 nad ošiljenim nosom kukale vanj drobne, ozko skupaj oči. Svetile so se mu boječe in potuhnjeno, preveja*0, ^te izdajalca,« je ugotovil Wolf. « Z gleda neumen, da nje ne bi prisodil, da bi znal biti tudi nevaren. Ravno t0 zvit, da je pohlepen. Taki delajo za denar, verjetno bo čilo točno.« Zazvonil Je telefon. Nevoljno se Je zdrznil ob nenadnem hrupu in dvignil slušalko. Poveljnik bližnje vojaške enote mu je poročal: «Vaš človek z izredno važnimi obvestili Je tu. Ce bi ukrepali hitro, se nam obeta velik uspeh z majhnimi žrtvami.« ((Dobro. Ne govorite naprej! Sedite v avto in pripeljite mi ga sem!« je rezko ukazal. Prižgal je cigaro. Morda bi se dalo kaj ukreniti, kar bi potolažilo generala Z dolgimi koraki Je meril sobo in ugibal, kaj bi bilo pomembnega. Poročila pred dnevi so govorila, da je Jelovica prazna, da Je brigada prekoračila Soro Ko si ga je ogledal, je dovolil oficirju, da mu je 0^-poročal o vesteh, ki jih je prinesel fant iz oddaljene vasi. Potem ga je Wolf še sam zaslišal in zvedel, d* ^c0' taljon Prešernove brigade prišel s Primorske čez “5 l8lJ0J| prekoračil Savo v Bohinju in se prebil na Pokljuko. *'^jjš*j je zbiral hrano na Pokljuki, mobiliziral kmete, da s°..‘f# hrano v hotel Lovec na Goreljku, kjer se je nastani je vedel tudi za stražarska mesta, ker je sam nosil fkme: ®''Sokol, Galileo — COMA, WLido Spina; o? — Primavera Marzotto, Marzotto — Breg. Moška c liga ^ zmaga Krasa v Trevisu! k samem tednu so se kra-! Pko oddolžili za poraz na 'grišču. S to zmago so svoj položaj na lestvici •Uesto jim ne more več t>all’Acqua (gasilci) 3:2 LESTVICA: 11 10 10 12 11 10 10 10 30:10 27:12 23:15 23:21 19:21 8 12:26 8 11:25 1 9 8:28 ^IHODNJE KOLO: ™ Libertas PD, Audax — ti bras — Concordia, Dal- LGm- "K°SKA d liga ^ jjka D liga je v nedeljo ik^Nhodnje tekme pa bodo: it” " CSI, Aurora — PAV, i fr'" 01ympia, Torriana — lH|wnedy - Breg. kJN$KO prvenstvo 'ta8. tekma za prvo mesto Kokolom, se je zaklju-% nst Italijank. Sokol se mo-jiJTrijazniti z drugim me-'Ostalo je sicer še nekaj » takem, vendar končnega da skoraj gotovo ne bo-«Hj.Qe|Ule. ^Primorec • Sokol 3 LESTVICA: 2:0 2:0 2:0 9 8 1 16:2 16 9 7 2 15:4 14 10 7 3 14:7 14 9 3 6 7:15 6 10 2 7 5:18 4 9 1 8 5:16 A LIGA 2 j. Prišlo do presenečenja, (frPomenilo lice prvenstva: :i >el je le za las klonil ™tem ko je že vodil z 2:0. V ostalih tekmah ni bilo presenečenj. Izidi: Panini - - Bumor 3:1 Renana — Buscaglione 3:0 Casadio — Bovoli 3:0 Are Linea — Spem 3:0 Ruini — Baby Brummel 3:2 CUS Milan — Minelli 3:0 LESTVICA: Ruini in Panini 38, Bumor, Rena-na 28, Casadio 22, Are Linea, Mineta 18, Baby Brummel 16, CUS Milan 14, Buscaglione 12, Spem 6, Bovoli 0. ŽENSKA A LIGA Zastor je padel tudi nad to ligo. CUS Parma je ostal prvak, odlično tretje mesto pa je zasedel Casagrande, kar je po triletnem delu z ekipo lepo priznanje za trenerja Trinajstiča. Slabše se je izkazal AGI, ki je pristal na osmem mestu. Izidi: Presolana — FARI Palermo 3:1 Casagrande — Cogne 3:1 FINI — La Torre 3:0 Presolana — Mediterraneo 3:0 CUS Parma - FARI Palermo 3:0 AGI — Confit 3:1 LESTVICA: CUS Parma 34, FINI 30, Casagrande 28, Cogne 20, La Torre 17, Confit, Presolana 14, AGI 12, FARI Palermo 6, Mediterraneo 2. S. R. NOGOMET V tekmi s Trgovsko akademijo KASTA podlegla TRGOVSKA AKADEMIJA — KASTA 3:2 (0:1) STRELCI: v 18. min. p.p. Klab-jan (K); v 17. min. d.p. Grbec (T), v 22. min. Grgič (T), v 27. min. Grgič (T), v 32. min. Klabjan (K). TRGOVSKA AKADEMIJA: Kante, Husu, Kapun, čuk (k), Metlika, Franko, Caharija, Grgič, E. Kante, Ferluga, Grbec 12. Ota. KASTA: Wilhelm, Pilat, Lakovič, Zafred, Kufersin, Štoka (Aljoša Čok), Meden (k), Bemetič, Klabjan, Grdovič, Gruden (Ušaj). SODNIK: Ukmar. V soboto sta se na openskem igrišču spoprijeli nogometni reprezentanci Kaste _ in Trgovske akademije. Po tehnično dobri in včasih razburljivi igri so zmagali «trgovci», ki so 3:2 odpravili svoje starejše nasprotnike. Ti namreč niso mogli 'zdržati ritma, ki so jim ga vsilili Čuk in tovariši v drugem polčasu. Utrujenost je namreč zajela nogometaše Kaste, ki pa so bili v prvem polčasu celo boljši od mlajših' «trgovcev». Edini gol v prvem polčasu je dosegel v 18. min. Klabjan, ki je izkoristil trenutno zmedo v nasprotnikovi obrambi in je z lepim strelom ugnal sicer zanesljivega vratarja Kanteja. V prvem delu igre so bili nedvomno učinkovitejši igralci Kaste, ki so znali izkoristiti svojo telesno premoč. Nasprotno pa so bili »trgovci* včasih »prefinjeni* in so tako zamudili vrsto ugodnih priložnosti. V drugem polčasu pa so le (pod vodstvom režiserja Igorja Čuka) izkoristili svojo terensko premoč in so tudi dosegli kar tri gole. Kazalo je, da bodo nogometaši Kaste doživeli pravo katastrofo. Klabjan pa je nekaj minut pred koncem dosegel še drugi gol, tako da je postala tekma ponovno zanimiva in razburljiva. Vseeno pa so zmagali (in to zasluženo) trgovci. Srečanje je bilo tehnično na zadovoljivi ravni (za zabavo občinstva pa je poskrbel »nedosegljivi* Aljoša Čok). Po tekmi sta se ekipi z dobrim delom občinstva zbrali pri kozarčku domačega vina. b. 1. KOLESARSTVO i/n NA DIRKI PARIZ—NICA Merckx zmagal Belgijec Eddy Merckx je zmagal na mednarodni kolesarski dirki Pariz - Nica. V prvi poletapi zadnjega dela tekmovanja je zmagal Francoz Riotte, v drugi (na kronometer) pa Merekx. Končna lestvica je taka: L Eddy Merckx (Bel.) 30.21’28” 2. Gosta Petterson (Šve.) 58” 3. Luis Ocana (Šp.) 1’09” 4. Desire Letort (Fr.) 113” 5. Lucien Aimar (Fr.) 1’41” 6. Erci Petterson (Šve.) 2’36” 7. Joss de Schoenmaker (Bel.) 412” 8. Charles Rouxel (Fr.) 9. F. Mintjens (Bel.) 10. Jacky Mourioux (Fr.) 417” 5’59” 6’28” NOGOMET BEOGRAD, 17. — V polfinale jugoslovanskega nogometnega pokala so se danes uvrstili Velež, Dinamo, Sloboda, in Crvena zvezda. V četrtfinalnih tekmah so dosegli naslednje rezultate: Velež - Rijeka 6:1, Dinamo - Radnički Kragujevac 2:0, Beograd - Sloboda Tuzla 1:2, Crvena zvezda - Bor 2:0. TEDENSKI KOMENTAR Slovenski igralci na vrhu lestvic Na državnem prvenstvu bo sodelovalo kar pet slovenskih tekmovalcev 3. KATEGORIJA Ta teden je bil za naše namiznoteniške tekmovalce izredno uspešen. V nedeljo je bilo namreč deželno prvenstvo tretje kategorije. Doseženi rezultati so za nas pomembni iz dveh razlogov: predvsem so nadvse zadovoljiva mesta na končnih lestvicah, ki so jih naši tekmovalci zasedli, obenem pa je bilo na državno prvenstvo sprejetih kar pet predstavnikov slovenskih društev. Tako visokega števila ne beležimo v zgodovini našega športa. Lani so na državno prvenstvo odpotovali štirje Slovenci, predlanskim pa le eden. Maja meseca bodo torej v Fiuggi odpotovali Ukmar, Fabjan, Miličeva, Širceva in Kobalova. Prvi štirje bodo nastopih v konkurenci tretjekategornikov, vsa tri dekleta Krasa pa tudi med mladinkami. Poleg tega bodo naši tekmovalci sodelovali tudi v konkurenci dvojic, katerih sestava pa še ni znana. Lestvice prvenstva posameznikov 3. kategorije: MOŠKI: 1. Ukmar (Sokol), 2. Birsa (CGS), 3. Fabjan (Sokol), 4. Archidiacono (CSI Friuli), 5. Bres-san (Virtus