92. številka.
Ljubljana, v petek 24. aprila.
XVIII. leto, 1885.
ihaja vsak dan ivefer, izimni nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., M četrt leta 4 pld., za jedcu mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za Četrt leta 3 gld 30 kr., za jeden mesec. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za Četrt leta. — Za tuje deželo toliko ver, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopue petit-vrste po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, m po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravu i siv o je v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
vejja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6  „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po p o ž t i velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8  „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
LjtravtiiStvo „Stov. Naroda".
Resni dnevi.
n.
Grobovje krije one naše može, ki so narodu posvetili v temo njegovega prejšnjega življenja. Koliko navdušenega, koliko plodonosnega dela kaže nam življenje teh mož in koliko trpljenja, koliko žrtev teh mož nagromadenih je v tem, kar v življenji našega naroda nabajamo! Če druzega ničesar ne štejemo dobrega, to lepo, to neprecenljivo so nam ti duhovni domovinske ljubezni zapustili, da so narod naš tudi v najskritejših kotih domovine — maso — našega ljudstva zdramili; ona se zaveda, ona bodi za načela v boj, za načela ohranitve naroda slovenskega. Ta masa ima zdaj svoj politični katekizem v glavi in ne redke so prikazni v priprostem našem moži, da mu v srci nekaj živi, kar se zove patrijotizem. — Kdo je tako drzen, da ae bo tega bisera našega duševnega premoženja lotil; kdo tako krut, da bo delo, trpljenje naših navedenih mož s tem oskrunjal, da bi temu komaj in s teškimi napori zdraniljcnemu ljudstvu črt do onih jemal, ki mu vsaki dan, vsako uro tirajo njegov jezik iz šole, iz sodnije, ki robec pred nos de-
vajo, ako se o tem ljudstvu govori, ki njegove pokrajine kot bodoče domovanje svojih sinov zmatrajo, ki mu ne privoščijo mrzle vode; kateri domoljub, ki okolu sebe pogleda ter trpki položaj našega naroda vidi, hoče temu revnemu ljudstvu iztrgati ljubezen, samosvestno ljubezen do ljubega domačega ognjišča? — Ministerijalni bodimo, ministerijalni tir-jajmo svoje pravice, je najnovejše glasilo. Torej, ti slovenski trpin, ki hodiš z nemškim odlokom od hiše do hiše, da izveš, koliko imaš plačati, trpi še dalje, ne bodi nevoljen, če se ti je nemški odlok slabo tolmačil in bil kontumaciran, — hodi dalje v ono šolo, kjer se toliko naučiš, da nemaš kaj pozabiti, poslali ti bodo svetega Duha in pameten bo-deš, kakor oni, ki se je 8 let v svojem jeziku učil. Vlada bo one ljudi v tvojej deželi, ljubi trpin slovenski, ki se protivijo tvojej koristi, in one zvunaj tvojih krajev, koji že komaj čakajo, da bi tvoj govor izginil z zemlje in bi ti bil le ubogi vincar, ali težak v njihovej službi, z mogočno silo v tvoje najboljše prijatelje preustrojila in v tvojih krajih se bo živelo in ravnalo tako, kakor pri tvojih nemških sosedih!
To vse bodo tvoji poslanci izprosili. Ali miren bodi, ne brigaj se za nič, kar je javnega prava, to ti naj bo deveta briga. Dosti ne razumeš tega, še to pozabi, kar si Blišal iz ust onih, kojim je žarila ljubezen, gorka ljubezen do tebe trpina na lici! — „ Komur Bog dobro hoče, temu ne podari pravo, temu da boj, trpek boj za pravo." Ne, uspavali nas ne bodete vi, nemara v prvem pogledu na lastni svoj žep misleči proroki! — V Avstriji Slovanom prijazne vlade hitro jaše jo. Ali naj potem, ko pridejo časi opozicije, tam začnemo, kjer so naši gori omenjeni že umrli možje začeli! Ali naj se to, kar je kategorični imperativ našega življenja: boj, pazljivost opusti, naj se, kar jedino nas reši pred germanizacijo, tudi brez trušnega boja v najpravič-nejših časih napredujočo, — razmotrivanje naših razmer, primerjanje z razmerami druzih narodov ter terjatev boljših, — buđenje, ustrajno delo vrže mej zastarelo šaro!
