T. TOMIČ
Prve izkušnje o plačnem sistemu
Norme so nizke, komisije pa ne reagirajo
Scdatiji A;sttem plai i> gospo-dar&tvu je zaJnovan na delovan)u več čvniteifev, najvažnejše mesto med nfirni pripada komisijam za piace v gospodarstvu. V sedanjem dsbemu plač je podjetju omogo-čmo, da d-etavcu na osnovi de-honmih norm za večji dtlovni «-iinek izplača vecjo plačo. Delov-ne norme pa daloia samo pod-fetje brez neposredne ndelcibe ko-garkoli «'zw» podtfetja. Podrettia imajo sedaij tudi med letom vec sa.mostojnosti pri doiločanju tarif-mh pastaifk za novu dcl&ima me-sta, ker pm ni treba ifkaii pred-bodne odobriive Ijudskega odbo-ra. Podjetya imaijo tako pri for-miranju plai več svohode, inter-vcnci,ja dria-oe pa fe zmanjšana na naijmatiijio mero. Ta se javlpa samo izjemoma, kadar se ugotovi, da podjetje, namesiv da bi ustva-rilo večje placc s poivečanjem pro-izvodnoisiti deli, izkoiristi svojo sa-mastojnosi pri odrtijanju norm za dosego wc"je plaie tudi hrez po-večanja proizimdnosu dcla tako, da doioča nizhe narme. Komisije za plače so tlsti organ, ki nasto-pa v takib tirenatkib z namemam, da bi vzposiavU pornieno ravno-tezje med viiino plai in ostvar-ieno proizvodnjo.
Novi piaini sisiem je v ve&javi ie poi leta. Nfcgiove pozivhtne lastnosti so se že odrazile na več-ji zainteresirano&ti delarvcev in podje&itf za večjo proiziMdnoifi dela. Na dan pa so prisle tudi n)egove dahe strani. Vse vei fe takth podjotij, v katerih se nov-me pcvprečno visoko hzpobigttfe-j<o in s tem instvavj&io zrnntno vii-je povprečm plače kakor znasa tarifna postai>ka, ki predsiavitja piačo za normaini niinek v ttstm mviem dcimmem čuisi*. Pbx!\lt ijf 9 redhakdaj, ait sharaj nifeoli, ne s>premcni'fo rvotrm, da bi jib dm-vedia v skiad s tairijnimi pastav-kamt. To pa predvsem zaito key mbranje sile v delovrtih hofehli-vih ne deliafefo za vz>pontarvlif<m<}e nt&inib  aarm.  Z*ta>fe   i>iiahadso~
vol) razlagov, da komiis&je za pht-ie stopifo v akcijo. Vendar teh, razen redkih izjem, skoraj ni ob-čuitti na terenu. Ne spremJja.jo gibanfa plai in norm, ne vodijo poirebne evidence, nt opravljaijo potrebne ekonomske tmedize in do dancs ni znan pvim-er, da bi ka-tera čzmed njih zabtevala revi-zijo narm.
Posledic takšnega stanja ni te-ianmo dognati. Nonne « bodo vse bol) presegale iznad razMnne mwe, a plaie bodo rastle neso-razmemo bolj kakm praizvodnja, namesto, da bi bilo oinatno. Nor-me ni treba sptremimija-ti pogosio, delavci mor&yo iMdeti s čim lahko raiimafo. V datiipih lotmmib raa-maikih pa fe treba norme vsMa-dki z razvajem ip.rv&zvcdnosti de-la-, revid&rati jib, da bi biJe po-buda za nndcdp-i.fi diAg proizvod-nfe. Ob koncu leta, ki predstav-l'fa konec nefoega razdob/a, je nmj-no premiditi •reainon dosedanjib narm in fih doloati tako, da bo-do nova vzpodbuda za n&v dvig delovne proizirodnosti.
Po Siprejetju tomjnih pratMni-kov in praviltvikov o normah, pri čemer x> te popoimma angažvraU, pa sc komsife rriso znasie v na-daljnje-m delu. Čeprav posli ko-rrif.sij zabaeva^o statno in sifye» matiino deio, tmamo skaraj apio-}en poijav, da dda$o kampanjsko m pričahugapo nailoge od zgoray. Prepmsiv ne vedo, kaj na) dt-lajo, kdr vse je podedica poman\j-km$e stmkovnega" a[p*xra.tia v ho-misLjah, ki bi morai statno sprern-Ajati gibamje plač im no\rm.
Komitsije za ptaie imajo vrsto nafog, zato je za njiho<uo izpoi-ntjevanje potrebno vci strokovnib ttflužbencev, kaierim bi bple \te na&oge izkiljnčna in edina doinosl. Zato te v predpisih o komisijah za plačt v gospodairstvu tudi do-ločeno, da imajo te rv&j strokovni apairai, ki ie ortganhzacitjsko samo-smien v okviru. admimsit\r<xije ijfudsk&ga adbvra.
V praksi pa so j*tw» pafioilno-tu idragaiiae. Kait, J* imo^o tmii
Ijtufoki odbori $ode komtsjij zu piače v gcfspodairstvu za kam-panjske. S tem lahko pojasnimo deystvo, da so $e fk&raj vsi l)ud-ski odbori dodobra zavzeli za iz-daJMtie tarifnih pnvvilnikov in so za to delo odredM večidei svo-jih sitrakovn-jaJeov, medtem ko pp dritgi stt-ani za si&lne posle komt-sij za plaie niso raaen sekretttrja komisije daii nobenega uslužbvn-ea, pcnekod so pa tudi sekretarju komisije naprtlU druge pode, ki v glavnem nimafo nikakib zvez s plaiaml. So primeri, da je se-kretm komisifc hkrati tttdt Sef b&naja za ipvsred&vamje dela, pvaiv-ni refer-mt, pn celo perxmtdni šef llfudskega odbora.
Tako stalilče, fei }e biio očeto tudi pri organiziramja aparMa Ijudskib odborov novib ohraifev, je samo dvka-z vel, da maogakje neprmiilno po';muijetk) vLago kotrn-jij za plahe in m/en pomcn za za-gatovkev pra<vHnega funcumira-npa plačncga sistcma. Vkfijučevanje njibovih podov v sekretariat za deimme adnose pa razen te-ga dohazujt, da se znača) teb po-slov napaino ,pof>n-ui}e.
Potrebno jf u,po$te<va&i, da bo piačni sistem v gaspodarstvu zab-teval okrepitev komisi) za ,piače in mjibovega    strokovnega osebja.
Zata bo tn&a v pnhodnje rxxrme izpapoimjevaiti in čim po-pohveje iziMtfasti. pnmhran)e, pa tudi tevaj&ti raiiiine sistcme v posmezmh gm^podarskib panogab. Timfne prav&viike maramo izpo-polnjpevati, z&a&ti pa moranto 12-boJfršati naiin odrejanfa tanfnib^ pastvzuk. Vse to ne bomo mogU oprarviti ibrez Halnega sirokovne-ga usluibenskcga aparata hamisij.
Komisije za piace mar<vjo ra-zen tega akm\jnim Ijndskmi od-boovm zagatvvki o>snow za izva-janfe doiočme pcnhtike pl&i, P<* tudi za izva\janje gospodarske po-lithhe na Jtodimčjjf okn^a. Potetn-tahem vsako njibovo za,pastav.hja-rnjc pomeni zj\p><xiwvlfam}e koeisti SfVJe skinprmsti, hbraii pa :tv*di ko-r*im doiočvm thufom kommi.