GO), 6. Cattonar (Sokol). ŽENSKE: 1. Hauser (ARAC), 2. Milič (Kras), 3. Grion (Julia), 4. Colautti (FARI). Sokol ACLI 6 Juha 6 ENAOLI 6 V ženskem TRŽAŠKI POKAL Pred tednom dni se je zaključil tudi izločilni del moškega turnirja za tržaški pokal. V finalno tekmovanje so se uvrstile ekipe ARAC, CGS, ACLI Kolonja in Sokol. V polfinalu bosta na sporedu izločil ni srečanji CGS—ACLI in ARAC — Sokol. Izida tekem (11. marca): Sokol - Julia 5:1 ACLI - ENAOLI 6:0 (b.b.) LESTVICA 6 4 2 0 24 9 10 3 2 1 23 13 8 2 2 2 20 16 6 0 0 6 3 33 0 turnirju za tržaški pokal pa je bilo v torek na sporedu predzadnje kolo. V vodstvu je še vedno Tržaški FARI in prihodnja tekma bo odločala o zmagovalcu. Kras je na tretjem mestu, ki mu ga ne bi smel ogražati ARAC, kolikor ne pride do kakega nepredvidenega rezultata. Izidi tekem (16. marca): Julia - Kras FARI - ARAC LESTVICA 5 5 0 5 4 1 5 14 5 0 5 Spored zadnjega kola (23. mar- FARI - Juha ARAC - Kras S. J. FARI Juha Kras ARAC 30 28 18 14 6:3 6:3 15 10 17 8 27 2 31 0 HOeOMCT Tedenski komentar Vesna dejansko že obsojena Primorje korak bližje rešitvi V 3. amaterski ligi le zaostala srečanja 1. AMATERSKA LIGA V tem prvenstvu je na vrhu lestvice zopet prišlo do sprememb. Manzanese se je po zmagi nad doslej vodečo Aquileio zrinil na prvo mesto. Bitka za prvo mesto bo torej predvidoma zelo vroča, saj je na vrhu lestvice v razliki štirih točk kar šest ekip. Na dnu lestvice je za dve enajsterici usoda dejansko že zapečatena: za Libertas in Vesno. Križane je v nedeljo premagal neposredni tekmec za izpad, Mariano. Izpad Vesne sicer še ni matematično gotov, ker mora odigrati še deset tekem, toda izpada bi se obravnavala le, če bi osvojila 13 do 15 točk, kar pa je le malo verjetno glede na to, da je v dosedanjih 20 tekmah osvojila le 9 točk. IZIDI 20. KOLA ‘Pieris - Libertas 2:0 Pro Romans - ‘Percoto 2:1 ‘Manzanese - Aquileia 1:0 *Audax - S. Giovanni 1:1 ‘Mariano - Vesna 3:2 ‘Arsenale - Palmanova 2:0 ‘Fiumicello - Fortitudo 4:1 Cremcaffe - ‘Torriana 1:0 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiKiiiiniiiiiiiiiiiiiii NOGOMET Jutri, 19. marca, se bosta ob 10.30 na Proseku pomerili med seboj v prijateljski tekmi enajsterici Primorja in Stocka. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin TEDENSKI KOMENTAR Po zmagi v Trevisu je poiožaj plavih trden Zadovoljiv nastop mladih borovcev proti SABA - V soboto se bo nadaljevalo prvenstvo v minibasketu OBVESTILO ŠD Polet sporoča, da bo odhod avtobusa za izlet v Ljubljano, 19. t.m. ob 13.30 in ne ob 14. uri, kot je bilo prvotno določeno. D LIGA Z nedeljsko zmago proti Trevisu na tujih tleh so Borovi člani napravili odločen korak na poti k rešitvi. Po zadnjih medlih nastopih naših košarkarjev res nihče ni pričakoval tega uspeha, in še tako izdatnega. «Plavi» so namreč dosegli kar 76 točk, kar je zanje v tem prvenstvu rekord. Kar pa je še posebno razveseljivo, je to, da so igrah zanesljivo tako v napadu kot v obrambi, kljub temu da je manjkal standardni center Aleksander Sirk, ki .je pravi steber Borove o-brambe. Malokdaj pa so haši ko šarkarji igrah tako umerjeno in razsodno. Zmago so povsem zaslužili. Peter Starc je zopet v formi. Poleg tega, da je v nedeljo dosegel 26 točk, pa je uspešno zamenjal tako Ambrožiča kot Sirka na mestu centra. Toda niti ostali niso odpovedali in so bih zanesljivi pri metanju na koš. Celotna ekipa je tako zaigrala odločno in dobro. Zmaga pa je v dokajšnji meri moralno okrepila borovce, ki so bih po zadnjih neuspehih potrti. V nedeljo čaka naše predstavnike novo težko gostovanje. Tokrat bodo »plavi* gostovali v Rovigu. Tudi Rovigo je v slabih vodah in zato bo naloga borovcev dokaj težka. Položaj na lestvici je še vedno nejasen. Friulana je bila ponovno poražena, tokrat v Thienah. Še pred dobrim mesecem je kazalo, da bo do poražena, tokrat v Thienah. Še pred dobrim mesecem je kazalo, da bodo videmski košarkarji z lahkoto prestopili v višjo kategorijo, nato pa so popolnoma odpovedali. Trenutno je na vrhu lestvice San Dona, ki ima dve točki prednosti pred Friulano in Siloplastom. Tudi borba za izpad je zanimiva. V nevarnih vodah so tri ekipe: Castel-franco, Don Bosco, Rovigo in Tre-viso. Vse kaže, da je Treviso sko raj že izločen. Drugi dve ekipi p j se bosta morah močno potruditi, da bosta ostali ligi. 5. POVRATNO KOLO Italcantieri - Siloplast 70:44 Treviso - Bor 65-76 Castelfranco - Don Bosco 80:46 Thiene - Friulana 69:67 Dukcevich - Pro Pace 48:38 Zuccheri-S. Dona 56:73 S. Dona LESTVICA 16 11 5 1105 997 22 Friulana 16 10 5 934 877 20 Siloplast 16 10 6 789 753 20 Italcantieri* 16 10 6 1008 938 19 Thiene 16 9 7 919 885 18 Pro Pace 16 9 7 855 885 18 Bor 16 8 8 859 861 16 Zuccheri 16 8 8 883 895 16 Dukcevich 16 7 9 757 761 14 Castelfranco 16 5 11 947 990 10 Don Bosco 16 5 11 910 1003 10 Treviso 16 4 12 886 952 8 (*) Točko manj zaradi odpovedi tekme. PRIHODNJE KOLO (21.3.1971) Don Bosco - Bor S. Dona - Thiene Italcantieri - Zuccheri Siloplast - Po Pace Castelfranco - Dukcevich Friulana - Treviso «PRIMA DIVISIONE» V nedeljo, 21. marca, se bo začelo prvenstvo «Prima divisione*. na katerem bo nastopila tudi ekipa Bora. Poleg borovcev bo na tem prvenstvu nastopilo še šest tržaških ekip in sicer: Libertas, Dopo-lavoro Ferroviario, Tricolore, Ital-sider, Servolana, Lloyd Adriatico. V prvem kolu bodo borovci igrah proti ekipi Libertas Trieste, in sicer v nedel.jo, ob 9.30. 1. KOLO (21.3.1971) Libertas - Bor Ferroviario - Tricolore Italsider - Servolana Počitek: Lloyd Adriatico. MLADINSKE IGRE Jutri, v soboto in nedeljo bo na igrišču na Greti košarkarski turnir v okviru mladinskih iger za letnike 1958, ’59 in ’60. Turnirja se bo udeležila tudi ekipa Bora skupno z moštvi Servolana, Saba in Lloyd. BOROVCI BODO TAKO IGRALI Jutri, 19.3.1971 ob 15.30: Servolana - Bor V soboto, 20.3.1971 ob 16.30: SABA - Bor V nedeljo, 21.3.1971 ob 15.00: Lloyd - Bor DEČKI Težak teden za naše dečke. Igrali bodo namreč v petek in nedeljo. Poleg tega pa bodo nekateri zaposleni še na turnirju za Mladinske igre, ki bo na Greti jutri, v soboto in v nedeljo. Toda pojdimo po vrsti. V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo prvenstva dečkov. Od treh na ših ekip, ki so bile zaposlene na tem prvenstvu, je zmagal le Bor A, «Plavi» .so. ,se na Greti spoprijeli z močno peterko SABA in so jo tudi prepričljivo odpravili. Bor B pa je moral na lastnih tleh kloniti proti Servolani. Prav tako je Polet na Opčinah izgubil proti Lloydu. IZIDI Bor A-SABA 47:30 Servolana - Bor B 62:11 Lloyd-Polet 62:18 Počitek: Inter 1904 Servolana LESTVICA 1 1 0 62 11 2 Lloyd 1 1 0 62 18 2 Bor 1 1 0 47 30 2 SABA 1 0 1 30 47 0 Polet 1 0 1 18 62 0 Bor B 1 0 1 11 62 0 Inter 1904 0 0 0 0 0 0 JUTRIŠNJE KOLO Bor A - Servolana (10.00) Inter 1904 - Polet (10.00) Lloyd - Bor B (9.30) Počitek: SABA 3. KOLO (21.3.1971) Polet-Bor A (11.00) Servolana - Lloyd Inter 1904 - SABA Počitek: Bor B Tekem torej ne manjka. Oglejmo si jutrišnje tekme. Bor A bo ob 10. uri igral v telovadnici Caravaggio proti Servolani. Tekma bo gotovo