Knjiga Slovenska V XIX. veku. JLavoslav Gorenjcc Podg-oričan (Leopold Gorenec, Deželanov, Podgoriški, Gojko) r. 12. nov. 1840 v Podgorici pri Šentrupertu na Dolenjskem, gimnazijo zvršil v Novem Mestu, bogoslovje v Ljubljani, sveč. 1865, služboval kapelan v Koprivniku na Kočevskem, v Šent-Lorencu na Temenici, Slavini, Šentjurju pod Kumom, 1. 1876 župnik v Adlešičah, kjer je u. 19. febr. 1886. Javno pokazal se je v 1) Zg. Danici 1. 1862: Iz zedinjenih deržav. L. Podgoriški. — Dr. Ignacij Knobleher. — L. 1863 str. 219—279: Nevera ne blaži. Česki spisal Vaclav Štulc, poslovenil Deželanov, kteri je zložil tudi pesem (str. 279): Pogrebec. Koplji, koplji mi lopata, Groba temne odpri vrata, Trudni da k pokoju leže vanj! Ure so življenja štete, Star'c, mladeneč, malo dete Zgrudi v grob se, ko ne misli nanj. Koplji pridno mi lopata, V svet nov odpri njemu vrata, Ki zastonj iskal je tukaj mir. Serce bo se ohladilo, Ran skelečih ne čutilo: Tam neha življeuja divja tir. Prej, poznej, gotovo pride Smert; nihče jej ne uide. Kar rodi se, zopet mine vse; Solnce, zvezde, luna jasna, Cesar, kralj al dvica krasna: Istim vse zakonom vklanja se. 4. Znancem svojim in tovaršem, Otročičem, blagim staršem Le za kratck čas je dal slovo. Daleč ni več ura ssadnja, Kmali njih gomila hladna V svoje krilo tud sprejela bo. 5. Koplji, koplji mi lopata, Groba temne odpri vrata, Trudni da k pokoju leže vanj! K druzim tukej brez števila Mene boš tud položila, Eo minul mi bo življenja sanj. L. 1864 str. 17-93: Mirijam. Česki V. Štulc. Str. 197—232: Skopuh. V. Štulc. — L. 1866 str. 59—134: Morivec pa spovednik. Štulc — Deželanov. — L. 1867 str. 60—110: Spominek živemu. Štulc — Gorenec. — L. 1868: Prava ljubezen. Iz poljskega časnika Gwiazdke, posl. L. Gorenec. — L. 1872: Profesor J. Greuter. Po Svetozoru L. Gorenjec. 2. Glasnik 1. 1862: Narodsko blago. Izdana kraljičina. Pripovedka o smerti. Šaka narodnih drobtin in vraž. Mačeha in pasterka. Narodne vraže in navade. Zapisal in nabral L. Podgoriški t. j. Gorenjec (L. 1861: Narodne zagonetke. Narodna pripovedka o Šembilii. Nabral v Novomeški okolici L. M. Podgoriški t. j. Leopold Molj, kteri je sodeloval tudi v Nanosu, gl. J. Vijanski, a je potem utihnil). L. 1863: Zlatoperi tič, konj zlatogrivec in volk. Kristus in Peter. — L. 1864 str. 8—94: Kosovo polje. Historiško-romautičen obraz, v češčini sp. P. Chocholoušek. Poslednji Orebita. Česki sp. J. E. Vocel. — L. 1866 str. 131—336: Rudeča suknja. Poljski sp. M. Čajkovski. — L. 1867: Koprivnik. Lov s sovko. Domača perotnina. Po češkej »Živi". — L. 1868: Brdičev. Poljski sp. Al. Jellowicky, posl. L. Gorenec PodgoriČan. 3) Novice 1. 1862: Vojaški begun. Krajinska narodna pripovedka. Iz Leptira Podgoriški. Kako se razširjajo rastline in živali po svetu. Turško. Mnogovrstne mravlje v Afriki. Nočajski zmaj. Pripovest iz srbske vojske. P. Chocholoušek. — L. 1863: Opica gorila. Gnjezdijoča opica. Severni medved. — L. 1864: Nektere avstralijske živali. Tičetulenj. Mravljičar. Krilata leverica. L. 1869 str. 45—126: Krvina. Zgod.rom. obraz. P. Chocholoušek — Podgoričan. — L. 1883 str. 238—402: Podoba. Pov.st. Ruski sp. N. V. Gogolj. — L. 1884 str. 151 — 305: Noč pred sv. dnevom. Maloruska povest. Gogolj. Nos. Gogolj. Str. 312 — 384. — L. 1884 str. 391—423 in 1. 