r 'H.Ia*^ , > Zč- ©corg SB olj in tj AA. LL. Philo-sophiao ac V. J. Doctor £>of- unb ©cridjtöaböocat Codicis Professor Ordinarius5 h)iencrtfcf)cn iÖiöttjumöSunfiftorialvatl), unb berjeit einer tobt, uralten roienevtfdjen7 Unioerfität llector Magnificus: 2118 äöeljl. bcö 5JBot)terVDÜrbigen8 in (Sott gciftlidjcn and) Ijodjgclcljvtcn1’ f)crru ’ Ni nemogoče, da bodo sčasoma te štipendije dobivali razim dunajskih tudi vseučiliščniki drugih.most s tehniki vred. Še celo gimnazijskim učencem, na Kranjskem rojenim, naj se že uče na Dunaji ali pa tudi po kranjskih gimnazijah, utegnejo kedaj priti v last. Q’ako meni (gl. Stiftbrief in K. Kinks Geschichte der wiener Universität) dr. Ferd. Pogačnik. Leta 1851 se je prof. Kopač trudil nakloniti vsaj nektere teh štipendij graškim pravo-slovcem, toda brez vspeha. Glej „Novice“ 1851, st. 107. — 2 Da je to bil Luka Knafelj, pravi dr. Ferd. Zupančič v. svoji brošuri (št. 2), razvidno je iz aktov, ki so mu bili došli; druzega zanesljivega o Knafelji pa Zupančič po-zvedeti ni mogel ničesa. — 3 Kako so se pomnoževale pozneje te štiri začetne vstanovo, gl. dr. Zupančič, st. (> in v tem spisu st. 15 op. 1 in st. 10. — 4 Gl. Zupančič, st. 18, 19 in 20. Različna pisava Knafcljevega vstanovnega pisma, ki ga hra-njuje Lovro Knafelj v Doslovičah: 5 Ordinarius “SMftmnä ’äBienerifdjcn — “SSBotjI ffirraiirbigcu — “.§octigeief)vtcu fiucae ft'naffet'ö 1 Theologi Emeriti2 uttb geweften Pfarrers ju groffen 9fußpad):l fcct. Testaments1 Executor5 baf; bemnaef) woljlge-bactjtcr $err tfueaö Snaffel0 in befagtcn feinen7 £eftament unb lebten SÖ3ilfett8 tiermög ber!‘ tion SBort ju SBort folgenben articulen unb fünften disponirt nub mir cxnbefotjtcn anftatt feiner eine gottfee-lige Stiftung unb Fundation oon feinen .'pab unb ®ut fo Qljme ber gütige ®ott burd) feinen reichen ©egen befeueret, Grr §crr ßnaffel10 and) bitfd) fein gleiß unb ©parfamfeit erhalten, berjeit auf üier fvai-uerifrfje Snaben, baffelbige11 befto füglidjer ber £ugenb unb fleißiger ©tubieren obwarten12 folltcn aufjiiridjteu, baju13 er tion feinen oor* Ijanbeucu üDiittcln gefrf;aft: baf; oon Qljme erfaufteS unb bei) ©t. 3a-cob liegenbeö §au6 in ber ©tabt, wie aud) einen jit (SSrinjing liegen* beit unb wegen SSiertaufenb ®ulben executirten, and) in bie possess gcbrad)ten $rel)I)of tion bereu ©nfommeu14 man oor baß erfte ber &o= d)iu mit 9ial)meu 2lnna, bie 3il)me wäljrenb ber lebten15 ft'rantljeit treulid) gebienet, unb aufgewartet, jäljrlid^ fo lange fie lebt ju itjrer Unterhaltung ljunbert (Sulben reichen, baß übrige aber ber (Sinfomtncn10 in üier arme fvainerifclje ©tubenten über bie notljwenbige ©teuer unb ©auuufoften17 ber Proportion nad) jit gleidjen SCtjeilen abtljeilen foQte, wann18 eö aber gcfdjcljen würbe, baß bie gemelbete Äödjiu fterben lljöte, bie benannt19 Rimbert ©itlben bent Stipeudio juwad;feu, unb ber tiorijanbenc ©uperintenbent uad) feiner 23orfid)tigteit jween anbere ©tubenten aufueljmen20 foll, unb bemnad) auf beut fianb21 bie bona stabilia nidjt aßejeit gleiche ©nfommen,22 aud) meljverStljeilß (oor-neljmlid) wo ber2:1 ffieingarteubau uorljanben) weniger, alö baß baö baraufliegenbe Sapital tragen. 2118 tjat er biöponirt, baf; man gemel» beten2,1 $rel)l)off ticrl'aufen ju ©elb ntarijen, unb baöfelbe auf Qntereffe anweben foll, fo aud) gefcfjel)en, unb ift ber ,f)of fammt uod) einen ge* ricfjtticf) eyequirten fficiugartcn um SSiertaufenb (Sulben fi'auffdjilling unb fiinfjtg Sljaler ßeibfauf2r> unb jwar mit SSorWiffen unb ßoufenß ber löblidjen Unitierfität tiertauft worben. T'aoon nun ®ret)taitfenb (Bulben bar28 auf gewöl)nlid)Cö Qntereffe fünf procento angelegt wor- 1 finfiffel’ä — 2 emeriti — 3 ffiu|padj — * 2,eftamcnt§ — 6 Executor: — «JtnSffel — 7 (einem - «SBitteit: — "bereu — 10 finäffel — 11 baß jelbigc — 13 abwarteu — 13 barju — 14 ©infljiunben 15 3f;me in »äljvettb regten — 10 ©ittfitmben 17 iBau llufofleit — lK weint — ,9 benannte — 211 atif nein beit — 21 i'attbe — 22 ffiittfttmbett - 23 bie - 21 gemelten — 25 Scibtfauf — 80 paar. öen, baf übrige aber, fo man an ben Sauffcljilting ntcljr empfangen ber lübl. UnitierfÜät wirflid) uerraitet worben, ©leibt nun Ijinfürau uor baf; gemelbete1 ©tipenbinnt baf; geinelbete2 f)auö bei) ©t. ^acob, unb bte anftatt beö tierlauften §ofö eingenommenen5Dvcl)tanfcnb ©nt-ben tion beffen Ginfommen4 unb Qntereffe man ber »orgcmetbeteu5 ®öd)in bie jäljrtict) tiermadjtenu §unbcrt ©ulbctt, unb waS über ©teuer unb 33auunfoften einjuneljmeit7 tierbleibt beiten tiier armen ©tubenten ber Proportion nad) auSjutljcilen. ©od) mit bem fmitö bergeftatten, baf; ein ©uperiittenbenS babel) wegen feiner ÜJiitljcwaltung in bem neu-gebauten ©tod' bcö §aufeö baS obere ßimnter fantmt ben baju8 get)ü rigen Seiler toeldjcö er $err Hi n a f f e t:I aflejeit in feinen alll)icrfct)ii bemotjnet, unb genoffen, innen Ijabcti, unb olpte 3Serraitung uii^cu unb gcbraudjcit follc. Sßcr aber biefe ©tubcutcu aufnclpncn10 fott, Ijat er tiermöge feineö XeftamcnteS tierorbnet, baf? anftatt bcö erften fein fotl, fein eigener SSetter Andreas Mattheuschig11 biefeö ©tipenbium jtt genieffen, fo taug er lebt, ben anbern aber I)at er benennt mein eige» neu12 ©öfjutein Geovgium Antonium Hilarium Wokiniz Jc^o Poesias18 Studiosum (tveldjcit ®ott ju feiner ©jre unb glori lange leben taffe) fo tauge er ftubiren wirb, bie Sluftteljmuiig ber anbern jtücen aber, ober in eventum tucljrer, Ijat er in bie Discrotion meiner als Superintendentis unb lönftiger meiner Successorum anljcimgc-ftellt,14 nad; meinem ©utbebünten15 aufjuiteljmen.1(i Unb beinnad) biefe feine ©tiftung einig unb allein baljiit augcfcljeu, ©otteö Grljre 311. be= förbern unb umreit unb ©eligleit feiner ©eele ju bitten: 2llfo traget baß Officium gratitudinis e8 oljne baö tior fiel), baf) man um empfan* gelte ©utttjaten bem ©uttljäter bauten folle, 9IIS disponirc unb befel)* leite id) Ijiemit itu ‘Jialjtnen mcljrmalen gebauten §errn ^naffets17 feel. baf; bie aufgeitointnencn18 ©tubcnteu bie biefeö Stipendii tljeil Ijaftig fet)n wollen, fdjulbig fein fotlen für bie ©eele beö tierftorbeneu V)crrit Fuudatoris alle Ijciligc ©onntag bcö 3>al)re8 bret) Ijeilige 33ater ttttfer unb fo oiet Slüe üDJaria fantntt beut Credo 311 ber (Sljre 1111b Glori ber allerljeiligfteu ©retyfattigfeil anbäcljtiglid;Ji) 511 beten, aud) 1 gemefte — 2 gemette — 3 eingemmtbeue — 4 (Siitfnmbett — 8 tjorge- tnetten 0 üennadite — 7 eittjunemben — “ bavju " Änäffel — 