zelo izenačena, čeprav so borovci svoje jutrišnje nasprotnike v predprvenstveni tekmi premagali. Bor B bo igral ob 9.30 v telovadnici Ginnastica proti Lloydu. Lloyd je za naše predstavnike premočan Prav tako težka naloga čaka po- letovce, ki bodo ob 10. uri igrah proti Inter ju 1904 na igrišču Tris-sino. DEKLICE Zveza je sporočila, da se bo prvenstvo deklic začelo 4. aprila. Na tem prvenstvu bo nastopila tudi ekipa openskega Poleta. MINIBASKET Nadaljuje se prvenstvo v minibasketu, kjer so se naši mladi košarkarji do sedai prav dobro odrezali. V soboto, 20.3., bo ekipa Bora igrala na igrišču v Rojanu, ob 18. uri, proti moštvu Dopolavoro Ferroviario. Borovci bodo zopet zaposleni v torek,"23.3., na lastnem-igrišču proti ekipi Vasari. -■s- b. 1. LESTVICA Manzanese 20 9 9 2 21 7 27 Aquileia 20 8 10 2 17 10 26 S. Giovanni 20 8 9 3 31 17 25 Cremcaffe 20 9 6 5 18 15 24 Pieris 20 7 9 4 20 13 23 Pro Romans 20 7 9 4 21 15 23 Fortitudo 20 7 6 7 22 22 20 Audax 20 5 10 5 18 20 20 Arsenale 20 7 5 8 19 18 19 Percoto 20 6 7 7 21 24 19 Mariana 20 6 6 8 23 25 18 Fiumicello 20 4 10 6 17 19 18 Palmanova 20 5 7 8 15 20 17 Torriana 20 5 7 8 18 24 17 Libertas 20 2 9 9 11 21 13 Vesna 20 2 5 13 17 40 9 PRIHODNJE KOLO Libertas - Torriana, Cremcaffč -Manzanese, Aquileia - Percoto, S. Giovanni - Pieris, Pro Romans -Vesna, Arsenale - Fiumicello, Palmanova - Mariano, Fortitudo - Au-dax. 2. AMATERSKA LIGA Na vrhu lestvice je Rosandra še povečala svojo prednost pred svojimi zasledovalci, na dnu pa je Primorje storilo pomemben korak naprej. Končno je prvič zmagalo na domačih tleh. Prosečani so v tekmi z Aurisino povedli že v 15. min., v zadnjih 11. minutah igre pa so dosegli še tri gole. Položaj Primorja je zdaj nekoliko boljši, vendar bo na njegovo uvrstitev vplival tudi izid zaostale tekme Giarizzole - CR DA, ki bo na sporedu v nedeljo. Omenimo naj še, da je prišlo med tekmo Primorje - Aurisina do zelo nešportnega dejanja vratarja Auri-sine, Germanija, proti sodniku, zaradi česar ga je nogometna zveza suspendirala do 16. marca 1973, tj. za dve leti. IZIDI 20. KOLA S. Anna - ‘CRDA 1:0 ‘Primorje - Aurisina 4:0 ‘Ronchi - Muggesana 0:0 ‘Giarizzole - Turriaco 2:2 ‘Rosandra Z. - S. Canzian 3:1 ‘Pro Farra - Itala 0:0 ‘S. Marco - Fogliano 1:1 LESTVICA Rosandra Z. Ronchi S. Anna Itala Turriaco Muggesana Aurisina Fogliano S. Canzian S. Marco Pro Farra Primorje CRDA Giarizzole 20 13 4 3 28 12 20 9 9 2 12 5 20 8 10 2 26 17 20 8 9 3 24 10 20 8 8 4 27 23 20 6 11 3 21 13 20 6 8 6 28 25 20 5 9 6 20 15 20 5 9 6 18 19 20 7 5 8 29 32 20 5 7 8 14 25 20 2 9 9 13 24 19 1 7 11 8 29 19 0 7 12 6 25 PRIHODNJE KOLO ■ Giarizzole-—Rosandra--Zadal,-Ror gliano - CRDA, Muggesana - Primorje, Aurisina - Ronchi, Turria- co - Pro Farra, S. Canzian - S. Marco, Itala - S. Anna. 3. AMATERSKA LIGA Odigrali so le nekaj zaostalih tekem, med katerimi je bil derbi med Primorcem in Devinom. Srečanje se je zaključilo v korist Trebencev. Ti so z visokim izidom odpravili Devinčane, ki so še vedno na dnu lestvice. SKUPINA «N» IZIDI Primorec Devin 4:1 Portuale - Demacori 3:1 Inter SS - Audax 1:0 LESTVICA CMM Sauro 13 12 1 0 40 4 25 Inter SS 13 10 2 1 20 4 22 Portuale 13 7 1 5 18 16 15 Union 13 6 1 6 11 19 13 Primorec 13 4 3 6 22 14 11 Don Bosco 13 4 3 6 16 18 11 Audax 13 3 4 6 14 17 10 Vesna B 13 1 6 6 9 21 8 Demacori 13 1 6 6 7 26 8 Devin 13 2 3 8 12 27 7 PRIHODNJE KOLO Portuale - Union, Devin Inter SS, Audax - CMM Sauro, Demacori . Vesna B, Primorec - Don Bosco. SKUPINA «Q» IZID Roianese Breg Zarja Virtus LESTVICA 14 12 1 1 1:3 34 10 25 13 10 2 1 27 6 23 Lib. Prosek 14 8 4 2 30 10 19 Roianese 14 6 3 4 18 15 15 Virtus 14 5 3 5 24 19 15 Esperia 13 6 1 6 17 16 13 Viani 14 4 4 6 10 15 12 COOP 14 4 3 7 17 25 11 Primorje B 13 2 4 7 17 30 8 Olimpija 14 3 2 9 16 30 8 Bar Veneta 13 0 2 11 10 45 2 NAMIZNI TENIS POKAL TRSTA Tudi v povratni tekmi Kras klonil pred Julio Kras — Julia 3:6 Kras je v torek odigral svojo predzadnjo tekmo v okviru turnirja za pokal Trsta. Tudi v povratnem srečanju je zgubil z Julio z istim rezultatom kot v prvi tekmi, to je s 6:3. Ta srečanja predstavljajo odlično priložnost za pridobivanje novih izkušenj v igri, saj se vrstijo skoraj vsak teden. Po deželnem prvenstvu je bil to prvi nastop naših igralk Sonje Milič, Darje Kobal in Vilme Širca. V primerjavi z nedeljo, ko so bile vse nekoliko živčne, so se sedaj sprostile in so zaigrale na svoji običajni ravni. Predvsem Miličeva je pridobila na gotovosti in je zanesljivo premagala vse tri nasprotnice (kot običajno). Edina, ki se ji lahko uspešno upira, je Nadja Grion, predvsem zaradi dobre on-rambe in močnega zaključnega u-darca. Celotni ekipi lahko očitamo pomanjkanje koncentracije med igro, kar pa je še najhuje, tudi dokajšnjo mero neresnosti. To se pozna ne samo pri Miličevi, ampak tudi pri ostalih dveh igralkah. IZIDI Kobal - Badini 0:2 (15, 12) Milič — Marici 2:0 ( 9. 13) Širca — Grion 0:2 ( 5, 16) Milič — Badini 2:0 (13, 11) Kobal — Grion 0:2 (14, 15) Širca — Marici 0:2 (12, 15) Milič — Grion 2:0 04, 19) Širca — Badini 0:2 (15, 7 ) Kobal — Marici 0:2 (12, 4 ) PRIHODNJE KOLO Zarja - Roianese, COOP - Breg, Viani - Olimpija, Esperia - Virtus, Primorje B - Bar Veneta. B. R. 3. AM. LIGA NA GORIŠKEM IZIDI Piedimonte - Sudest S. Lorenzo - Lib. Kapriva Sovodnje - Pro Gorizia Audax - Lib. Montesanto Medea - Azzurra Brazzanese - Moraro Počivala: Juventina LESTVICA Piedimonte 17 11 5 1 45 12 27 Juventina 16 12 3 Moraro 16 11 4 Pro Gorizia 16 9 2 S. Lorenzo 17 7 5 Sovodnje 17 7 4 Medea 16 8 1 Lib. Kapriva 16 6 4 Audax<> -16 • 4—4 8 25 41 12 Sudest 17 3 5 9 17 46 11 Brazzanese 16 F 6 9 Azzurra 15 2 2 11 Lib. Montes. 17 2 1 14 16 55 PRIHODNJE TEKME 21. 3. 1971 Azzurra - Juventina, Sudest - Medea, Lib. Montesanto - S. Lorenzo, Moraro - Sovodnje, Pro Gorizia B. -Piedimonte, Lib. Kapriva - Bazza-nese. Počiva: Audax. D. R. 1:2 3:0 2:4 1:0 4:1 1:2 20 8 27 49 11 26 33 24 20 32 20 19 36 23 18 30 30 17 25 25 16 19 38 8 12 37 6 4 e. b. JUTRI POPOLDNE V Ronkah nogometaši iz Nove Gorice Na praznik 19. marca bo ob 15.30 v Ronkah mednarodna prijateljska nogometna tekma med domačo e-kipo AS Ronchi in NK Nova Gorica. Zadnjič je bilo srečanje med tema dvema nogometnima kluboma v Šempetru že leta 1955, kjer je bil tedaj sedež ŽNK Gorica. Po dolgih letih je prišlo do ponovnega stika med nogometaši Ronk in Nove Gorice. Prav zato vlada za to tekmo veliko zanimanje. Celo občini Nova Gorica in Ronki sta podprli to srečanje, ker se gre tudi zato, da bi sodelovanje teh dveh mest in obmejnih pokrajin bilo še bolj tesno in stvarno. Novogoričani bodo povabili ekipo iz Ronk na gostovanje v Novo Gorico. r krepko potegnite, mladi mož. Cigara vas bo sprali. To noč ne bomo zatisnili očesa. Peljali nas boste 111 Po sledi, koder ste natresli rdeče sold. Za vsak vas moram opomniti: če ste nas navlekli, vam kožo in jo napeli na prvo smreko.» ^ ga je pustil in se obrnil k oficirjema. so telefoni na vse strani. Sredi noči so imeli : v štabu. Uničiti bataljon na Pokljuki, generalu pred bila želja vseh, ki so se zbrali. Vedeli so, da je !btl besen in je rohnel na vse, kadar se je večja T1® enota pojavila v okolici Bleda. Tudi sami niso noči ob pričakovanju nenadnega napada. Zato l^vdušeni nad vestjo. ‘ i® zbranim povedal vse, kar so zvedeli o bataljonu. so bili prepričani le v slučaju, če jim bo uspelo ® iznenaditi. «Zmučenl od pohoda, obdani od snega 'Iyvanl s stražami le po gazeh v bližnji okolici, ne nuditi učinkovitega odpora,)) je razlagal major so dali nekaj pripomb, v glavnem pa so bili l0n so se razšli, jim je dejal Wolf: Ije! imamo priliko, lahko se izkažemo ,da nismo dopust. General bo navdušen nad uspehom.)) panjem mraku Je petsto mož izbrane vojske Ge-?