Slovenski glasnik.
707
delj so se v zadnjih mesecih izpisali: Cigaletov in Janežičev slovar, Cigaletova terminologija, „Novice" in Stritarjev „Zvon", vse knjige „Družbe sv. Mohorja" in „Matice slovenske", Jesenkovi in Levstikovi spisi. S teni^e je nabralo ogromno novega materijala in jeden navzočnih gospodov odborniko^vJBob^uDii oskrbeti, da se ta materijal uredi po abecednej vrsti. Zaznamenovale so se potem nekatere knjige, katere bi bilo še treba izpisati, tako n. pr. državni zakonik. Kadar se to dovrši, pričel bode odbor s konečno redakcijo slovensko-nemškega slovarja. Jurčičev spomenik je postavljen. V priprostem starogrškem zlogu po načrtu pariškega arhitekta Le Blanca ga je krasno iz sežanskega marmorja zdelal gosp. kamnosek V. Čamernik v Ljubljani. Visok je 3.20m, širok 1.40m ter pokriva do malega vso zadnjo stran Baumgartnove kapele, v katero je vzidan. Spomenik ima ta napis:
Josip Jurčič,
rojen na Muljavi blizu Krke 4. marcija 1844., umrl v Ljubljani 3. maja 1881. leta.
Svojemu pisatelju in prvoboritelju postavil hvaležni narod slovenski.
Tvrd bodi, neizprčsen, mož jekUn, Kadar braniti je cesti in pravde Narodu in jeziku svojemu.
Tugomer, V. 8.
Spomenik in grob pokojnega pisatelja obdaje osobito lepa temnosiva železna ograja, delo ljubljanskega ključaničarja g. L. Zelenca. Ves spomenik vzbuja občno pozornost in zadnje dni ga je ogledovalo mnogo ljudij.
Za Jurčičevo ustanovo, iz katere se bodo nagrajali izvirni slovenski leposlovni spisi, nabrali so notranjski domoljubi doslef 715 gld. Omenjati nam je, da „Jurčičeva ustanova" ni v nobenej zvezi z novci, katere nabira osnovalni odbor za Jurčičev spomenik. Iz teh novcev hoče osnovalni odbor, kakor je obljubil v svojem oklici od 14. maja t. L, pokojnemu pisatelju najprej postaviti primeren sp omenik na grobu in to točko je osnovalni odbor tudi uže izvršil; dalje namerava v Jurčičevej rojstnej hiši vzidati spominsko pločo, kar se bode najbrž zgodilo o Duhovem prihodnjega leta; in naposled bode iz teh novcev osnovalni odbor oskrbel lično izdajo vseh spisov Jurčičevih, ki se v kratkem prično tiskati v „Narodnej tiskarni". Iz čistega doneska Jurčičevih spisov bode osnovalni odbor podpiral slepo dveinsedemdesetletno mater njegovo. In še le, kadar osnovalni odbor to trojno nalogo svojo izpolni, namerava novce, katere je on nabral, zložiti z „Jurčičevo ustanovo", ako sploh ostane kaj prebitka.
„8lovenski Narod", kateri je doslej obsezal 2838 Dem. teksta, začel bode z novim letom 1882. po sklepu upravnega odbora „Narodne tiskarne" izhajati v toliko povečanej obliki, da bode vsak dan donašal 3795 ?cm., tedaj skoro jedno tretjino več berila.    Cena ostane mu ista kakor doslej.
Spet nov napredek! Gospod prof. Ivan Franke v Kranji je v benečanskem zlogu   iz   16. stoletja   narisal  in   g. bukvovez   Janez   Bonač (v  Ljubljani   na
708
Slovenski glasnik.