10 auf- lieml'eu — 11 SWatftenfdtij— 13 eigen — 13 Poeseos — 14 antjeimbgejlellt — 15 ©ntbetmufcn 10 auf3mtembcn — 17 ft'mHf fcl’3 — “aufgemtmbetten—19an- bäd)tif(id). firf) ait bcn großen gefttagen1 als 333ct)nad)teu, Dftern unb ^fiugftcn unb bcn £ag 2lllerl)citigen mit ber ^eiligen 23eid)t unb Communion ju üerfctjen, wie and) alle 3a()rc, au bcn SEag feiner $infdjeibung, ober Anuiversarij2 (voetetjer ift ber 29. Sfuni) üor 3>l)iue eine Ijeitige SDieffe ju Ijörcn, unb babel) einen SRofenfranj ju beten, wer nun bawiber wiffentlid) Ijanbelu unb biefe Requisita nidjt uoüjiel)en3 ober fid; fon= ften böölid) öcrljaltcn würbe,4 bcr fott ipso facto bafj ©tipenbium oer= liercit, ■’ unb ein onberer baju quatificirter au feiner «Statt crfc(jt werben. ®a aber id) Doctor Wohiuiz als erftcr unb boit bent §errit Fundatore fctbftcn erfüfter Superiutendens nadj beut SOßillen ©otteö mit £obc abgdjcit würbe,® fo foüc §>crrßector Maguilicus unb Yenerabile Consistorium ber allljiefigen töbl. itub uralten Unitierfität in SBicit be= fugt fein, anftatt meiner einen anbern ©uperintenbenten ex Facultate Juridica, unb jwar fobiel möglid) einen Doctorem bcr traincrifdjeu Nation, weiten biefelbc beffer bic Subjecta bcr Studiosorum nationa-lium fennen tönuen7 ju erwäljlen, unb ju crfcfecn. Sßelcfjer fobann bic gehöriger Orten cingcljcnbc 3in8 unb ßinfommniffen8 bcr Fundation einueljmen,0 beiten armen ©tubenten, wie oben gefagt, auötljeilen unb biefemnad) beut §odjcnnelbctcn §crrn Kectori Magnifico unb Venerabili Consistorio wenigift alle jwei Qaljrc feine richtige Sfaitung tl)ucn, bie ä)iängcl bauon erwarten unb ju rcdjt erleitern,10 fouften aber ob ali-quam culpam ober negligentiam bcr ©djaben au ^Ijiuc unb feinen Srben §ab unb ®utn gefudjt gcfudjt werben folltc. 3U Urfunb12 beffeu l)abc id) fofdje ©tiftung auf ^ergamen fdjreiben, unb mit meiner §anb» fdjrift unb “ißcttfdjaft ecrfcrtigeu wollen.18 ©o gefdfjeljen in 3Sien bcn fedjften Novembris anno seclizehnhundert sechs und siebenzig. L S.14 Georgius Wohiniz m. p. J. V. Dr. p. t. Rector Magniücus. Collationirt unb ift bcin im Archivo Universitatis berwaljrlicf) aufbeljaltcncu Driginal>©liftbricf glcidjlautcnb. SBicn, bcn 22. SWärj 1788. Ij. S. Joseph Strahl, Dr., m. p. ________________________________________ Universitatis Syudicus et Notar.'5 1 gefttägen — 5 Anniversarii — 15 üoUenjiefjeix — 4 imirbe — 6 Bcrmittfcfien “roiivbe 7 fö()tiett — 8 ©infunibmiffeit — 0 etnncm&eii— 10 cilcutteni — 11 (Suctt) — 12 Urtfjunbt — 13 foHeu — 14 L. S. pendentis —16 ÄoUationirt, ititb ifl biefe Slb(ct)vift mit bcr im 9lrcl)iuc auf&eloa^rtcn Urfdjrift toüvtlidi gteid)fautenb. SBien beit 28 ©eptembev 1802. L. S. Georg Sclimidlein m. p. Units. Synd. et not. To torej ta vsej deželi naši imenitna listina. Kes da je za učence kranjske dežele, posebno še za Gorenjce, po blagih dobrotnikih mladininili toliko štipendij vravnanih, kakor jih primeroma zna biti nima nobena druga kronovina; a Kna-feljevi vstanovi, kot je današnji njen stan in bo zanesljivo njeno vedno veče naraščanje v prihodnje, devlje se v sorodno vrsto le še škof Anton Alojzij Wolfovo Alojzijevišče v Ljubljani. Ker je ime Knafelj nam odvažno tako, vsilovalo se bo nehote marsikomu vprašanje: kje je bil rojen ta ljudomili mož in kedaj? Dognano je to, da jo bil Luka Knafelj rojen na Kranjskem, ker mrtvaška knjiga v Gross-Russbachu ga zove „n a ti on e Čarni olus“.1 Vrh stopnjic russbaškega župnijskega poslopja so zna-movana na deski vsa imena tamošnjih dosedanjih župnikov in tudi tu je še sedaj na svojem mestu zapisan „Lucas Knaffel, Čarni olus.“ Rojen bi pa Knafelj utegnil biti leta 16202 in sicer, po krstnem imenu soditi, krog sv. Lukeža v jeseni. Kje na Kranjskem bi bil Knafelj tedaj rojen ? To se z zgodovinsko neovrgljivostjo za sedaj povedati ne more. Soditi vender bi se smelo, da je bil Gorenjec in sicor iz tadanje radoljiške, pozneje rodinjske ter sedanje brezniške župnije, rojen v vasi „Dosloviče“:l zvani. V Doslovičah namreč stoji še dandanes kmetiška hiša „pri Knafeljnu“4 in rodovina v njej, kar se pri starejih hišah rado godi, piše se z istim imenom „Knafelj“ še danes. Ali bi bilo mogoče razlogov dobiti za tako mnenje? Poprimimo se, oprti celo na nektera pisma, v vtrditev temu ustnega poročila,6 ki živi še dandanes v Knafeljevi rodovini in v okolici drugod; in pravljice tudi, ki ni sicer pristna sestra, vender pa zgodovini vselej pripravljena spremljevalka. 1 Gl. st. 12. — 2 Gl. st. 12. — 3 Le Smokuč bi se poleg Doslovič utegnil kedaj L. Knafcljeva rojstna vas imenovati. Prim. opazko 5. — 1 Pri Kna-felji jo od starih časov že cela zemlja. — 6 To ustno poročilo so tudi na nektera važna pisma oslanja. V Doslovičah pri Knafelji imajo namreč hranjen na- slednji rodovinslci list: a) Lovro Knafelj („Knaffel“) 1. avgusta 1795 v Doslovičah rojen in na Rodinah krščen; b) Matej Franjo Knafelj („fitmflij") Lovrov oče, 1. novembra 1762 v Doslovičah rojen in v Radoljioi kerščen; c) Matej Knafelj („ifttaflitfdj"), Matej Franjev oče, 31. avgusta 1711 v Doslovičah rojen in v Uadoljici krščen; d) Gašper Knafelj („.ftnaflitfrf)"), Matejev oče, 1. janvarija 1684 v Smokuči rojen in v Radoljici krščen in slednjič e) Martin Knafelj („ftuaflttfdj"), Gašperjev oče, rojen 18. oktobra 1656. Pri Knafelji v Doslovičah so namreč čisto trdnega prepričanja, da se je Luka Knafelj rodil iz njihove hišo. In to ne brez pomenljivih vzrokov. Zvesto hranjujejo namreč pri tej hiši prepis Luka Knafeljevega vstanovnega pisma1 in sedanji stari hišni posestnik, 1. 1795 rojeni Lovro Knafelj, ne spominja se čisto nič več, kako in kedaj bi bilo to pismo k hiši prišlo. Tudi shranjujejo pri Knafeljevi hiši palico, o ktori od nekdaj glas gre, da je bila Knafeljevega gospoda.2 Dotično mnenje Knafoljeve hiše podpira tudi naslednje: Mihael Griljoc, posestnik Bohinjčeve zemlje:i vSmo-lcuči, Doslovičam bližnji vasi, rojen 1750 in umrl 1834, pripovedoval je večkrat svojim otrokom, da jo njegov stari oče, Matija Martinovega krstnega lista pridejanega ni, znamovan je le sin Lovrov in Helenin, torej se ne ve, ali je rojen iz Doslovič, ali iz Sraokuča. In ker se omenjeni rodovinski list začenja ss Martinom, tudi Martinovemu očetu, Lovru, rojstnega leta več znamovanega ni. — Ko bi bila ob času Gašperjevega in Martinovega rojstva v Smokuči stala Knafeljeva liiša, morali so se pozneji Ivnafelji iz Smolcuča v Dosloviče preseliti ter nesti z rodovinslcim, kar se časih godi, ob enem hišno ime s seboj. V Smokuči se sedaj za Knafelje ne pišejo nikjer in tudi hiša se nobena ne zove tako. Rodovinslco ime „Knafelj“ se namreč v vsem obližji nahaja pogostoma le še v mošnjišlcih krstnih bukvah. Pišejo se za ..Knafelje“ v Mošnjah pri Fels-u, nekteri na Brezijah in v Dobrempolji. Od 1. 