®lwerfer Baterie No. 6 krenilo na Pokljuko. Akcije težila še specialna četa SS-policijskih smučarskih ^ Skupina gestapovskih oficirjev. Druga za drugo 9 izginjale v gozdu. Na čelu je šel ovaduh Obad, v Uniformi, s pištolo za pasom, vznemirjen, utrujen lt® noči, bled in zanikrn. Želel si je, da bi partizani ustali in da ne bi bilo patrulj ali kakšnega drugega Jila. Očetu je dejal, da bodo to pot Nemci dobro .Unici so ju dobili na svoje roke v začetku 1942, ko Po bohinjskem uporu. Za vse, kar sta Izdala doslej, . nekaj mark, da je bilo za tokal- in za obutev. Na c bil neroden in policisti so ga priganjali, mučil se je, da mu je pot curljal z obraza. Ko so premagali pobočje in se prebili na planoto, je šlo laže. Skozi drevje se je svetlikalo. Pred seboj so zagledali dolgo jaso. To je bilo visoko gorsko močvirje Močila, gladka in bleščeča se ploskev sredi temnega smrečja, podobna oledenelemu jezeru. Šli so ob robu. Nikjer nobenega sledu. Tu so se enote z minometi in težkimi strojnicami ločile in krenile na gaz, ki jo je Obad potrosil z rdečo soljo. Smučarski napadalni oddelek pa je vozil naprej po celcu skozi zasnežene gozdove. Po skritih, neuhojenih poteh, kjer ni bilo sledu o človeku in ne o živalih, so se pomikali kakor sence, naprej in naprej skozi morje zasneženega drevja. Včasih so se umikali od snega in vetra podrtim smrekam in se jezili nad zamuj ainjem. Major Wolf je šel za njimi. Smučal je za prvim oddelkom, z grupo gestapovskih oficirjev, ki so se akcije hoteli udeležiti zato, ker so slutili, da je to edinstvena prilika, ko bodo poceni prišli do priznanj. Z njimi je bil oficir SD Bock, nedavno dodeljen štabu z Vzhoda, kjer jo je staknil od drobca nastavljene mine. Kadar koli so postali in počivali, da se je vodič razgledal, da ne bi zašli, se je major Bock zapletel z Wolfom v pogovor. «Gospod major, to Je prilika prislužiti si viteški križec.)) «Ali lesenega, gospod Bock,» je dejal Wolf nekam odljudno, ker mu je vsiljeni razgovor presedal in ga motil v razmišljanju. Bock pa je silil vanj, čeprav je vedel, da se ga Wolf izogiba. «Ni bojazni, da ne bi opravili z njimi. Pet mož na enega, da ne govorimo o premoči v ognju in kvaliteti vojske. Stavim, gospod major, da jih bomo obvladali v prvem napadu, in ne bo kaj več opraviti z vsemi skupaj, podali se bodo. Kot medvede jih bomo prignali na Bled. Bo vsaj nekaj govorjenja k novemu letu. Včasih nisem cenil vašega posla, sedaj pa vidim, da ste v spopadu z bandami nepogrešljivi, vi in vaši ljudje,» je razvijal svoje misli oficir Bock in begal z očmi od drevesa k drevesu in se izgubljal v vrhovih visokih smrek, kimal s podolgovato glavo in se od časa do časa naveličano naslanjal na smučarske palice. Wolf ga je na pol poslušal, vendar ni pozabil, da ga je vsakokrat, kadar je bilo mogoče, zavrnil. Zato mu je dejal: «Ne bodite optimist, major Bock, in ne pijva na kožo medveda, ki je še v brlogu, to se je lovcem že večkrat maščevalo.« «Vi ste vraževerni. Nova lastnost, ki sem jo odkril pri vas. Jaz sem bil vedno optimist. Svoj nos sem vtikal le v stvari, ki so dobro kazale. Malo občutka in nekaj zdravega razuma je potrebno za uspeh. Ravno prav mi bo prišlo. Bo vsaj k novemu letu mir, ko pride moja Greta. Veste, to je molčeča in zahtevna ženska, seznanil vas bom z njo. Resno mislim in zanima me, kaj boste rekli o njej. Pravijo, da ste o ženskih vprašanjih strokovnjak,« je dejal Bock pomenljivo in raztegnil svoje ohlapne, naveličane ustnice v nasmeh, ki si ga je Wolf po svoje razlagal. «0 seveda,» mu je zaničljivo vrnil Wolf, ki je vedel, da ga Bock že dalj časa proučuje, toži generalu in centrali v Berlinu. ((Pokazala mi bosta roke in prebral vama bom prihodnost za pet let naprej.« ((Imenitno! Tudi s tem se ukvarjate. Jaz dam mnogo na okultne vede. Tudi firerju razlagajo iz zvezd. Moja Greta pa na usedlino kave. Krasno!« Sumljivo dolgo so stali in Wolf je dobil občutek, da so morda zašli v zasneženem gozdu. Skoraj je posumil v Obada. Odločil se je, da ga bodo na mestu ustrelili, če zaidejo ali če jih pripelje v zasedo. šli so še malo naprej. Ko so postali, so pričeli pripravljati orožje. Nekaj strelov, pa bi vso akcijo pokvarilo, je mislil Wolf in se jezil na Bocka, ki je kar naprej govoril o Greti in plašljivo begal z očmi po gozdu. Ugotovil je, da ga je strah in da govori kar tjavdan, da bi pregnal tesnobo. Zato je sklenil, da ga bo utišal. ((Poslušajte, major! Vse je nekam sumljivo. Vi ste bili na Vzhodu in veste, kaj je mogoče v vojni. Kaj bo, če je namesto bataljona prispela brigada. Ce so kasneje prišle enote, za katere ne verno, in nam bodo ob napadu udarile v hrbet? Pokalo bo izza vseh dreves. Tudi velike izgube bi nam lahko prizadeli. Najslabša možnost pa je ta, da bi nas fant namenoma zapeljal. Tudi take stvari so se že zgodile v tej deželi, kjer nad nobeno stvarjo ne moreš biti presenečen.« «Ne, ne! Ne plašite me! Naši eliti ti razcapanci ne morejo do živega. Ne glede na število in na kakršne koli spremenjene okoliščine,« je samega sebe tolažil Bock in se pogreznil nekoliko vase. Wolf je bil zadovoljen, da je molčal. Po koloni pa je prišlo povelje: «V strogi tišini naprej!« Po starem, strnjenem gozdu so se začeli lahno vzpenjati. S kompasi in po kartah so preverjali vodnikov orientacijski čut, njega samega pa venomer priganjali. Obad je že mislil, da so zašli. Spodaj na senožeti ga je bilo strah, da bi utegnili pasti v zasedo, tu pa Nemcev ne bodo čakali. Kmalu so prišli v gozd, kjer je Obad, ki je vsa leta tu pasel živino, poznal vsako drevo in stezico. Drevje se je zredčilo. Povzpeli so se na vrh in se ustavili. Pastir je povedal, da so le še deset minut oddaljeni od hotela, ker so ga že obšli. Sonce se je zaiskrilo v snegu in sence visokega drevja so se prepredle v mrežo. Skozi drevje so uzrli visoke vrhove triglavskega predgorja in za njimi Triglav, ki je, lesketajoč se v soncu, kipel v nebo. Napadalna skupina je pripravila orožje. Pred seboj so zagledali svedraste stebre dima. Potuhnili so se v sneg in čakali, ker so prišli glede na dogovor z enoto, ki bo napadala z druge strani, nekoliko prezgodaj. Od nekod je priletela črna žolna, sedla na drevo, preskakovala po vejah in pogledovala na ljudi, ki so čepeli v snegu. Vznemirjeno je zapivkala in odletela. Stotnik je pogledal na uro in sledil krožni poti kazalca, dokler se ni