1885 str. 6—186: Zamet v stepah. Poljski sp. Mihal Grabowski (Eduvard Tarsca). — L. 1885 str. 354—378: Temi pod plaščem ali Rabljevo delo o polnoči. Po češkej »Narodnej knihovni". 4) Učit. Tovarš 1. 1862 str. 280—296: Lastnosti narodovega učitelja a) Pobožnost in čudorednost. b) Plemenito serce in breziporočno življenje. c) Ljubi naj svoj stan in mladež. d) Zdravje. e) Dobrovoljnost. f) Zadostna omikanost. g) Domoljubnost. Sp. Podgoriški. 5)a)Koledar družbe sv. Mohora 1. 1862: Vganjke. — L. 1863: Varšavski jermenar. Poljska povest. — L. 1874: Deveterih enega! Božična pripovedka. b) Večernice 1. 1862: Izlandija. — L. 1864 str. 1—39: Oče in sin. V. Štulc. — L. 1880: Požar v prajiriji. Resnica iina svojo moč. — L. 1882: 67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata. Črtica iz življenja nekega duhovna. 6) Cvetje iz domačih in tujih logov. — A. Janežič šestka III: a) Agapija. Obraz iz jugoslovenske zgodovine. V češ.ini sp. Pr. Chocholoušek — Podgoričan. V Celovcu 1864. 12. str. 80. — Šest. IV: b) Kirdžali. Podonavska povest. Poljski sp. M. Čajkovski. V Celovcu 1865. 12. 318. 7) Slov. Narod 1. 1869: Poslednji bosanski kralj. Zgod.-rom. obraz, česki sp. P. Cbocholoušek. Petuškova ljubezen. Ruski sp. J. S. Turgenev. Ovručanije 1794. leta. Poljski sp. M. Czajkov-ski. — L. 1870: Nenadao! Poljski sp. E. Dulski. Harambaša. Česk. Chochol. M. P. Pogodin po Svetozoru. — L. 1871: Junaci v rudečih čapkah 1848. leta obraz. Po Jokai-u. Bilježnikova hči. Novela iz srbskega življenja. Sp. Damjan Pavlovič. Dubenske pogodbe. Poljski sp. J. Kraszewski. Josip Juraj Strossmayer. Po Svetozoru. Olovnica pri Majciejevcili. Po Josipu Zelenki. Izkušnjavstvo. Basen. Po Krasinskem. — L. 1872: Dr. Rieger. Po Svetozoru. — L. 1873: Plašč. Ruski Sp. Gogol. (Vid. Listki IV. str. 30 — 95). — L. 1876: Zaljubljeni hudič. Ukrajinska povest. Plemenitaš stare Poljske. Po Jaroši Bejti. 8) Letopis Matice Slovenske 1. 1869. I: Ilija. Zg. rom. obraz iz bolgarskega života. Chocbol. II. Tundza. Obraz valaškega života. Po Odeškem almanahi. — L. 1870: V torek i petek. Poljski J. Korzeniowski. Termolaraa. Ukrajinska povest. Polj. M. Czajkowski. — L. 1871: Ciganije v Angleškej. Po češčini. Adamante. Po M. Jokai-u. — L. 1872—73: Taras Bulba. Davnega Ukrajinskega života obraz. Ruski Gogolj. — L. 1874: Mihael čarnišenko, ali Mala Ruska pred osemdesetimi leti. Ruski sp. P. Kuleš. — L. 1875: Povest, kako se je Ivan Ivanovič razprl z Ivan Nikiforovičem. Rus. Gogolj. — L. 1877: Družinski život v Jugoslovanskej. Po B. Bogišiči. — L. 1878: Obrazci iz prirode in života na Tatrah. Po poljsk. pesniku Vinc. Polu. — L. 1881: Nekibe. Zg. rom. obraz po česk. ,,Jihu". 9) Besednik 1. 1870: Faktor (prim. Brdičev v Glasnik.). Dopisi. Polj. J. Korzeniowski. ,L. 1871: Kočevske vraže. Sinovska Ijubezen, iz Poljskega. — L. 1872: Popotovanje v poštnem vozu. Ruski sp. Pogorelski. Serbske narodne basni. Vzvišujoča ljubav. Poljske vojske obraz. Noveleta. Po Wojcickem. Domači prihranek. Po ruščini. Pravljica o klobuci. Zelo žalostna resnica vsem klobukom in njih prijateljeni. Humoreska. česki sp. V. Halek. Kijevski školaci. Rus. Gogolj. Begler-bega sin. Slovaška povest. Sp. Csaki Ferencz. — L. 1873: Pogrebni običaji v Poljskej. Lhov. Lovski prizor. Rus. Turgenjev. Tamuli in Santali. Hvaležnost, sp. J. Korzeniowski. Popevača, sp. Turgenjev. Skiivnostno trpenje, po M. Jokai - u. Jurij iz szent — Tamasa. 