1G10—1680 pa imena „Knafelj“ v njih ni brati. — Omenjenemu Martinu, Lovrovemu in Heleninemu sinu, rojenemu 1656. leta, utegnil bi stric biti 1. 1620 rojeni Luka Knafelj. V neovrgljivo zgodovinsko resnico pa se bo dvignila ta zadeva težko težko še kedaj, ker pogorele so'v Radol-jici vse stareje krstne knjige. V Kadoljici imajo le še nekoliko fragmentov 1667. leta, od 1680. leta začenši pa popolne zapisnike. V tudi stari bližnji župniji Grad so pa knige sperele, tako da so naj stareje, kar jih hranijo sedaj, 1683ega leta. V ohranjenih zapisnikih grajske župnije ni pisanega niti enega imena „Knafelj“ (Knaffel). — Opozorujem naj tu prezanimive spreminjave v pisatvi imena „Snaflitfcf)", „Snaflij" in „Knaffel“ (Knafelj) pri eni in isti rodovini, ki se čisto določno zove in piše „Knafelj“. V novejših Knafeljevih hišnih pismih iz svetnih uradov je pa tudi brati sedaj „fiimffcl", sedaj „filtäffel" in tudi „finnflit(d)", ravno kakor se je dotičniku pisati poljubilo. — V srenj-skem pismu, lastnem vasi Smolcuč, bere se de dato 22. janvarija 1761 to isto ime pisano „JJttaffel". V ondotnem tudi srenjskem pismu, 14. junija 1782, pa so piše „fittnfft" in „jfttafel". 1 Gl. st. 4. 5. 6. in 7. — 3 „Tako so mi pravili mati in sedaj se jaz nanjo opiram“: dejal je kazaje jo stari sedanji Knafelj. Začudil sc jc pisalec nenavadni njeni dolgosti, a lcoj mu domači sin ve pojasniti to rekoč: „Je pa še palica veča, ker smo bili zmiraj bolj močni ljudje“. (Prim. st.‘10 in 11.) — 3 Od nekdaj že cela zomlja. ali pa Andrej Bohinjec,1 imel na Dauuji bogatega in zelo učenega brata, ali vsaj sorodovinca, ki je bil po nekem na Dunaji umrlem2 Knafelji, rojenem Doslovičanu, veliko podedoval. Imeli so „pri Bohinjci“ v Smokuči do zadnjih dni neki tudi listine, v kojih je bil ta na Dunaji živeči jim sorodovinoc podpisan po hišnemu enako-glasnem rodovinskem imenu „Wohiniz“.8 Iz vseh teh poročil bi se z nekoliko dozdevnostjo tudi to sklepati smelo, da bi bila Luka Knafelj in Jurij Bohinjec rojaka, oba iz sedanje brozniške župnije, in sicer prvi iz Doslovič, drugi pa rojen v Smokuči. Iz tacega mogočega rojaštva bi se potem razlagalo še naravneje med Kna-feljem in Bohinjcem ono prijateljstvo, ki je iz Knafeljevega vstanov-nega pisma razvidno. Kazun teh ustnih poročil se je pa ohranila po vsem broz-niškem obližji pravljica, ki tudi kaže, da bi bil Luka Knafelj v Doslovičah pri Knafelji rojen. Knafeljeva rodovina v Doslovičah je namreč, odkar se spominjajo najstareji ljudje, še do danes take telesne moči, da po vsem kraji slovi. In ravno to se o tistih Knafeljih pripoveduje, ki so ob Lukovem času živeli.4 Pravljica o tej Knafeljevim od starih časov prirojeni moči ve naslednje navajati : Luka Knafelj bi bil neki imel na Dunaji6 prav močnoga slugo. Temu slugi bi bil bojo nekedaj dejal: „Jaz imam pa na Kranjskem doma brata, ki je še močneji od tebe“. Taka gospodova beseda ni dala strežniku mirovati, dokler gospod svojega brata na Dunaj ne pokliče ter so s strežnikom ne poskusita tu. Na Dunaj 1 lin,jena bi utegnila biti kr. 1G20, kot L. Knafelj, ali pa tudi nekoliko prej. „■Jlnbre SSoßiiii j" „2Iiatf)ia 3Bod)inij" in „Slnbre SBodtimiej" (Bohinjec) se berejo na neki vasi Smokuč (©diniofOutfd)) lastni 8. septembra 1074 — tedaj 3 leta po L. Knafeljovi smerti — pisani listini. — 11 L. Knafelja si mislita ustno poročilo in narodna pravljica vedno le na Dunaji živečega in tudi umrlega tam. Toda čuditi se je le, da je ohranjenega L. Ifnafelju med ljudstvom še toliko spominja. Pozabiti namreč nikdar ne smemo, da jo L. Knafelj davno že, lG71ega leta, zameri, in da so celih 12 let pozneje, od 16. julija do 12. septembra 1683, Turki stali grozeči in požigajoči pred dunajskim mestom in po Spodnje-avstrijanskem. — 8 Administrator na sv. Gori pri Litiji Simon Kosmač je kot sedemletni deček še sam videl doma v svoji rojstni hiši „pri Bohinjci“ — kjer so sc kedaj Griljec in še poprej Bohinjec pisali — in v drugi hiši „pri Muleji“ v Smokuči taka pisma ter si od ta čas zapomnil imenske pisave onega dunajskega sorodovinca. Spominja se, da je bilo s precej lepimi črkami zapisano „Wohiniz“, krstnega imena pa ne pomni več. — 1 Prim. st. 0. op. 2. — 6 Gl. opazko 2. prišedši pa je neki vrgel Luka Knafeljev brat1 tistega slugo silo tako, da se mu je ulomil hrbet.2 Drugod po okolici se zopet čuje ta pravljica preobrnjena tako, da bi bil Luka Knafelj z Dunaja na svoj dom v Dosloviče prišel ter imel onega močnega slugo s seboj. Potem bi se bila pa Knafeljev brat in sluga z navedenim izidom vrgla Zavrhom, v prijetni gorski dolini pod Stolom. Tudi to je med ljudmi, da bi bil Luka Knafelj kot mladeneč sam rad pohajal po prijaznih domačih planinah in rovtih pod Stolom, kjer je v starem času vsaka kmetiška hiša, in tako tudi Knafeljeva, imela svojo kočo za takratno od danes nekoliko obilnejo živino. In nekteri sedaj živečih starih so menijo spominjati, kako bi bili otroci še čuli starišev svojih pomenkovanje: da so pri Knafelji v Doslovičah celo tam na Dunaji gospoda imeli. Kako pa da jo Luka Knafelj v takratnih časih prišel tako daleč iz svojo domovine ter bival celo kot dušni pastir na Spodnjeavstrijskem, o tem se za sedaj tudi ugibati ne more. Kakošni posli so bili duhovnikuKnafelju na Spodnjeavstrijskem V Biti je moral Luka Knafelj, kar naslov njegov „theologus emeritus“8 kaže, profesor bogoslovja/ potem 7 let dnhovnik v c. kr. bonišnici na Dunaji,5 na to pa 1. 1658 v Gross-Eussbaclm župnik6 postane. Ta župnija je stara, kor omenja se koj v prvi polovici 12. stoletja. Leopold IV. iz babenberške rodovine7 odda 1135 župnijo llussbach pasovskemu škofu Keginaru, in od sloj s Pasovom do 1. 1751 zedinjena biva. Že 1. 