dotaknil dogovorjenega časa. Potem je dal znak. Ko je napadalna enota krenila naprej, se je Obad naenkrat počutil neznatnega in odveč. Imel Je samo pištolo, s katero še ni streljal. Rad bi zaostal, pa si ni upal. Zbegano je gledal zdaj naprej, kjer je pričakoval skritega stražarja, zdaj policista na svoji levi in desni strani. (Nadaljevanje sledi J Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon * banki v Ljubljani Stran 6 18. marca 1971 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 20(L upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. r 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino ,f®. .o upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbl Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaia in tiska PO OBISKU CHICHESTER-CLARKA V LONDONU Možen odstop ulstrskega ministrskega predsednika Z nestrpnostjo se pričakujejo izjave ministrskega predsednika severnoirskemu parlamentu BELFAST, 17. — Ulstrski ministrski predsednik James Chichester-Clark se je po enodnevnem obisku v Londonu vrnil v Belfast. Kakor je znano, se je v Londonu sestal z angleškim ministrom za notranje zadeve Reginaldom Maudlingom. Po njegovem prihodu v Belfast so izdali sledeče poročilo: »Ministrski predsednik Chicnester-Clark se je podal v London, da bi razpravljal o najučinkovitejših sredstvih, ki bi lahko pripomogla k omejitvi in zajezitvi terorističnega delovanja organizacije IRA. Po podrobni preučitvi položaja in problemov, ki jih je ponazoril ulstrski ministrski predsednik med svojimi razgovori v Londonu, seveda s strani obeh držav, bo minister Chichester-Clark podal svojo izjavo severnoirskemu parlamentu*. Baje je britanska vojska zadovoljna s številom vojakov, ki so trenutno v Ulstru. V političnih krogih se zagotavlja, da absolutno ni potrebna številčna krepitev oboroženih sil, vendar je pritisk unionistične desnice na Chichester-Clar-ka precejšen, zaradi česar bi se lahko Anglija tudi odločila, da pošlje v Ulster še nekaj vojaških enot. V primeru Chichester-Clarkovega odstopa bi v Ulstru nastal zelo nevaren in za britansko vlado neprijeten položaj. Unionistična desnica namreč odklanja vsako reformo in zahteva istočasno ostro zatiranje irskih republikancev. Prav ta desnica bo v primeru odstopa sedanjega ministrskega predsednika sestavila novo vlado, na katero bi londonska vlada ne mogla vplivati. Lahko bi jo sama sprejela ali pa bi morala vsiliti svojo vlado in tako povzročiti nadaljnjo radikalizacijo. Chichester-Clark je do sedaj uresničeval program upravnih in volilnih reform, ki ga je pripravila londonska vlada. Da je ta lahko vedno dosegla večino, so do sedaj pripomogli unionistični poslanci v spodnji zbornici. Sedanji položaj spravlja torej vse v precejšnjo zadrego. Izjave ministrskega predsednika so nujno povezane s tehnično preučitvijo položaja, ki poteka trenutno v Londonu. Položaj preučujejo visoki vojaški funkcionarji. Od ministrove izjave pa je nujno odvisna tudi njegova »politična prihodnost*. Govor je namreč o odstopu ulstrskega ministrskega predsednika, čeprav je v zvezi s tem precej vesti, ki se med seboj križajo. V Londonu in Belfastu so uradno za nikali, da bi Chichester-Clark grozil z odstopom v primeru, da bi se Anglija ne odločila za odločnejši poseg v Ulsterju. Zdi se, da sta osnovna problema dva: povečanje britanskih vojaških sil v Ulstru in učinkovitejša uporaba vojaških enot, ki so že na Severnem Irskem. Ulstrski unionistični desničarji so v zadnjih letih organizirali vrsto polvojaških krožkov in društev, v katerih so vadili kot edino panogo streljanje. V krožkih so se v glavnem zbirali bivši člani organizacije «B Specials», ki jo je razpustila britanska vlada po incidentih leta 1969. Poleg bivših članov razpu ščene organizacije je bil dovoljen vstop samo izredno zanesljivim protestantom. Dejansko ima unionistična desnica tako na razpolago številno skupino vojaško izurjenih o-seb, ki ji lahko v vsakem trenutku priskočijo na pomoč. Ena od osnovnih zahtev omenjene stranke je tudi ponovna oborožitev policije. BURGOS, 17. — Štirje otroci — stari 4, 3 in dve leti ter enajst mesecev — so izgubili življenje za radi požara, ki je uničil stanovanje, ko so bili otroci sami doma. Zgodilo se je v malem mestu Fre-snillo de las Duenas, 80 kilometrov od Burgosa. DEPONIRANA RAZSODBA USTAVNEGA SODISCA Zdravje in boj proti splavom razloga za ukinitev člena 553 - ^štnina Ibb. pos Glasnik sv. stolice: «Stališče Vatikana do načrtovanja rojstev je znano» RIM, 17. — Kot smo že poročali, je danes ustavno sodišče deponiralo v svoji pisarni razsodbo o nezakonitosti člena 553 kazenskega zakona, členov 112 in 114 Enotnega teksta o javni varnosti in končno člena 2 zakonskega dekreta z dne 31. maja 1946 (bralce prosimo, naj upoštevajo ta popravek na včerajšnjo vest, ki je po pomoti, toda ne naši, zadevala člena 111 in 112 Enotnega teksta o javni varnosti - op. ur.). Gre, kot smo že pisali, za zakone, ki jih je v bištvu uveljavil fašizem. Člen 553 kazenskega zakona je bil vključen v poglavje o »integriteti in zdravju plemena*. Ta vključitev ni bila slučajna, kar poudarja tudi razsodba ustavnega sodišča. iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiimimimtiiiiiiiiiiiiiiniiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiififitiiiiii MORDA KMALU KONEC PETROLEJSKIH POGAJANJ V TRIPOLISU Delegati petrolejskih družb so se spet sestali v Londonu Zdi se, da iščejo «formulo», ki naj bi bila podobna osnovi teheranskih pogajanj LONDON, 17. — Delegati mednarodnih petrolejskih družb, ki so se v Tripolisu pogajali z Libijo za izvoz petroleja iz Libije, Alžirije, Saudove Arabije in Iraka, so se danes spet sestali v Londonu. Čeprav problem petroleja še ni rešen, so opazovalci prepričani, da bo kmalu prišlo do sporazuma. Precejšnji optimizem vlada tudi med samimi zastopniki petrolejskih družb, kar pa ne predstavlja posebnega pojava, ker so že od samega začetka pogajanj zagotavljali ugodno rešitev teh in bili izredno optimistični, kar se sporazuma tiče. Delegati petrolejskih družb so se sestali v Londonu, da bi preučili zadnje libijske predloge, ki so jih stavili na ponedeljkovem sestanku Tripolisu. Delegati pripravljajo, kakor že pri teheranskih pogajanjih enotno stališče in skupni odgovor. Voditelj delegacije, ki je istočasno tudi predstavnik petrolejske družbe «Esso», George Piercy je z nekaterimi sodelavci dospel v London preteklo noč, zdi se pa, da namerava čimprej odpotovati spet v Tripolis. O zadnjih libijskih zahtevah in predlogih ni nihče podal podrobnih izjav, baje na izrecno prošnjo Libije. V petrolejskih krogih pa se u-veljavlja prepričanje, da so družbe dejansko že sprejele ceno, ki jo je določila Libija. Družbe in izvozniki bi morali določiti še vrsto podrobnosti glede samega izvoza, plačevanja in podobno, osrednji problem povišanja cen pa naj bi bil kljub vsemu že rešen. Zdi se, da so bili zadnji libijski predlogi izredno zmerni in Ja bodo skušale petrolejske družbe doseči samo še jamstvo neprekinjenega izvoza surovine za daljše