Poljanah 10) po Franketovem načrtu na Dunaji narediti dal krasne platnene in obilo pozlačene platnice za „Ljubljanskega Zvona" I. tečaj, katere se bodo uže meseca novembra dobivale po 85 ki\, s pošto franko po 95 kr. pri g. Bonaču, kateremu pri tem njegovem podjetji želimo najboljši uspeli. »Ljubljanski Zvon" bode prvi slovenski list, ki se je vzpel do tega pri večjih narodih uže udomačenega napredka.
Matija Kostelec (kdaj in kde se je porodil ter kde in kdaj umrl.) V „Slo-venskem Narodu" se 14. oktobra 1881. leta neki neimenovanec v podlistku govori, da se je ta slovenski pisatelj porodil v Kleniku na Pivki v Notranjcih 1620. leta, a da se ne ve, kdaj li je umrl. — K temu je odgovoriti: a) porodil se je 1623. L, a ne v Kleniku, nego v Kilovčah blizu Prema; b) umrl je 19. junija 1688. 1. v Novem Mestu; kder je bil kanonik, in počiva tamkaj v samostanskej cerkvi pred stranskim oltarjem sv. Bogorodice, kder ima še zdaj kameno pločo z nagrobnim napisom, katerega si je bil sam stvoril. To je otec Ladislav Hrvat, Novomeški frančiškan, nekaj tudi po letopisu (kroniki) svojega samostana 1864.1. povedal v „Novicah" na 74. str. Do zdaj se je mislilo, da je Kostelec bil porojen v 24. dan januvarja 1620. leta, ker tako o njem Valvasor piše v VI. knjigi na 359. str.; ali g. profesor otec Ladislav nas je drugače preveril; kajti po njem smo zvedeli, da se na rečenem kameni letnica Kostelčeve smrti in čislo njega pozemskih let uže ne more od konca do kraja citati, ker je oboje uglajeno s človeškimi stopinjami, ter da je Kostelčev nagrobni napis tenko zabeležen i v samostanskem letopisu, a tamkaj da se čita:
Obiit in Domno An. 1688
Die XIX. Junii aetatis suae LXV.
Vsak more trdno biti uverjen, da so iz ust Kostelca samega čislo njega let vedeli tudi frančiškani, katerim je bil poseben dobrodejnik ter velik prijatelj, o čemer odkrito svedoči i njih letopis. Takisto si je misliti, da so na tanko vse to znali zopet iz njega ust i oni ljudje, kateri so pokojniku napis podpol-nili z letnico njega smrti in čislom njega let, ako niso tega stvorili baš frančiškani, kar je podobno vsej resnici, ker je v njih cerkvi tudi pokopan. Vse je prišlo iz ust njega samega, ki je te stvari najbolje vedel, in vera gre Kostelcu samemu izvestno bolj, nego li Valvasorju, o katerem je zatorej soditi, da se je tukaj zmotil, kar se mu pripeti cesto, in da je tako postavil 1620. namesto 1623. leta; kajti če 65 (čislo njega let) odštejemo od 1688 (kar je letnica njega smrti), prebiva nam 1623 (letnica njega rojstva.) — A zdaj pogledimo, zakaj se ni porodil v Kleniku, nego v Kilovčah, Valvasor v VI. knjigi na 359. str piše, da je bil porojen „zu Kellnberg, in Crain, an der Poick, unweit von Brem." Slovenske besede za „Kellnberg" tukaj nema. Vse drugo je prav, samo Kilovče niso na Pivki, in to je zopet Valvasorjeva zmota; a dobro je rečeno, da stoji ta vas blizu Prema, do katerega je iz nje samo 1Ji ure hoda. Menda je Čop nemško ime „Kellnberg" najprvi hibno preložil z besedo „Klenik", a potem je šla ta napaka v Safafika ter iz njega od pisatelja do pisatelja. A knjižica „Ortsrepertorium des Herzogthums Krain" na 3. str. „Kuhlenberg" z našim jezikom imenuje ,.Kilovče", in v Frever-jevem spisu  ,,Alphabetisches Verzeichniss aller Ortschafts- und Schlosser-Namen