1201 se z imenom 1 Morebiti Peter, ki bi se potem od brata Luka več domu porvnil ne bil; prim. st. 12. — 3 Pisatelju pri takem trivijalnejem prizoru ni treba opominjati, da piše kot cul — olepšovaje jo pravljice pačiti ne sme. — Stari sedaj živeči Knafelj pa pravi, da bi bil šel nekdo iz sorodne jim Škr-beceve hiše na Rodinah, kjer je pa rodovinsko ime Knafelj že zamrlo, metat se na Dunaj. — 3 Gl. st. 5. — 4 Kje, se ne ve. — 5 To in več naslednjega je bral župnik Pintar v russbaških zapisnikih. — Pisalec ne ve, lctera izmed današnjih dunajskih je ta bolnica; utegnila bi pa biti kaka po cesarski rodovini ustanovljena. — “Zupančič je dobil pri dotičnih dunajskih zemljiških bukvah lastnoročni Knafeljev podpis: „Sufa§ ffiitaffel, pfanvr 311 groffen 9lu§6adb". Da sc ime njegovo, kot dr. Zupančič v brošuri (st. ‘20) omenja, semtertje mesto „finaffcl" bere „Änäffel", že zarad tega motiti ne sme, ker so je tudi v župnijske zapisnike ne „fittäffel", ampak za „&naffe(-a" podpisoval. Prim. pa drugo različne pisave istega imena st. i). op. — 7 V 15. stoletji svotnik razglašen ter Avstrijskemu deželni varuh odločen. navaja „Conradus, plebanus do Rusbach“.1 Tudi zelo imenitna župnija je morala biti grossrussbaška, ker celo Kiesel2 je bil župnik v Eussbachu. Pogumen ter dolalen mož jo bil Knafelj, ker obširni graščini, kot tadanjemu župnijskemu poslopju v Kuss-bachu, gornjo nastropjo nadzida ter je z lepimi sobanami preskrbi. Imel je Knafelj kot župnik tu lastno zemljiško knjigo tor pobiral desetino.3 V tukajšnjem župnijskem zapisniku je znamoval Knafelj konec lota 1659 lastnoročno sledeče vrstice: „Hune annum divina favente gratia feliciter transogi divinao majestatis atque lJeatis-simae Virginis Mariae ad honorem et gloriam sanctorumque apo-stolorum Petri et Pauli et proximorum utilitatem“. Kavno to leto je Knafelj tu krstil 97 otrok. 12. majnika 1671 je zadnjikrat župnik Knafelj tu krščeval ter se ob tej priliki v krstne bukve s prav značajnimi velikimi črkami razločno podpisal: „Lucas Knaffel“.4 Umrl pa je 29.junija, sv. Petra in Pavla dan, 1671 zapustivši testament.6 V testamentu je legiral bratu svojemu Petru,15 ki je bival pri njem, stričniku Andreju Matovžek-u ali Matovžec-u,7 svojemu kapelami Jakobu Hertholdu, svoji postarni strežnici Ani in revežem grossrussbaške župnije raznih svot. 400 forintov je novim orglam v Kussbachu odmenil in 50 forintov sv. mašam. Zapustil je obilnega premoženja, hišo pri sv. Jakobu na Dunaji in pristavo v Grinzing-u blizo Dunaja, „Trumpelhof“ ali „Trnmpolthurm“ imenovano.8 Luka Knafolj jo v Gross-Kussbachu župnoval od 1. 1658 do 1671, torej 13 let in ob času, ko je bila ta župnija pasovskemu škofu v področji. Pokopali so ga 1. julija prav v župnijsko cerkev v Gross-Kussbachu in v ondotni mrtvaški knjigi zapisali naslednje besedo: „l.julii 1671 sepultus est Admodum Kov. Dom. Dom. Lucas Knaffol, parochus in magno Kusbach aetatis suae 50 annorum, n a t i o n e Carniolus“. 1 Nahajajo se pisave „Iluspach“, „Rusbach“ in „Kussbach“. Sedanjemu tamošnjemu župnijskemu pečatniku je vtisnjen naslov: „Ecc. par. ad s. Valent, in na: llusp(ach)“. — 3Klosel je bil imenovan za škofa v Wiener Neustadtu 1. 1588 in 1. 1598 m škofa na Dunaji. /a obe škofijstvi mu je došlo papeževo potrjenjo šo le 1814. leta. Leta 1610 je Kiesel postal kardinal. — ;l Dandanes tega več ni in župnija Gross-Russbach je inkorporirana Terczijanišču na Dunaji. — 4 Prim. st. 11. op.6. — sPrim. st. 4 in st. 11. op. 5. — 0 Prim. st. 11. op. 1. — 7 Gl. st. (>. ,,Mattheuscliig“ in ,,2J?atf)cufcI)i}". Temu rodovinskomu imenu pa ne ve pisalcc do sedaj sledu. —* 8 Gl. st. 5. in st. 14. I)r. Ferdinand Zupančič (Suppantschitsch). Pri štirih Štipendijah je zatisnil blagi Luka Knafelj oči, 30 pa jih je sedaj kranjskim študentom odmenjenih, in jih bode za leti še več. In kdo je takemu vspešnemu pomnoževanju poglavitni vzrok? Dr. Ferdinand Zupančič je ta mož — drugi Knafelj mu porečemo, in sicer tak, da, ko bi se dvignil Luka Knafelj danes iz groba, svoje lastne vstanove več ne spozna. Ozrimo se nekoliko v živenje tega slavnega domačina. Postavi naj se mu, ker je letošnje šolsko leto zatisnil za vselej oči, mali spominjek ravno tu v letniku kranjske gimnazije. Tudi kranjski meščani bi namreč Zupančiča z nekakim ponosom svojega smeli imenovati. Zupančič pa po pravici slediti sme Knafelju ter pri vseuči-liščnih vstanovah za kranjsko dijake za vselej ediniti so ime njegovo Knafeljevemu imenu. Dr. Ferdinand Zupančič se je rodil 12. oktobra 1806 v Ljubljani. Stariši mu začetkom niso bili premožni. Oče Andrej,1 niži finančni vradnik, zapusti, ko je francoska postala, Ljubljano ter gre z rodovino na Koko. Tu je Ferdinand izdelal štiri prve latinske šole. Po odhodu Francozov se vrne Androj z vso rodovino na Kranjsko, najamo najprej pod Kamenikom neko veče posestvo, potem pa dojde v Kranj ter tu založništvo s tabakom prevzemši še koj premožen postane. Ferdinand v Ljubljani dovrši 1. in 2. huma-nitetni razred,2 5. in 6. latinsko šolo po našem, in filozofijo, 7. in 8. latinski razred po sedanje. Od svojega 15. leta se Ferdinand, kot dostikrat naši mladenči učenci tudi sedaj, podučevajo po hišah že sam preskrbljuje. Prišedši na Dunaj se hoče medicine poprijeti. Toda koj pri prvi operaciji se odmedlevičen zgrudi, zdravništvo 1 Rojen v Šmartnem pri Litiji; pokopan v Ifranji, kjer mu je v kapelico na zahodu ji strani vzidan ličen spominek z napisom: „Dem am 2. Jänner 18G4 in seinem 89. Lebensjahre verschiedenen Vater, Herrn Andreas Suppantschitsch, k. k. Dist. Tabak-Verleger in Kraiuburg, ... die dankbaren Kinder.“ Mati mu je pa pokopanena na Reki. — 2 Leta 1821 je bil petošolec in 1. 1822 šestošolec v Ljubljani. V 5. razredu ima v vseh tvarinah prav dobre in v krščanskem nauku hvalen red. V G. razredu je v vseh tvarinah prav dober. Kot šestošolec postane Weitenhiiller-jev štipendist. So-učenci v 1. in 2. humanitetnem razredu so mu bili knozškof dr. Jernej Widmer, umrli prošt Anton Kos, vpok, nunski spovednik Janez Urevec i. dr. popusti ter se loti pravoslovstva. Pravoslovca ga jo z dobrimi lekcijami podpiral dvorni svetnik dr. Toma/, Dolinar (Dolliner), Zupančičev rojak. Sploh do konec svojega živenja mu je bil ta učeni Kranjec srčno vdan milemu očetu enako. Kot študent na univerzi se uči Zupančič s posebno marljivostjo tujih jezikov. Ker si je pridobil dosti temeljitega znanja v laškem, francoskem, angleškem in holanškem jeziku ter slovstvu, priporoči ga dr. Dolinar baronu Hammer-Purgstallu, kojemu mladi Zupančič pri zgodovinskem njegovem dolu „Geschichte des osmanischen lleiches“ veliko pripomore. Po dokončanem uku na višili dunajskih šolali misli Zupančič postati cesarski vradnik. Ker ga pa pri zadnji ostri preskusili ji za doktorstvo izpraševalni komisar, advokat Schmidt, nagovori, naj se v njegovo pisarno poda, sprejme to mladeniču šolo ravnokar zapustivšemu