1848. leta obraz. Po M. Jokai-u. Mihael Vasiljevič Lomonosov. Po obširnem Čičagovem spisi. Turški pogreb. Gubernij Jenizaj. Po Stepanovu. — L. 1874: Osoden kraj. Dogodek 1848. in 49. leta. Ogerski sp. M. Jokai. Prodaji. Kavkažk obraz. Po Vojt. Potockem. Povest o pečenej glavi. Nadškof grof Ledohovski. Zaljubljeni hudič. Ukrajinska povest (cf. Narod 1876). Ciganje v Srbskej. Dvoboj v pustini. Taškend. — L. 1875: Kako v severnej Afriki divje koze love. Srbske kneževine bivalstvo. Zajetje v Čerkesih. Kavkažk obraz. — L. 1876: Kratkočasnice str. 155—203. — L. 1877: Učenjaška nezmotljivost. Kratkočasnice. Slovenski pregovori itd. 10) Soča 1. 1872: Anica, prevod iz Poljskega itd. 11) Zora 1. 1872: Berači in beračice v Poljskej. Po Krasze\vskem. Aleksander Fedorovič Hilferding. Plemenitaš stare Poljske. Po Jaroši Bejti (cf. Nar. 1876). Nikolaj Vasiljevič Gogol. Po raznih slov. vestih. — L. 1873: 0 Huculih in Horalih na Karpatih. Krošnjarji v Ogrskej. 12) Slovenec 1. 1873: Kavkaz. — L. 1875: Zajetje mej Čerkesi (cf. Besednik 1. 1875). — L. 1876 št. 143 in 1. 1877 št. 1 do 21: Nekoliko dni pri Horvatoviču. Obrazci iz bojnega tabora. Po Svetozoru. — L. 1878: Jaroslava Čermaka smrt in pogreb v Parizi pa zopet pogreb v Pragi. Podgoriški. 13) Kres 1. 1881: Pregovori. Vraže. — L. 1882: Škratelj. Narodna pripovedka belokranjska. Kako Indi svatujo. — L. 1886: Kako Kočevarji snubijo in ženitujejo. Kovač. Narodna pripovedka dolenjska. Zapisal Leopold Gorenjec Podgoričan. Vid. opazko str. 177: L. Gojko. 14) Ljudska knjižnica 1. 1885: Mati in sin. Skopuh, sp. V. Štulc (cf. Danica 1. 1864). Beneška nevesta, zgod. povest po česk. Jihu. Očeta Blaža otlina, po dr. V. Baubergerju. 15) Koča za vasjo. Povest. Poljski spisal Josip Ignacij Kraševski. Preložil L. Podgoriški. V Ljubljani 1886. 8. 323. Zabavne Knjižnice I. Zvezek. Zal. Slov. Matica. Tiskarna Katoliška. 16) Mrtve Duše. Poema. Ruski spisal N. V. Gogol. Preložil L. Podgoriški. V Ljubljani 1887. 8. 248. Zabavae knjižnice II. Zvezek. Zal. Slov. Matica. Kat. Tiskarna. Poema nMrtve Duše" jel je bil ranjki prelagati vže 1. 1872 (Vid. Besednik 1872 str. 95), povčst BKoča za vasjo" pa je prestavljal v svojem največem trpljenju, kedar bolan za vodenico celih šest tednov ni mogel ne ležati ne sedeti, ter se je po noči in po dnevu stoječ pri mizi nekoliko motil ž njo v prevelikih bolečinah. Prav res čuditi se mora človek ogromnemu številu umotvorov, kterih mnogi bi dali nam cele knjige, iz tako različnih pisateljev, in tako raznib jezikov slovanskib. Ne drznem si reči, da sem popisal vse spiske njegove. Sicer glej BZvon" 1886 str. 187 — 8; nKres" 1886: Lavoslav Gorenjec-Podgoričan, spisal Andrej Fekonja (str. 82—85); BSlovan" (1886 št. 12. 13), spisal Janez Šašelj, ranjkemu vrli pomočnik v Adlešičah. Ivan 'Vrban Zadravski r. 4. apr. 1841 v Vukreti za Dravo blizo meje Koroške, giinnazijski dijak v Mariboru, u. 15. apr. 1864. Po njem prišla je na svetlo: Lada. Almanah za leto 1864. Vredil in izdal J. V. Zadravski. V Mariboru. 8. 