Lojalnost ali kali? Fraacoska beaeda lojalaoat pomeai pravo in požrtvovalao ljubezeadodoma, docesarja. So-li res tiati, ki imajo lojalaoat vedno aa jeziku reauioao tudi uajboijši državljaai? Poglejmo, ali bi takošaji bili za sRme! Najprej aekaj iz mojib mladih dai. Kar meaiai povedati, to ae je zgodilo v tisti moji dobi, ko še aisem bil za pastirja ae za šolarja. V poletnfm čaau, kedar so vai odsli od hrama za svojim delom, sva midva s aestrico, ki je bila leto dni mlajša od meae, dora varovala. Na aaaih svislih amo imeli bogate brajde ia dosti nesrečne modriae aaju je gledalo izpod trdaega perja. Nikdo tako pazno pridigaaja ae posluša, kakor ava midva zvesto aa svisla gledala. Eaoglasao sva aodila, da mora grozdje že popoluem aladko biti. Skušajava me je zmagala. Najprej mi je sestrica morala sveto obljubiti, da ae bo očetu aič povedala ia potem splezam na okao; aeatrica mi podrži klobuk ia jaz vrežem aajlepši grozd, katerega dosežem. Na to ai usedeva aa trato ia ga oskubeva. Toda zdaj se je veat izbudila, oj kaj bodo oee rekli? Zdaj tudi že oče pridejo iz rali. Sestrica jim aasproti beži ter pravi: Oce, oče! midva z Jaažekom aisva grozdja zobala, ia to je meada de8et krat poaovila. Oče, ki aiso bili aikdar velikega golča, so rekli: Ze prav, če aista zobala, a v tem so meae tako ojstro pogledali, da so me ob eaem po celem telesu zadeli. Kaj sledi iz le-te poveati? Jaz pač sodim, da kdor ae preveč zagovarja, prav tega vest peče, in da kdor avoje blago odviše hvali, ta ae oddaja kaj prida: dobro blago se že aamo hvali! Ljubljaaaki pouličui liberalci so blagerau kaezoškofu dr. Missiji okaa potrupali, ker ob prežalostai amrti cesarjeviča aiao razobeaili 6raih baader ob stolpia ia aa avoji palači. Potem jib tudi Graaka ,,Tagespoata" ošteva ia dvomi o ajibovi lojaluost, ia še tudi za aekaterimi drugimi duhovaiki iz iatega uzroka kameaje pogaaja. Pač amemo reči, da lojalaost ,,Tageapoštaib" liberalcev žaloatao v zraku vibra ia fafola, dokler lojalaost katoliškega škofa ia duhovaikov atoji aa trdaih tleh vere. Vsak katoliški dubovaik sleduji dea izvestao moli za cesarja pri sv. meši ia tudi v vsakib litaaijah ia tedaj edea dubovaik večkrat moli za cesarja, kakor vsi aekračeni ia krščeai židi ia pisarji liberalaib aovin ia čaaaikov. Tudi Ljubljaaski škof ob žalostaem dogodku zadajib dai aiso ozaaajevali avojega soeutja raz strehe, a tem globlje so gotovo žaloat občutili v avojem srcu ter Boga prosili aaskrivnem, kakor evaagelije veleva, za svitlega cesarja, da jih Bog potolaži, ia za rajaega cesarjeviča, da mu je Bog usmiljea. Toda o srčnih globiaab katoliškega škofa se plitvim glavam ia površaim liberalaim krioacem ia mastnim trebuščekom aiti ae saaja. Zidi bi aaj učili katoliške duhovaike lojalaoati? — ti, ki po božji kazai domoviae uiti aimajo, ker domoviae aiso vredai ia katerim je pravilo: ,,ubi beae, ibi patria", t j. kjer je bolje, taai so dolže. Sebičai židje ia brezbožai liberalci, ki aiti Bogu aiso zvesti, učili bi aaj katoliškega škofa lojalaosti, kateremu Bog aam svoje kraljevstvo aa zemlji zaupa? Takošaji aaduti možiceljai se čestokrat potijo od same lojalaosti, to pa je tudi vae, kar za doai ia ceaarja premorejo; sicer pa židje ia vsi, ki aa ajili povelje lajajo, domoviao le molzejo, a katoliški škofi pa — molijo za ajo. Takošaji ljudje, ki so Boga prodali, imajo vse aa prodajo, tudi — domoviao. Vsakako pa smo že daleč prišli, da smejo ogajusai ,,tages- poatai" akrici katoliškega skofa ia avstrijakega kaeza lojalaosti učiti. Ne precejajte veadar mušic vi, ki ae s kamelami goltate!*) Boreaki.