gotovo častno ponudbo. Tu ostane do Schmidt-ovo smrti 183701?11 leta. Leta 1842 postane Zupančič samosvojen advokat. Leta 1852 si ga izbere juridično društvo za penzijo vdov in sirot svojega denarničarja. Illagonosnega mnogoletnega delovanja njegovega v tem poslu ta družba nikdar pozabila ne bo. L. 1855 si ga spodnjeavstrijska advokatska komora prvo-mestnika izvoli, kar Zupančič do 1865e»a leta ostane. L. 1855, 2. marcija, pa ga dunajski univerzitetni konzistorij Knafeljevi vstaiiovi imenujo suporintendenta, kar je tudi bival do konca svojih dni. Nadzornika Knafeljevim vseučiliščnim vstanovam si Zupančiča oglejmo tu nekoliko natančnejo. V svoji oporoki1 od 16. junija 1671, kakor piše po dr. Juriji Bohinjci osnovano vstanovno pismo do dato 6. novembra 1676, odločil je Luka Knafelj, naj se iz njegovega premoženja vravna štipendija štirim kranjskim učečim se mladeničem. Zapustil je Knafelj v ta namen:2 lvi': v Grinzing-u nad Dunajem pristavo, ki so jo vsled testatorjeve volje po smrti njegovi za 4000 for. in 50 tolarjev prodali ter za 3000 for. tega denarja obligacij nakupili. 2®lJ na Dunaji v notranjem mostu pri sv. Jakobu hišo iz dveli oddolkov, ki ju je Knafelj 3. marcija 1667 sam kupil, in sicer 1 Glej str. 12. — 2 Glej vstanovno pismo str. 5. veči za 3000 rensk. for., manji za 1000 rensk. for., ter pri obeh že 100 zlatov nadskupnino pridal. A v kakošnem stauu dobi nadzornik Zupančič to Knafeljevo pohišje! Stanovanja v njem so bila proti drugim na Dunaji colo preslabo plačevana. Zasledi pa Zupančič tudi ta čudni nered, da so nekteri v hiši stanujoči ob onem v najemu imeli prostorije ob tleli, ki jih pa niso zase rabili. Oddajali so je namreč le tretjim osebam, n. pr., da je najemnik, ki je za tako pritlešno stanovanje sam 70 for. plačeval, od podnajemnika jih neredkokrat po 200 dobival. Take hišne razmere so bile pogumnemu Zupančiču neznosne. Kot previden gospodar si ve pridobiti koj prvo leto svojega nad-zorništva skoraj 1000 for. več najemnine, in vender nobeden dosedanjih najemnikov iz Knafeljeve hiše ni moral in tudi ni šel.1 Zupančič dobro ve, da hiša v slabem stanu in zunanjega ne ravno prijaznega nikoli obilne stanovniue donašala ne bodo. Pripusti se mu prosečemu tedaj, naj poslopje dostojno prenovi ter bolje zveže manji z večim hišnim oddelkom; kor kazalo je, da bi se iz hiše po najpotrebnejih popravah dobivalo krog 4000 for. več najemnine na leto. A sedaj pridejo nad Zupančiča najbritkeje uro, ki so zahtevale vse neustrašljivosti močnodušnega moža. V majniku 1858 se, kakor jo Zupančiču dovoljeno bilo, prične trgati staro založno pohišje ; pa za teden dni više povelje sopet vse tp delo ustavi. Obravnavalo se je namreč ravno sedaj, kako razširiti ter olepšati notranje dunajsko mesto. Za Knafeljevo hišo pa ni še odmenjeno bilo tačas, kako z njo ravnati. Več nego leto in dan stoji tedaj na pol razdrta, vsak dan ponavljajoča britki bol Zupančiču skrbečemu, kaj bo li mila ali nemila prihodnost z njo odločila. Slednjič se izve, da bo Knafeljevo pohišje moralo 35 štir-jaških sežnjov mestu prepustiti. Zupančiču jenja od sedaj misel vsakoršne hišne prenovitve. Le dvojno mogočost ima pred seboj: ali naj se staro pohišje komisiji za razširjanje ter lepšanje dunajskega mosta proda, kar so mu tudi svetovali mnogi, ali pa čisto novo poslopje na tem mestu sozida. 1 Zato je Zupančič mogel osnovati koj 185Gega leta že 23 štipendij po 150 for. lsonY. (len., kojih jo bilo le 19 po 120 for. lconv. den., ko je nadzornik postal. Zupančič bi raje nadzorništvo drugomu oddal, kakor pa bil za prodajo sedanjih hišnih razvalin. In res, dovoli se mu, da sedaj sme staro vstanovno poslopje popolnoma podreti in mesto njega novo pozidati. 35 D0 hišnega prostora na to koj omenjeni komisiji za blizo 17000 for. proda ter 80000 for. pri juridičnom društvu za penzijo vdov in sirot na posodbo vzame. V vsem pa ima Zupančič novemu zidanju pripravljenega kapitala 12G280 forintov. Sredi septembra 1859 so tedaj zidanje nove hiše pričenja in o sv. Mihaelu 1860 že so so oddajala stanovanja v najem. Tako torej se je dvignilo iz Knafeljeve zastarole hiše štiri nadstropja visoko — naj mi je dovoljeno reči: Knafelj-Zupančičevo poslopje na Seilerstätte, št. 2.1 Vsa zidatev nove hiše je stala 136123 for. ter bilo 1862ega lota 97561 for. na hiši dolga. Do sv. Mihaela leta 1875 je bila davkov oproščena ter donašala precej prvo leto 15565 for. najemnine. Najemnina ta pa je od leta do leta prihajala le še veča, kolikor namreč se je razširjal Dunaj sam. Zupančič tedaj po nekoliko dolg, ki bo čisto izplačan 1890. leta, odrajtuje, po nekoliko pa nalaga denar. Poslopje je sedaj blizo 240000 for. vredno ter na leto brutto 22000 for. donaša. In da bo v prihodnjo lo še bolj naraščala vrednost tega novega poslopja, porok nam je že prelepi kraj, kjer zidano stoji z vabljivim razgledom na „Park-King“. Ko je leta 1855 Zupančič postal Knafeljevi vstanovi Superintendent, bilo jo štipendij 19 po 120 for. konv. don., od 1. 1856 jih je 23 po 150 for. konv. den., a od šolskega leta 1866/67 celo 30 po 240 for. a. v.2 Ko Zupančič, dolžnost si misleč blagemu Luku Knafelju postaviti hvaležen ter častilen spominjek, leta 1862 popisuje tadanji stan Knafeljeve ostanove, pravi svoj spis končevaje: „Kakor je Knafeljeva vstanova skoraj dve stoletji do sedaj ne malo bila temu vzrok, da jo njih veliko pozneje v vednosti ali v državnih službah izvrstnih mož večidel le z njeno pomočjo moglo v študijah naprej 1 Poprej »pri sv. Jakobu v notranjem mestu“, št. 807. — 2 Te povikšane svote so sc prvokrat konec meseca julija 18(i7 izplačevale. Takratnemu prvemu višemu izplačevanju je v smislu tisti čas bolehnega dr. Ferd. Zupančiča posredoval dr. Ford. Pogačnik. — Gl. tudi st. 15. op. 1. — tako naj tudi v prihodnje še stoletja in stoletja bo z njo. Naj v prihod isto tako mladim možem vstanova ta lajša živenjo tistih let, ko se bodo z vednostmi ukvarjali“ ... In v zadnjem stavku svojih vrstic sam sobi — če tudi nehote — spričevalo poštenega truda pišoč govori: „Tolažilna mi jo misel, da bo ob času, lcojega se ve doživel ne bom, revni študent . . ., ki mora prestajati dostikrat celo glad, da bo ob svojem času revni študent imel obilneje in bolje hrane, tedaj živenje ne tako preobloženo skrbmi“.1 To tedaj ginljive besede moža, ki je, kot spričujejo njegovi ljudje, vstajal ter bojeval spat le s to edino mislijo: kako Kna-feljevo vstanovo osnovati tako, da v prihodnje kranjskih študentov na Dunaji nobeden v pomanjkanji ne bo. Zgodilo se bo, blagi umrli, po želji Tvoji, ker skoraj gotovo za ne preobilo let ne bo pridnega študenta iz Krajnske, ki nebi vžival na viših šolah — da, morebiti nekteri celo na gimnaziji — Knafeljevih in Tvojih dobrot. Ozrimo se še nekoliko v Zupančičevo družinsko in vednostno živenje, na njegovo osebo in značaj. Oženjen je bil Zupančič z Magdalouo Spurzheim, Dunajčanko rodom, in bil dvema hčerama oče.' Stareja, Marija,3 1. 