časovno obdobje, torej podobno »formuli*, ki je bila izdelana za teheranski sporazum. Iz Tripolisa je sinoči odpotoval tudi iraški minister za izkoriščanje rudnikov in naftnih ležišč Sadun Hamadi. Ob prihodu v Bagdad je izjavil, da so zahteve držav ob Sredozemskem morju v zvezi s ceno surovine »zares zmerne in pravične*. «Prav zaradi zmernosti ne bodo popustili. V primeru, da bi petrolejske družbe ne sprejele naših pogojev, bomo morali prekiniti >? voz, verjetno pa bomo ukrepali še na kak drug način*, je zaključi) j in svoje izjave minister Hamadi. Po-' zval je družbe, naj sprejmejo pogoje, kajti v nasprotnem primeru bodo morale same nositi krivdo za vse posledice. Samo sprejetje pogojev držav ob Sredozemskem morju lahko po njegovem mnenju, dovoli stabilizacijo odnosov med izvozniki in mednarodnimi petrolejskimi družbami. Znano je, da je člen 553 kazenskega zakona predvideval precej stroge kazni za morebitne kršitelje načela, da je treba na vse načine pospeševati porast rojstev. V tej zvezi predstavlja razsodba ustavnega sodišča, da se razveljavijo vsi zakonski predpisi, ki so v protislovju s členom 21 italijanske ustave (»Vsem pritiče pravica, da svobodne izražajo svojo misel z besedo, pisanjem in z vsakim drugim sredstvom obveščanja*) pomemben napredek. Ustavni sodniki izjavljajo nato dobesedno: «Treba je priznati, da je norma čl. 553 kazenskega zakona odgovarjala tedanji demografski politiki, ki je težila k porastu prebivalstva, kar se je smatralo za činitelja moči ter tedanjim političnim koncepcijam. Da je bilo tako, dokazuje ne samo uvrstitev člena v poglavje o zaščiti plemena, temveč tudi sama obrazložitev tedanjega pravosodnega ministra. Ustavno sodišče pravi nadalje, da je norma čl. 553 poslala v bistvu odvečna spričo nove ustavne ureditve, kar dokazuje tudi razsodba ustavnega sodišča z leta 1956, ki je praktično dopustila kontracepcijsko propagando z omejitvijo morebitnih prekrškov proti nravnosti. Sodišče trdi, da so medtem razmere dozorele in da je bilo treba ponovno preučiti vprašanje v luči novih činiteljev. Spričo vsega tega sodišče meni, da ni mogoče več priznati življenjskost temu členu, ne da bi se postavili proti ustavi. V nadaljevanju obrazložitve razsodbe sodniki trdijo, da je člen 553 prenehal obstajati kot avtonomna kategorija. Ko je prenehala veljati osnovna zamisel zakona, je treba prepustiti ostale plati (zaščita javne nravnosti) zaščiti zakonov, ki propaganda v korist kontracepcije danes ne more predstavljati nikakršne žalitve moralnega čuta ljudi spričo razširjenosti poznanja o teh vprašanjih. Treba je poskrbeti le, da se ne bodo propagirala kontracepcijska sredstva, ki bi utegnila škodovati človeškemu zdravju. Pripominjamo, da jih je verjetno napotilo na zgornji sklep veliko število splavov, ki so posledica neobveščenosti javnosti. Nekateri časnikarji so danes vprašali glasnika sv. stolice Federica Alessandrinija za mnenje vatikanskih krogov o tej najnovejši razsodbi ustavnega sodišča. »Stališče sv. stolice glede načrtovanja rojstev — je dejal Alessandrini — je znano in ni treba nič pripomniti*. Vojaške okrepitve v Vzhodnem Pakistanu že itak obstajajo in ki zadevajo dejanja, publikacije in prireditve nemoralnega značaja (členi 527, 528, in 529 kazenskega zakona), dejanja trgovanje s spisi, risbami in predmeti, ki so nasprotni javni nravnosti (člena 725 in 726 kazenskega zakona). Še posebej pa obstajajo zakonski predpisi, ki prepovedujejo navajanje na kršenje zakona in apologijo prekrškov posebno v zvezi s splavom. Ustavni sodniki so sprejeli saz-sodbo o neveljavnosti čl. 553 kazenskega zakona upoštevajoč, da DAKA, 17. — Iz krogov, ki so blizu zveze «Awami», je od L marca prišlo v Vzhodni Pakistan 15.000 vojakov. Menijo, da je sedaj v pokrajini okoli 60.000 pakistanskih vojakov. Osrednja pakistanska vlada je baje začela pošiljati okrepitve v Vzhodni Pakistan L marca, ko je bilo proglašeno izredno stanje v deželi zaradi ustavne krize, ki jo je povzročil šejk Rahman s svojimi zahtevami po večji avtonomiji. Po istih virih je glavnina pakistanske vojske prispela v vzhodni del države z dvema ladjama ter je tihoma izkrcala. Pravijo, da prebivalstvo ne sodeluje z vojaščino, tako, da so vojaki prisiljeni jemati hrano kmetom s silo. Sporočajo tudi, da je pred dnevi priplula v pristanišče Čitagong kitajska ladja s tovorom orožja za pakistansko vojsko. Pristaniški teža-ga niso hoteli izkrcati. Danes sta se pakistanski predsednik Jajha Kan in šejk Rahman sestala ponovno, da bi preučila poli- tično krizo. Sestanek je trajal no uro. iiiiniimmifHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimumiimmHHmiiiimnitimiiiuiiiiiHiiiimiMiimmiHiiiiHiiiiimimn PO ZADNJIH UKREPIH SOVJETSKIH OBLASTI Olajšana izselitev sovjetskim Zidom Izseljevanje bo svobodno po pomiritvi na Bližnjem vzhodu MOSKVA, 17. — Tudi danes so v sovjetski prestolnici zabeležili o-bisk večje skupine sovjetskih Židov na sedežu centralnega komiteja ko- munistične partije Sovjetske zveze in v poslopju zunanjega ministr- stva. Zvedelo se je tudi, da je policija aretirala nekega Žida, ki se „.............................................................................IH......lili..............III1IIII.IIIIIMIIII.....Hill........llllllllllllllll......im................................ ž r/s/s/si ž '///////. ffe ČETRTEK, 18. MARCA 1971 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Trobentač Hirt; 12.10 Pod farnim zvonom v Marsinu; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 U-metniki in občinstvo: 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.35 Radijska igra; 22.25 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 16.00 Koncert. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Poje Nicola Di Bari; 9.00 Literarna oddaja; 9.30 «20 U00 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Baletna glasba; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti: 14.15 Poje Adamo; 16.20 Glasbeni vrtiljak; 16.40 Gledališki utrinek; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Radijska priredba; 17.45 Operne skladbe; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantični motivi; 22.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15 00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Radijski četrtek: 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.45 Ekonomska panorama; 19.30 Glasbeni spored; 20.20 Poje Al Bano; 21.00 Politič- na tribuna; 21.45 Zgodovina gledališča; 22.10 Koncert. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila: 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba;, 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gra-dimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.05 Sanremske popevke; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.30 šport; 19.02 Glasbeni spored; 20.10 Spored s Pip-pom Baudom; 22.