V domu starejših občanov se imamo lepo
Velik dosežek je, da smo tudi v naši občini dobili dom starej-ših občanov. Nisem niti novinar niti pisatelj, sem pa oskrbova-nec tega prelepega doma in sklenil sem, da botn v nekaj vrsticsto opisal svoje počutje v njem.
Dom starejših občanov je zgrajen s sredstvi II. samopri-spevka Ljubljančanov. Morda kdo od starejših občanov misli, da je s prihodom v dotn pozabljen!? Pa to ni res. Z nami oskr-bovanci je prijazno vse osebje doma — od upravnice do recep-torja. Z delavci doma imamo redno sestanke in na njih lahko povemo voje težave in potem jih skušamo čimprej čimuspeš-neje skupaj rešiti. Med nami so tudi oskrbovanci, vezani le na posteljo in domala negibni. Zanje skrbijo mediciaske sestre in negovalke, da se počutijo, kot da so doma med svojimi. Sliši se, da so cene zelo visoke. Če pogledamo z ene strani je to res, če pogledamo z drugega vidika, so pa zmerne. V domu imamo namreč redno prehrano, ni nam treba skrbeti za kurjavo, pra-nje, čiščenje, pa družbe imamo dovolj itd.
No, sedaj pa vidite, kako lepo se imamo v novem domu. Pri-poročam vsem starejšim, ki so osamljeni, da se nam pridružijo. Ne bo vam žal!
Lep pozdrav v imenu starejših občanov iz doma!
JANKO K.EGLJEVIČ