1866 umrje. Te mu posebno drage hčere smrt je, tako se sploh govori, zavdala Zupančiču tisto srčno rano, ki je jela spodjedati tudi telesne njegove moči. Štiri leta pozneje mu je bila pa še ta nezgoda, da ob ledeni zimi pade na ulici ter si nogo in roko ulomi. Okreva sicer, a popolnoma se mu vender le ničveč poprejšnje zdravje noče povrniti. Zadnji čas se ga poloti hud krčni kašelj, ki mu uniči vso še ostalo telesno moč. 20. decembra 1873 se vleže in za 3 dni, 23. decembra (vtorek) v G8. letu svojo starosti ob 10:!/.i zvečer, umrje kot pravi potrpežljivi kristijan. Truplo njegovo so 26. decembra (petek) ob 2. popoldne slovesno blagoslovili v sv. Štefana metropolitanski cerkvi. Potem se je prepeljalo na währinSko pokopališče ter v rodbinsko rakov izročilo tihi zemlji. Pogreba se jo vdeleževalo veliko znamenitih oseb, in corpore pa dunajska advokatska komora. Hvaležni kranjski 1 Zupančič st. 15, IG in 17. — a Sopruga c. kr. dvornemu tesarskemu mojstru, arhitektu Jakob Felluer-ju. Študentje na Dunaji so mu spevali na grobu milo pesem v domačem jeziku,1 ki ga Zupančič na tujem ni pozabil ter ob priliki prav rad govoril. Kot učenjak in sicer juridični strokovnjak Zupančič ni neznan. Kinč njegovega stanu so ga po zmožnosti in vednosti v nekrologih juridični listi imenovali. Več njegovih vednostnih spisov, ki pričajo o veščem pravoslovci, raztresenih je po raznoterih juridičnih listih. Samostojno knjigo je dal le eno na svitlo in sicer: „Erläuternde Beiträge zur Kenntnis der in der Praxis zweifelhaften und streitigen Punkte des in Oesterreich geltenden Wechselrechtes, Wien 1841.“ Zupančič je bil srednje postave in slabotnega zdravja. Obraz mu je bil zarudel. Zavoljo pleše je nosil baroko, ki mu je bila do leta 1870 zatemnele barve. Tega leta pa se mu primeri omenjeno telesno poškodovanje in dalj časa mora ležati. Z bolniške postelje vstal je imel sivo baroko in, poprej vedno čisto obritega obraza, polno sivo brado. Oist, naravnosten značaj mu je bil. Priča temu naslednje: Zadnja leta so mu namreč, preden je stavil nasveto za štipendije, redno dohajala anonimna pisanja, tega ali onega prosilca črneča. Zelo nejevoljen je prijatoljem večkrat tožil o tem vodno pristavljajo besede: „Tako mi kedaj delali nismo!“ Opomniti se pa tu mora, da ga taka brezimna naznanila, ki je je pisati v stanu le nežlahen človek, vznemirjala ter v njegovih priporočilih motila niso nikoli. Zupančič je bil ponižen mož. Imel je namreč 2 reda, in sicer holanški hrastov red s krono in viteški križ c. kr. avstrijskega reda železne krone lil. vrste. Holanški red jo prejel, ker je kot zastopnik holanške vlado na Dunaji vsesploh bil Holančanom nesebičen pomočnik. Poslavitvi z odličnim avstrijskim redom pa je misel sprožil odbor juridičnega društva vdovam in sirotam v pomoč. Če ga je tudi poslavitev z železno krono razveselila prav posebno, imel je 1 TJmerlemu še žive: Sopruga in hči Matilda, omožena z dunajskem dvornim in sodniškim advokatom dr. Alojzij Millanich-om. Vnuki: Melanija, Alfred, Oskar in Ilelena Fellner in Rihard Millanich. Živa sta mu še 2 brata: Vradnik v penziji Karol in ljubljanski dvorni ter sodnijski advokat dr. Franc in 4 sestre: Marija Suppantschitsch, Šarlota vdova Reyer, Frančiška vdova Keichel in Ana omožena Schönbück. vonder red le enkrat na prsi pripet, takrat namreč, ko se je prišel za tako odlikovanje zahvaljevat Njegovemu veličanstvu, cesarju. Bil je blagodušen mož in pohleven, tih, kratkih besedi ter vedno le bolj resnoben. Nesebičnost njegova pa ga vvrstuje biserom človeštva. Bil je dober sin, dober človek. Kot hvaležen sin je redoma obiskoval svojega starega očeta v Kranji in ob taki priložnosti — vez nekdanjega sošolstva kot sveto spoznavajoč — ni zanemarjal pogledati k svojim součencem, posejmo k tem, kar jih je bivalo po Gorenjskem krog krasnega, Zupančiču toliko priljubljenega, blejskega jezera. Blagima Kranjcema, o lcojih živenji so nektere črtice zna-movane tu, ne bomo sicer devali na gomili lovorovega venca, kakor si ga pridobiva milozvučnimi spevi pesnik v našem jeziku. A, dragi mladi bralci, vsak dela v svojem poklici, vsak svojim talentom, vsak tam, kamor ga je odmenila Previdnost. Vsak nas naj zato po svoji zmožnosti delajoč za blagor domačije ter človeštva posnema Luka Knafelja in Ferdinanda Zupančiča. Milo spominčico iz domačih tal pa jima le nesimo tje do njunih telesnih ostankov, daleč tje zunaj mej ože naše domovine; zasadimo jo v njuna grobova želč: naj bi Slovenskemu in Avstriji ne manjkalo nikoli enačili blagih duš, kot sta Luka Knafelj iu Ferdinand Zupančič. V Kranji, julija meseca 1874. T. Zupan. Schulnachrichten. i. Der Lehrkörper und die Vertheilung der Lehrfächer. Laurenz Iirob, Director, lehrte Latein in der III. und Griechisch in der III. und IV. Klasso, 14 Stunden wöchentlich. Thomas Zupan, Weltpriestor, k. k. Professor, Vorsitzender des Orts-schulrathes zu Krainburg, Ordinarius der IV. Klasse, lehrte Koligionslelue in der L, II., III. und IV., Deutsch in der IV. und Slovenisch in der 111. und IV., 17 Stunden wöchentlich. Franz Krasim, k. k. Professor, gewesener k. k. Bezirks-Schulin-spektor, Ordinarius der III. Klasse, lehrte Naturwissenschaft in dor I., II., III. und IV., Mathematik in der II., III. u. IV., 21 Stunden wöchentlich. Heinrich Pirker, k. k. Professor, Mitglied des Gemeindeausschusses der Stadt Krainburg, lehrte Geographie und Geschichte in der I., II., III. und IV., Italienisch in dor III. und IV., 20 Stunden wöchentlich. Anton Artel, k. k. wirklicher Gymnasiallehrer, Ordinarius der I. Klasso, lehrte Latein in der I. und IV., Deutsch in der I. und Slovenisch in der I , 21 Stundon wöchentlich. Alwin v. Wnuwcrinans, k. k. wirklicher Gymnasiallohrer, lehrte Freihandzeichnen in der I., II, III. und IV., Mathematik in der I. und, Kalligraphie in der I. und II., 20 Stunden wöchentlich. Martin Karlin, k. k. Reserve-Lieutenant, supplierender Lehrer, Ordinarius der