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Klavirske skladbe; 12.20 Mojstri interpretacije; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Klavirski koncert; 17.25 Strani albuma; 18.45 Radijska priredba; 21.30 O-perna glasba. FILODIFUZIJA 8.00 in 17.00 Koncert za začetek; 9.00 in 18.00 Poezija in glasba; 9.45 in 18.45 Sodobna ital. glasba; 10.20 in 19.20 Baletna glasba; 11.00 in 20.00 Medigra; 12.30 in 21.30 Haydnovi kvarteti; 14.15 in 23.15 Avantgarda; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna iddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola; 9.35 Popevke; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Gaetano Donizetti: odlomek iz opere »Don Pasguale*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Kaj pojo mladi pevci po svetu; 14.30 Z orkestrom Dome- nico Savino; 15.30 Glasbeni inter-mezzo; 15.40 Madžarske melodije; 16.40 Portreti skladateljev; 17.10 Koncert; 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 18.30 Lepe melodije; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Jazz; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Iz sodobne češke glasbe; 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Ameriške popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Anketa o potrošnji; 13,30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 Sindikalne aktualnosti; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.30 Italijanske zgodbe; 22.30 Ju-liette Greco; 23.00 Dnevnik. 1VNV* Tl 21.00 Dnevnik; 21.30 »Rischia-tutto*; 22.30 »Boomerang*. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.45 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10.30, 15 40 Nemščina; 10.45, 15.55 Angleščina: 11.00 Francoščina; 16.10 Matematika; 18.00 M. Lipovšek; Pomladni sprehod; 18.15 Obzornik; 18.30 Skrivnosti živali; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni; 20.35 Četrtkovi razgledi: Tunizija; 21.20 S. Maugham: Krepost; 22.10 Beethoven: 6. simfonija KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 17.40 Slovenski spored; 19.05 Barvni monoskop; 19.30 Risanke; 20.00 »Rigoletto* — film. je skušal sestati v veletrgovini «Gum» z nekim tujim dopisnikom. Prizadetega je baje policija zašli šala že včeraj, ker je našla pri njem beležko s telefonskimi številkami tujih časnikarjev. Glede obiska Židov na že omenjenih organih sovjetske partije in vlade, se ve le, da je »pohod* izvedla skupina, ki je štela kakih 50 ljudi (včeraj je podobna skupina štela 70 ljudi). Če so prizadeti želi kak uspeh s svojim posegom za po-spešenje izdajanja vizumov Židom, ki se želijo izseliti v Izrael, se še ne ve. Po nekaterih vesteh, naj bi skupino Židov sprejel neki visok funkcionar notranjega ministrstva, ki pa jim je odvrnil, da vprašanje vizumov še ni dokončno rešeno in naj se vrnejo tudi jutri na ministrstvo. Drugačno pa je tolmačenje odnosov med Židi in vladnimi organi ki ga dajejo sovjetski javni krogi V vladnih krogih pravijo, da je notranji minister Ščelokov sprejel od 11. marca (tedaj ga je obiskalo o-koli 50 Židov) vsak dan skupine od 50 do 100 ljudi. Ti so prihajali na ministrstvo prostovoljno. To se dogaja že sedaj. Iz Tel Aviva se je zvedelo, da je na tamkajšnje letališče v Lodu prispela skupina kakih sto sovjetskih Židov. Ti so izjavili, da sovjetski Židi ne naletijo več v zadnjem ča su na tako hude težave za dosego izseljenskega vizuma kot prej. Pristavili so še, da so nekateri sovjetski funkcionarji izjavili, da bo izseljevanje v Izrael postalo svobodno takoj, ko bo zavladal mir na Bližnjem vzhodu. Razprava proti ustašema za napad na jugoslovanski konzulat na Švedskem GOTEBORG, 17. — Na goteborškem sodišču se je danes pričela razpra va proti ustašema Blagaju Nikoliču in Ivanu Vujlčevlču, ki sta 10. februarja vdrla v jugoslovanski konzulat, kjer sta postavila v nevarnost življenje hišnika, njegove soproge ln žene enega od nameščencev konzulata. Grozila sta namreč, da bosta umorila vse tri osebe, ki sta Jih zvezala ln pustila zvezane na podu do jutra če Jugoslovanske oblasti ne bodo osvobodile na smrt obsojenega ustaškega te- RIM ' vodi »•I , , pa , j*1, d 'S sl „„ Ot^Cgl Malta: tovorna ladja «Popi» s panamsko zastavo, ki je pa lastnina nekega grškega brodar^®DCelots»jt|)''8^ Comino. Ladja je prevažala približno en milijon cigaret, ko je med neurjem »dela ob posadka je zapustila poškodovano ladjo in počakala reševalce na otoku ......................................................................m........................... VESTI IZ JUGOSLAVIJE Razprava Zvezne konference SZD^| o predlogu za ustavne sprememb S11 fe* kni .9 ni' t. i«vi. kas !lo r da Prask v ‘je. Stel Tu Slalna ladijska zveza med Splitom in Ancono že precej razširila P° 'štčf Su d Hrvaški. Zabeležili so f. &s ^ Odkrit poskus državnega udara (Nadaljevanje s 1. strani) nato se je razširila govorica, da bo rimski kvestor dr. Parlato ob 19. uri imel tiskovno konferenco, na kateri bo poročal o preiskavah. Kasneje so to obvestilo zanikali in je prišlo uradno sporočilo, da bo zvečer govoril notranji minister Re-stivo na zasedanju poslanske zbornice in senata. Vendar pa je rimska kvestura objavila nekatere podrobnosti in med drugim vest, da so izvedli preiskave v Rimu, Milanu, Neaplju, Genovi in Palermu. V Palermu je preiskava tudi v zvezi krajo 14 brzostrelk iz vojašnice finančnih stražnikov v Torre del Corsaro. O poskusu politične zarote je danes govoril še pred sejo poslanske zbornice in senata tajnik PSI Mancini, ki je dejal, da so socialisti večkrat opozorili vlado na resno ne varnost desničarske zarote in da je treba resno obravnavati vesti, ki jih bo vlada sporočila zvečer. Mancini pravi, da ni razlogov za preveliko paniko, da pa v Rimu in v Italiji obstajajo sile in organiza cije, ki odkrito napadajo demokratični družbeni red. Pohvalil je učinkovito in pravočasno akcijo policijskih sil in dejal, da je republika močna takrat, kadar se oflanja na demokratične protifašistične sile in ko državni organi odgovorno delujejo. Zaključil je z zahtevo, naj se takoj razpuste vse fašistične polvo-jaške organizacije. Centralni komite KP1 danes ni zaključil zasedanja in so sejo prekinili v zvezi z vestmi o politični zaroti. Člani centralnega komiteja so takoj odpotovali v svoje kraje, izvršni odbor stranke pa neprenehno zaseda. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Zvezna konferenca SZDLJ v svojem sklepnem dokumentu o razpravi pri predlogu za ustavne spremembe med drugim ugotavlja, da so spremembe potrebne zaradi nadaljnjega razvoja samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije ter enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Ustavne spremembe morajo zagotoviti uspešno rešitev nakopičenih gospodarskih in družbenih vprašanj. Zato se bo morala po mišljenju zvezne konference, razprava o spremembah bistveno povezati z aktualnimi družbenimi problemi. V zvezi s tem zvezna konferenca posebno poudarja potrebo dosledne borbe za izvajanje stabilizacijskega programa, predvsem za zmanjšanje potrošnje, razbremenitev gospodarstva, izboljšanje materialne osnove samoupravljanja, zmanjšanje razlik med razvitimi in nerazvitimi področji, izboljšanje položaja delavcev z nizkimi dohodki. Zvezna konferenca prav tako o-pozarja na naloge družbe glede rešitve vprašanja delevcev, ki odhajajo na delo v inozemstvo, in ustvarjanje pogojev, da bi se čimprej vrnili in zaposlili v domovini. Zvezna konferenca poziva vse udeležence bodoče javne razprave, naj se zavzamejo za uresničenje bistva in osnovnih ustavnih sprememb, ki so rezultat političnega dogovora članov koordinacijskega odbora ustavne komisije. Zvezna konferenca se zavzema, da bi se ustavne spremembe sprejele v predvidenem roku, da bi se pravočasno opravile vse priprave, da bi se neposredno po sprejemu amandmajev s strani zvezne skupščine sprejeli konkretni ukrepi, ki izhajajo iz teh sprememb. Zvezna konferenca je ob zaključku svoje današnje seje med drugim podprla predlog, naj se 27. junija proglasi za dam samoupravljavcev in naj se negrajena melodija za novo jugoslovansko himno objavi, da bi jo vsi občani lahko slišali in izrazili svoje mnenje. lo zaradi gripe. Vse zdravstvene u-stanove, zdravniške ambulante in lekarne so prepolne ljudi, ki se zatekajo k zdravnikom, oziroma kupujejo najrazličnejša zdravila. Zdravniški organi so ugotovili, da spada virus, ki je povzročil epidemijo, skupini «B» in da teži k širjenju. Virus povzroča vročično stanje pri bolnikih, katerim se včasih telesna temperatura dvigne tudi nad 39 stopinj. Posledica bolezni je splošna telesna izčrpanost. Pripominjajo pa, da bolezen poteka ugodno in da do sedaj še niso zabeležili smrtnih primerov. Bolezni podležejo največ otroci in starejši ljudje. V Beogradu niso še zaprli šol toda zdravniki menijo, da bo morda ta ukrep postal potreben, ko bo bolezen dosegla svoj višek, to je v začetku aprila. Po drugih vesteh se je bolezen Ar „ Francij C«: MARSEILLE, 17. — ^ si ^stur* licija je do sedaj že a« . og, c od petih roparjev, kl ■ ^ J*Ce ma dnevoma oboroze . ^ F banko v Toulousu. garrie L,°Uve Po aretaciji Francoisa jc ^ v : Rogerja Boissma, ki 's ^ ujela že včeraj z o rop* w po zasliševanju treV:lfsti ‘JjN nw Pierra Amata, so O* danes tudi 30-letnega ^ ^ * da, ki je mirno krožil PVj'Jo*1 j ) rudniškem središču v departmaju Gard. »V e približali policisti je sj orožju, ni mu pa usPj roP^I, Še niso našli pet^8... d katerega pa so ugotovu*' staf ime Max Sauzet, da. let in da je nečak &1> iiiviiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisaiiiiiiiiiiiiiiiiii»iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiia,Bl1 TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA OBČINSKEGA SVETA V MILJAH SPLIT, 17. — V splitsko pristanišče je prispel danes popoldne italijanski trajekt »Tiziano* italijanske družbe Linee Marittime delTA-driatico iz Ancone, ki bo letos vzdrževal šestkrat tedensko zvezo med Splitom in Pescaro. Ob prihodu v pristanišče je v splitskem pristanišču zastopstvo občine in turistične zveze izročilo zastopnikom italijanske družbe iz Ancone priložnostna darila. «Tiziano» bo pričel z redno zvezo med Splitom in Ancona 1. laja. B. B. Hripa v Jugoslaviji BEOGRAD, 17. -- Okoli 40 odst. beograjskega prebivalstva je zbole- rorista Milljenka Hrkača. OBSODBA FAŠIZM IN POZIV NA BUDNO* Protest zaradi razmer v čistilnici Aguila ** d stične prireditve v švicarsko letalo Je moralo zaradt stati na nekem polju pri 1'adovl. rane. Na sliki: pomanjkanja goriva prisilno pri-Vsi štirje potniki so dobili težje razbitine letala Nato so bila na dnevnem redu vprašanja svetovalcev. Med drugim je demokristjanski svetovalec Rizzi opozoril na nesrečo na delu, ki se je zgodilna v ponedeljek v čistilnici Aquila, ter na neurejene in slabe varnostne in higienske naprave. Pri tem je poudaril, da ima veliko odgovornost ravnateljstvo čistilnice, ter je ožigosal ravnanje s predstavniki tiska, katerim ni bil dovoljen vstop v obrat, potem ko se je zgodila nesreča. Na predlog župana je bilo vprašanje svetovalca Rizzija spremenjeno v protestno resolucijo, ki jo je občinski svet soglasno odobril. Prav tako je občinski svet soglasno odobril resolucijo glede Imenovanja ravnatelja Avtonomne leto-viščarske ustanove. Občinski svet protestira, ker se deželne oblasti niso sploh posvetovale z občinskim svetom, zavrača vsako rešitev, ki ne bi upoštevala Interesov prebivalstva, ln zahteva, da pride do Imenovanja predsednika po posvetovanju s predstavniki političnih sdl v miljskl občini. Občinski svetovalci so predlagali, naj se z vsebino omenjene resolucije seananl vsa javnost. Pri tem pa so ugotovili, da Italijanski tržaški dnevnik, malo ali nič poroča o dedovanju mlljskega občinskega sveta. Zaradi tega so soglasno poverili županu nalogo, da se pogovori z odgovornim urednikom orne- (1,5 mU."lir), odbornik^$ ^ je sporočil, da je f štvo za JU, Uil v— .j« ? ^ turizem odobri program turističnih 1 tfSJa prireditev za letošnje 1 tovllo 60 odst. prispev^ ^ k^ap Po daljši diskusiji J® - * čina imenovanja ravnatelja turistične ust0»° Na sinočnji seji miljskega občin- njenega dnevnika. z* skega sveta je župan na kratko o- odobril obračun izdat* ^ risal politični položaj v Italiji in o-pozoril na nevarne pojave porajanja fašizma, na podvige fašističnih škvader in na fašistične provokacije, med katere spadajo prijave sodišču županov, izvoljenih predstavnikov in zastopnikov protifašističnih organizacij. Omenil je napad na bivšega senatorja Vidalija in odmev med demokratično javnostjo. Miljska občinska uprava je takoj poslala Vidaliju izraze solidarnosti, nato so ga obiskali v bolnišnici zastopniki občinskega odbora, občinska uprava pa je tudi sodelovala na antifašistični manifestaciji v Miljah in včeraj v Trstu. Župan je tudi sporočil prve vesti o nameravanem fašističnem prevratu in poudaril, da je zaradi tega še bolj nujna budnost ter združitev vseh demokratičnih sil. Predstavniki vseh svetovalskih skupin so obsodili fašistične provokacije predlog (svetovalci žšO^fi tem vzdržali), da se * ® , arh, Ribertu Costi na regi&% lavo podrobnostnlh načrtov za zgodovins*1 turistično področje. £ Za Su. fci, “P •daSk HPšviij S« Občni zbor časzikarskegO S !%bi a 'J > Danes ob 16. uri časnikarskega krožka ... katerem bodo obnov' *SI£ svet. Volitve se bodo * ^ p jjPonč do 16. uri in bodo tra.18kje .---u----o° j%n ko se bo začelo štetje sta*^ Na osnovi novega s^jic8 novega predsednika 4 novan ravnatelj »II P1 J bJ Alessi namesto dosedfC«- $v, sednika Bartolija, ki .. j fej« rvinen i n iiA/-lpli»onPnl ^ . l/»lf ^ uil bo ob 20.30. ko bodo nos funkcije na novefS8 člane krožka tudi v P1^1* vanju film »Comma Mika Nicholsa manu isto'1 SE nom Wellsom, Johnom v v Antonyjem Perkinsom vlogah. ___ }|, Policijska "" ob pomolu vreči Predvčerajšnj im podčastnik javne cIo Verdelil ln a gen1 M copinto z zanimanjem ^ S| bi motornega čolna, 8 & j 01 motornega cou—’ - ir lz območja Debela rtd' -d čas ustavil v portičuj . ne ju ln ponovno odp I Podčastnik in agent, < Je zadeva zdela PreC®J $ sl šla ogledat skaln»w^| molu ln odkrila dve ^ tujih cigaret. Vreč>^ gjPj tuji., uikhict,. * * v r j ju agenta finančne st'razE)llri*ir ni ln Antonio Buccl. P^f# d JJrl uvedla preiskavo, da ka skrivnostnega mo