Ali smemo to vse storiti, ako smo ministerijalni? — Ne mislite, da smo tako nespametni, da bi kar brez vse glave šli za vami, kamor vas vaša služba ali vaš egoizem vleče!
Še nas je nekaj tacih, ki ne teže po fotelji kacega parlamenta, še nas je tacih, ki za skledo leče ne prodajo plod narodnega trpkega dela zadnjih 40 let!
Ministerijalni bodimo! O da, in najskrivljenejši vladni „stimmvieh", če hočete, prijaznej nam vladi ali le tedaj, ko bi bil mej nami in Nemci drug narod; — z lahonstvom, ki se krepkega pridušanja slovenskega vojaka zboji, bi žl mi opravili! Pet let že imamo prijazno nam vlado; — kaj pa že imamo dobrega? Da se možje, ki so slovenskega jezika zmožni, kot uradniki nastavljajo! Dobro, naravno je to, ali pri nas na Slovenskem čudna, čudna prikazen. Ali bi pa to kaki poslanci omogočili, ki bi bili brezpogojno ministerijalni? Naši dozdanji poslanci neso Bog si ga vedi kaj opravili, — morebiti so parkrat brod zamudili, — ali v njihovo čast se mora reči, da so taki bili, o kojih vlada ni misliti smela in tudi ni mislila, da jih ima za vsako ceno. — Ako bi to bili, bogme, še to malo, kar nam je dobrega, seveda prav naravnega prišlo, (inostranec bi se kar čudil, da mi veselja poskakujemo, ker se našinci nastavljajo kot uradniki), ne bi mogli beležiti v svojo knjigo.
In kar Šest let naj ta vladni „stimmvieh11 na Dunaj i sedi! Prijatelj, ki ministerijalnost naših bodočih poslancev terjaš, — misliš se sicer že v fotelji v Dunajskem parlamentu in zaradi tega jo dobro, da že zgodaj pripravljaš privržence svojo doma; — ti boš ministerijalen, to je brez dvoma, ti boš vedno tam, kjer tvoje gmotno stališče ne bo škode trpelo, ali tam ne, kjer riskuješ, da te po-ženo v kak hud kraj; ali ne terjaj tega tudi od vseh druzih! Kaj pa bo ubogi narod počel tekom šestih dolzlh let, ako ministerijalnost ničesar no do-žene, ali le morebiti to, da bi uboga para Dolenjec še sam moral vlačiti vagone na železnici, katero bi ministerijalnost na lastne stroške tega ubozega trpina zidala. Pa bilo bi še poskusiti, ali taki ministerijalni poslanci se v fotelji v parlamentu tako dobro čutijo, da se kar nič ne zmenijo za kako nezaupnico. S—e.
Afganska vojska.
Afganistan je — kakor skoro vse gorate dežele, — dežela vojakov.  Vsak zna rabiti sablo in
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Hcne Lefebvro.  Poslovenil * * * Stat nominis uinbra.) .Dalje.
Devetnajsto poglavje.
Kongregacijonališka pridiga.
Pri mojem dohodu se služba božja še ni bila začela. Nič ni bolj žalostnega od templja protestantskega. Klopi iz hrasta in veliki oboji z deskami, ki zidove temnijo; nič slik, nič cvetlic, nič lučij; vse je nekako mračno in žalostno, kar tudi čute oste-kleni. Rekel bi skoro: bogočeščenje za slepce. Ne motim se, bil je tu neki kinč: bila je široka deska, na katerej je bilo z velikanskimi številkami zapisano število 129.
Cerkev je bila popolnem polna; a ta pobožna množica bila je mutasta. Kot okamnel na svojem prostoru in v svojo črno knjigo zamaknem molil je vsak vernik, kot bi bil z Bogom sam na svetu. Prav nič šumenja, prav nič premikanja stolov; nič onega mičnega šeptanja in onega poklanjanja mej
lepimi gospemi, ki rade puste svojo pobožnost in Rvoje novo oblačilo občudovati; nič onega ljubkega nereda, po katerem so naše cerkve dvoranam olikane družbe nekako podobne; vladala je gozdna tihota.