II. Klasse, lehrte Latein in der II., Deutsch in der 11. und III. und Slovenisch in der II., 17 Stunden wöchentlich. I)eu Unterricht im Gosange, als einem unobligaten Gegenstände, ortheilte zweimal in der Woche der hierortige Volksschullehrer Peter Obi». II. D(?r Lehrplan. I. Klasse. Ilcligionsiclirc. Katholischer Katechismus. Glaube, Hofl'nung, Liebe, Sacramente und christliche Gerechtigkeit. Nach Lesar. Wöchentlich 2 Stunden. Latein. Die gesammte regelmässige Formenlehre mit Einschluss der Deponentia nach der Grammatik von Schultz eingeübt in beiderseitigen Uebersetzungen aus dem I. Thoile des lateinischen Lesebuches von Rožek. Memorieren der Vocabeln. Aufgaben nach Vorschrift. Wöchentlich 8 Stunden. Deutsch. Die Formenlehre bis zu den Klassen der starken Verba nach der Grammatik von Heinrich. Lectftre gewählter Stücke aus dem deutschen Lesebuche von Madiera. Aufgaben nach Vorschrift. Sloveniscli. Die Formenlehre bis zu der Eintheilung der Verba in 6 Klassen inclusive nach der Grammatik von Janežič. Lectüre nach dem I. Theil des Cvetnik von Janežič Aufgaben nach Vorschrift. Wöchentlich 3 Stunden. («cog'i'apliie. Fundamentalsät/o der mathematischen Geographie. Beschreibung der Erdoberfläche mit Bezug auf ihre natürliche Beschaffenheit und die allgemeinen Scheidungen nach Völkern und Staaten. Kartenlesen und Kartenzeichnen. Nach Klun. Wöchentlich 3 Stunden. Miitlieiiitttik. Die vier Species, Theilbarkeit der Zahlen, gemeine und Decimalbrüche; Linien, Winkel, Dreiecke, nach Močnik. Wöchentlich 3 Stunden. \atiir»'escliiclite. Säugethiere, Vögel, Reptilien, Amphibien, Fische, Gliederthiere. Nach Pokorny. Wöchentlich 3 Stunden. Zeichne». Geometrische Formen, gerade- und krummlinigo Muster mit Bleistift und Feder. Wöchentlich 4 Stunden. II. Klasse. Religionsichre, Cultus der katholischen Kirche nach Lesar. Wöchentlich 2 Stunden Latein. Formenlehre der selteneren und unregelmässigen Flexionen; die wichtigsten Kegeln der Syntax eingeübt in beiderseitigen Uebersetzungen. Grammatik und Lesebuch von Schultz. Memorieren der Yocabeln. Häusliches Praparieren. ■ Alle 14 Tage ein Pensum. Wöchentlich 8 Stunden. Deutsch. Fortsetzung und Ergänzung der Formenlehre, zusammengesetzter Satz. Grammatik nach Bauer; Lesebuch nach Ma-diera. Lesen, Sprechen, Vortragen, Ausarbeitungen von Sätzen, kleinen Erzählungen. Alle 2 Wochen eine häusliche Arbeit. Wöchentlich 3 Stunden. Sloveniscli. Ergänzung der Formenlehre mit orthographischen Uebungen. Ausführliche Behandlung des Verbums verglichen mit dem Deutschen; zusammengesetzter Satz. Grammatik und Lesebuch nach Janežič. Wöchentlich 3 Stunden. Geug’niphic und Geschichte, a) Geographie 2 Stunden. Specielle Geographie von Asien und Afrika. Eingehende Beschreibung der verticalen und horizontalen Gliederung Europa’s und seiner Stromgebiete; specielle Geographie von Süd- und West-Europa. Nach Kinn. — b) Geschichte 2 Stunden. Ueber-siclit der Geschichte des Alterthums. Nach Gindely. Mathematik. Kechnon mit mehrnamigen Zahlen, Verhältnisse, Proportionen, ßegeldetri, Procentrechnung, Mass- und Gewichtskunde, Berechnung von drei- und mehrseitigen Figuren, Verwandlung und Theilbarkeit der Figuren. Nach Močnik. Wöchentlich 3 Stunden. Naturgeschichte. Im I. Semester Mineralogie, im II. Semester Botanik. Nach Pokorny. Wöchentlich 3 Stunden. Zeichnen. Elomente der Perspective mit Benützung der Drahtmodelle. Zeichnen von geometrischen Körpern. Ornamente mit Bleistift, Feder und Pinsel. Wöchentlich 4 Stunden. III. Klasse. Reli)iie und Geschichte. Geographie 2 Stundou. Spezielle Geographie von Nord- und Osteuropa mit Ausschluss von Oester-reich-Ungarn, dann Amerika und Australien. Nach Klun. — Geschichte 1 Stunde. Uebersicht der Geschichte des Mittelalters: am Schlüsse Recapitulation mit Hervorhebung der charakteristischen Momente aus der Geschichte Oesterreichs. Nach Gindely. Mathematik. Algebra. Die 4 Grundrechnungsarten mit Buchstabengrössen, Combinationslehre, Potenzieren, Quadrat- und Kubikwurzeln. Der Kreis mit verschiedenen Constructionen in und um denselben, Berechnung soiues Inhaltes und Umfanges. Häufige Hausaufgaben nach Močnik. Wöchentlich 3 Stunden. Naturwissenschaft. I. Semester: Mineralogie nach Pokorny. II. Semester: Physik nach Pisko, und zwar: Allgemeine Eigenschaften der Körper. Aggregatznstände, Grundstoffe, Wärmelehre, Mechanik (theilweise). Wöchentlich 3 Stunden. Zciclincii, Fortsetzung der Perspective. Zeichnen nach geometrischen Körpern und Gypsmodellen. Ornamente mit Bleistift, Feder, Kreide und mit Pinsel und Farben. Wöchentlich 4 Stunden. IV. Klasse. Itelig'ionslclirc. Biblische Geschichte des neuen Testamentes nach Lesar. Wöchentlich 2 Stunden. Latein. Tempus- und Moduslehre, die Participial-Constructionen nach Schulz. Aus „Gaesaris bellum gallicum“ das I., IV. u. V. Buch. Metrische Hebungen nach Ovidii Carmina von Grysar. Aufgaben nach Vorschrift. Wöchentlich 6 Stunden. Griechisch. Die Conjugation der Verba auf co beendigt. Verba auf und die uuregelmässigen Verba. Ueberset/.ungen nach dem Uebungsbuche von Schenkl. Aufgaben nach Vorschrift. Wöchentlich 4 Stunden. Deutsch. Die gesammte Grammatik in den wichtigsten Abschnitten wiederholt. Nach Bauer. Lesen ausgewählter Stücke aus Neumanns Lesebuche. Monatlich 2 Aufgaben. Wöchentlich drei Stunden. JSloveniscli. Wortfügung und Wortfolge. Die Grammatik in den wichtigsten Partien abgeschlossen. Nach Janešič. Lesestücke aus dem zweitem Theile von Janešič’ Cvetnik. Uebungen im Vortrage. Monatlich 2 Aufgaben. Wöchentlich 3 Stunden. Italienisch. Ergänzung der Formenlehre. Hauptpunkte der italienischen Syntax. Uebersetzupgsübungen und Schulaufgaben wie in der III. Klasse. Wöchentlich 3 Stunden. Geographie und Geschichte. I. Semester: Uebersicht der Geschichte der Neuzeit mit steter Hervorhebung der für Oesterreich-Ungarn wichtigen Begebenheiten und Persönlichkeiten. Nacli Gindely. II. Semester: Specielle Geographie von Oesterreich-Ungarn. Nach Klun. Wöchentlich 4 Stunden. Matliematik. Algebra: Die zusammengesetzten Verhältnisse und Proportionen und ihre Anwendung. Gleichungen ersten Grades mit einer Unbekannten. Stereometrie. Häufige Hausaufgaben. Nach Močnik. Wöchentlich 3 Stunden. lvhysik. Mechanik, Akustik, Magnetismus, Elektricität, Optik (theil-weiso). Nach Pi»>ko. Wöchentlich 3 Stunden. /icichiicn. Zeichnen nach Gypsmodellon, Ornamente und Köpfe. 