128. Nat. E. Janžič. — Spiski njegovi so menda: Životopis Elizabete Kulmanove (s sliko); Blisk (Pes.); Ljubezen in domovina. Novela, po nemšk. posl.; Odlomek iz nRomeo in Julija" II, 2. Angelj miru. Novela. — Drugih so na pr.: J. G. Plevrat, starozgod. povest. T. P: Spomin na Bled. S. Pohorski: Žerjavi, Lastovka, Vtopljeni zvon. Podgorjanski: Slovenka, Savingrad, hist. novela. Rogački: Lahko noč. K Ločki: Bratom, Moj dom, Na gori. Krajnc (dijak sedmošolec u. 1864 v Mariboru): V mraku, Serenada. M. Flegerič: Potočnice, V spomin J. Vrbana. P. t. j. J. Pajk: Ladi (Pes.), Spominek (str. 125), kjer piše: . . nNi še bila njegova Lada čez polovico tiskana, ko so otrpnile nja roke, ko se je povzdignil od zemlje duh mladega pesnika, ki je z gorečim veseljem vredil malo delce svoje. . . Dovršil je gimnazijo v Mariboru z izvrstno maturo, čeravno ga je zadnje leto bolezen (sušica) že hudo stiskala. Bogate zmožnosti so mu bile dane. Razun jezikov, ki se v šolah rabijo in učijo, je govoril lepo laški, in francoski, in prestavljal uinno Šekspirove igrokaze. Ednajst jezikov mu je bilo znanih. Prebiral je radostno časnike slovenske, poezije St. Vraza, in srbske narodne pesmi so ga posebno navduševale. Nja pisava, nemška kakor slovenska je bila gladka, posebno krasno so donele nja milonežne pesmice itd." — In M. Flegerič mu v spomin poje na pr.: 1. Komaj je rožica cvesti začela, Cvela je kratke, prekratke le dni, Širila duh svoj po vrtu, — al vela V prah se razsula, — glej več je že ni. .. 7. Mislil med nas pripeljati si Lado, — 8. Ljubil si umno Šekspirjevo Vilo, Lada zagledala beli je svet, Večih jezikov sladkost si poznal, V kteri poslavil si pevkinjo mlado,Cenil naj bolj si slovenščino milo, Ki je povenila — mladi še cvet. Mlado življenje si Slavi podal. France Kosmač r. 1. 1845 v Cirknem, latinske šole obiskoval v Gorici, na Reci, v Zagrebu, kjer je osmošolec u. 31. jan. 1864. Po smrti njegovi so bile tiskane: Pesmice Franceta Kosmača. V Zagrebu 1864. 12. 47. Nat. K. Albrecht. Predgovor jim je spisal Matevž Trnovec, kteri v njem tudi pravi: ,,Rajni je bil visoke, čvrste postave, pravi korenjak na telesu in duši. . . V peti šoli že loti se prestavljanja greške Ilijade, ktere je prvi dve knjižici poslovenil v izvirnej meri in ju potem v šestej in sedmej šoli pilil in popravljal. Kakor pridna bučelica znal je tudi šolske počitnice obračati v svojo in splošno korist nabiraje v tem času narodne pravlice, vraže, vganjke, prislovice in pesni (gl. Torbica, Drobtinice itd.), kterih je mnogo nabral in i zročil slavnemu profesorju v goriškem setnenišči g. Kocijančič Stepanu. Učil se je pridno posebno slovanskih jezikov. Hrovaški je prav dobro govoril in pisal, česki je dobro razumel, kaj rado pa je rusovske bukve prebiral. Bil je v resnici pravi domoljub in ne le Slovenec, ampak Slovan, ter nikakoršen strašivec itd." — Zložil je pesrai p. Očevini, Sloveniji, Zavičaju . . Slovanska zarja, Prešernu, Vodniku, Lambergar, Mladenič na raogili itd. Na primer bodi: Sloveniji. 1. Prelepa si slovenska domovina!2. Bogata si slovenska domovina! V planjavah tvojih snegovi kopne,Sreberne kaplje tebi se cede, V dolinah tvojih reke ae vale,Koristne rude tebi se tald, Prežlahna loza krije ti brdina. Redi te voda, gora in dolina. 3. In zemlja ti se pišeš Slovenija,4. Al zraven mila žalost, domačija, Oj kako radost mi srce prešine,Osrčje za te vneto mi zaliva, Ker morem šteti se mcd tvoje sine.Ker zmir še tuja moč na tebi biva.