3 Stunden wöchentlich. III. Die Schüler. Klasse Zahl dor eingetre-tonon Schüler Verblieben am Schlüsse dos Jahres Von diesen waren: vom Sc bofi ganz lulgoldo eite halb das ganzo Schulgeld zahlende Stipen- disten Oe (Tont-liehe FriTu- tisten c — Privii- tinton I. Som. ii. Sem. I. Som. 11. Som. I. Som. II. Som. I. 25 — 22 — i 14 i 1 21 7 0 II. 14 — 13 — 8 9 4 2 2 3 0 m. 23 i 20 - 15 14 Q o 1 6 5 7 IV. 8 — 7 — 5 5 1 — 2 2 3 zus. 70 i 02 -- 29 42 9 4 31 17 22 IV. Stipendien. An Stipendien bezogen die 22 Stiftlingo während des Schuljahres 1873/74 den Gesammtbetrag von 1330 fl. 22 kr. Wie in den Vorjahren hat der löbliche Sparkasse-Verein zu Laibach in seiner warmen Thoilnahme an allen humanen Interessen des Landes auch in diesem Jahre zur Unterstützung der studierenden Jugend am Realgymnasium zu Krainburg den Betrag von 100 fl. bewilligt, welcher dann von dem gefertigten Berichterstatter im Sinne der edlen Spender nach den Anträgen des ganzen Lehrkörpers an dürftige und zugleich würdige Schüler vertheilt wurde. Die Direction spricht dem löblichen Sparkasse-Verein für diese bedeutende patriotische Gabe ihren verbindlichsten Dank aus. V. Zuwachs an Lehrmitteln. A. lUbliothek. Schenkungen: Von dem hohen k. k. Landespräsidium zu Laibach: Das Kaiserreich Brasilien auf der wiener Weltausstellung 1873, und Geographische Beschreibung Brasiliens, dann Oesterreichische botanische Zeitschrift. Von dem Herrn Pfarrer Lorenz Kozman in Safniz: 24 Bände Jugendschriften. Von dem Herrn Professor Thomas Zupan den 3. Jahrgang des „Vertec“. Von dem Herrn Matthäus Pirc, Handelsmann in Krainburg: I)ie Karte der Erde in Merkator’s Projectiou von Bergbaus, 1874, auf Leinwand aufgezogen. Von dem Herrn Pfarradministrator zu Michelstetten Michael Kotnik eine Sammlung von Büchern belehrenden und unterhaltenden Inhaltes. Angesehafft wurden; Titi Livii ab urbe condita, liber I, von Tüeking. — Taciti libri qui supersunt. Rec. C. Halm. 2 Tom. — Demosthenis orationes philippicae novem. Ed. Franke. — Curtius, griechische Schulgram-matik, 10. Aufl. — Fiiisting, Morphologie oder Formenlehre der griechischen Sprache. — Teuffel, Geschichto der römischen Literatur, 2. Aufl. — Karl Ottfried Müllers Geschichte der griechischen Literatur bis auf das Zeitalter Alexanders. 2 Bände. — Hintner, kleines Wörterbuch der lateinischen Etymologie mit besonderer Berücksichtigung des Griechischen und Deutschen. — Goettling, allgemeine Lehre vom Accente der griechischen Sprache. — Urbis Romae viri illustres, von Lhomoud. Ueberarbeitet und mit einem Wörterbuch versehen von Holzer. — Sander’s kurzgefasstes Wörterbuch der Hauptschwierigkeiten in der deutschen Sprache. — Wolff, Lehr- und Handbuch der Beredsamkeit. — Schmidt, rus-sisch-deutsches und deutsch-russisches Wörterbuch (die grössere Ausgabe). — Otto Honne-Am ßliyu, Culturgeschichto der neueren Zeit. Vom Wiederaufleben der Wissenschaften bis auf die Gegenwart. 3 Bände. — Jesenko, Oböni zemljepis. — Geschichte dos Geistes der Aufklärung in Europa, seiner Entstehung und seines Einflusses, von William Edward Hartpole Lecky. — Hei-mann’s historisch-politische Bibliothek oder Sammlung von Hauptwerken aus dem Gebiete der Geschichte und Politik alter und neuer Zeit. Als Fortsetzung. — Cannabich’s Lehrbuch der Geographie nach den neuesten Friedonsbestimmungen. 18. Aufl., von Oertel. — Stülpnagel’s Wandkarte von Europa. 2. Aufl. Auf Leinwand aufgezogen. — Sydow, Australien (zum Unterricht in der physischen Geographie). Auf Leinwand aufgezogen. — Kozenn, Oesterr.-ungar. Monarchie. 2. Aufl. für Mittelschulen. Auf Leinwand aufgezogen. — Erdglobus von Kiepert. — Ortsrepertorium des Herzogthums Krain. Von der k. k. statistischen Central-Com-mission. — Becker’s Weltgeschichte, horausgegeben von Schmidt, den 21. und 22. Band. — Mathematik von Vega, I. Band. — Das motrische System als Anschauungsmittel bearbeitet von Professor Bopp — Tabelle der neuen österr. Masse und Gewichte mit erklärendem Texte und Abbildungen nach den Vorschriften der k. k. Normal-Aichungscommission, von Villicus. — Lommel, Wind und Wetter. Gemeinfassliche Darstellung der Meteorologie. — Die Chemie in ihrer Anwendung auf Agricultur und Physiologie, von Liebig. 8. Aufl. 2 Bände. — Leunis, Botanik (Synopsis), 2. Aufl. Als Fortsetzung. — Schräder, Erziehungs- und Unterrichtslehre für Gymnasien und Realschulen. 2. Aufl. — Körner, Unterrichts- und Erziehungskuust nach physiologisch-psychologischen Gesetzen und Forderungen des Cnlturlebens. — Eucyklo-pädie des gesammten Erziehungs- und Unterrichtswesens, von Schmid. Als Fortsetzung. — Oesterreichische Gymnasial-Zeitschrift. Ii. Physikalische Lehrmittelsammlung. Geschenk: Eine kleine hölzerne Stiuimpfeife von Herrn Peter Cebin. Angekauft wurden: Eine Tangentenhoussolc nach Weber. Eine Magneto-Induc-tionsmaschine mit 5 Stahllamellen nachStöhrer. 3 Stück Geisler’sche Röhren mit verschiedenen verdünnten Gasen. C. Naturhistorische Lehrmittelsammlunfj. Schenkungen: Strix bubo, Astur palumbarius, Tctrao tctrix von Hrn. Notar J. Sterger. Strix bubo, grösseres Exemplar, sammt Glaskasten hiezu von Herrn P. Hudovernig. Angekauft wurden: Vier Stück kleine geschliffene Edelsteine in Schachteln mit Glasdeckel: Diamant, Rubin, Saphir und Smaragd. VI. Clironik des Realgymnasiums. Das Schuljahr 1873/74 begann am 1. Oktober 1873 mit einem feierlichen „Veni Sancte Spiritus“. Mit Beginn dieses Schuljahres gelangte das Krainburger Realgymnasium durch die Fürsorge und Munificenz des hohen k.k.Landes-schulrathes in den Besitz eines nach den modernen Bedürfnissen vollständig eingerichteten Zeichensaales mit den nöthigen Zeichenvorlagen, Glasrahmen, Modellen von Holz, Pappe, Draht und Gyps. Mit dom h. Erlasse vom 29. September 1873, Nr. 1(387 L.-Sch.-ll., ist der bisherige supplierende Gymnasiallehrer Herr Anton Arsel zum wirklichen Gymnasiallehrer an dieser Lehranstalt ernannt worden. Den 24. und 25. November 1873 beehrte die Anstalt der k. k. Landesschul-Tnspector für dio realistischen Fächer, Herr phil. Dr. Mathias Wretschko mit seinem Besuche und nahm die vorgeschriebene Inspicierung vor. Am 2. Dezember 1873 feierte die studierende Jugend mit ihren Lehrern das 25jährige Regierungs-Jubiläum Seiner k. k. apostol. Majestät unseres erhabenen Monarchen Franz Josef I. in festlicher Weise. Mit dem hohen Erlasse vom 14. Dezember 1873, Nr. 217ü L. Sch. R., ist der supplierende Gymnasiallehrer Herr Alwin von Wouwermans an dieser Anstalt definitiv angestellt worden. Vom