Na zadnje ustopil je duhovnik. Precej se je iznad klopi zibala harmonija (soglasje), milejša od vzdihljpjev vetra nad valovi. Moški, ženske, otroci, vsi so peli iz vsega srca z največo gorečnostjo in neskončnim vznesenjem. Prvikrat sem čutil, da petje je naravna molitev božja. Oudeč se mojemu molčanju pokazal je sosed mi s prstom na skrivnostno število ter mi je ponudil svojo pesmarico, ki je tudi napev k pesmi imela. Peli so 129. psalin ali bolje neki krščanski posnemek te vzvišene molitve, katero si je tudi katoliška cerkev za mrtvaško svečanosti prisvojila. Da jo z imenom imenujem, bila je Do profundis, vzklik upanja in ljubezni, katerega pravo lepoto nam vsakdanja navada zakriva.
Iz globočino vpijem k tebi, o gospod! Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo
tvoja ušesa glas moje prošnjo I Gospod! ako boš na pregrobe glodal,
kdo bo obstal, o gospod!
Toda pri tebi je sprava, in zavoljo
tvojo postave čakam tebe, o gospod! Moja duša čaka njegove besede,
moja duša v gospoda upa. Ud jutranje straže do noči naj Izrael v gospoda upa;
Ker pri gospodu je usmiljenje in pri njeni je obilno
odrešenje.
In on bo rešil Izrael vseh njegovih hudobij.*)
*) Tako so glasi ta psalin vWoll'ovem izdanji sv. pisma, III. str. 297 (Vulgata — Aliolli: 130. psalm, hebrejski tekst pa 129). Francoski naš izvirnik pa ga ima tako le str. 172:
N'atends — tu pas mes eris au fond do cot abimoV
0 mon Dieu, je meurs loin de toiV Kcouto — mol, Selgneur, jo confesso mon erime,
Pardonne — moi! pardonno — moi! Si d'une exacto main tu calculais l'ofl'ensc,
Qui subsistorait devant toiV Mais c'est toi qui toujours nous oflrcs ta clčmonce,
Aussi je m'assure en ta loi. Oni I je prends pour appui ta parole eternolle,
Mon ame cspčro en ton amour, Et je t'attends, mon Dieu! comine la sentinello
Attend la naissance du jour. Courago done, mon smel II Sit la-hattt un pčro
Qoi te regurdo en ta prison; t"est lui »jui d' Israel rachetu la misčre,
Cest lui ijui paiera ta ranrou.
streljati s puško. Ne more se pa reči, da bi v tej deželi bila redna vojska v evropskem smislu. Njena vojna organizacija je jako podobna črnogorskej. V mirnih časih vzdržava se le neznatno število vojni-kov na državne stroške in ti vojaki služijo le pri policiji. V slučaji vojne so pa gubernatorji posamičnih polzavisnih provincij, iz katerih sestoji kraljestvo, zavezani dati vsak neko določeno število vojakov, pripravljenih za vojno. Ti novinci imajo nekatere jako dobre lastnosti, manjka pa njim skušnje in tehničnega znanja, zato se skoro nikdar ne morejo ustavljati evropskim vojskam. Težko je določiti, koliko tacih vojakov more v boj postaviti Afganistan, ker se večkrat prigodi, da gubernatorji s tem ali onim izgovorom ne dopošljejo toliko vojakov, kolikor bi jih morali. Vender se da približno določiti število afganistanskih vojnih sil, če se pomisli, da je za emira Sir Alija, stalna vojska štela 18 polkov pešcev, oblečenih in oboroženih, kakor angleški vojaki, štiri polke konjice in 20 topničar-skih baterij. V afganskih trdnjavah ni dobrih topov. Glavno poveljništvo vseh vojsk pripada Kabulskeinu emiru, vsakemu polku pa zapoveduje kak princ ali pa gubernator provincije. Častniki se tudi izbirajo brez ozira na vojne sposobnosti. Vojne zakonodaje skoraj ni. Plača vojakom se kaj neredno izplačuje, v največ slučajih se pa niti ne izplača, Pešci se nabirajo največ iz Afgancev, nekaj tudi iz Perzov in vojaških begunov angleško-indijske vojske. Za konjico se nabirajo največ Tatarji. Prebivalstvo, iz-mej katerega se nabirajo te vojske, ne broji nad 4,(H)0.O0O, tedaj se sme s precejšnjo gotovostjo sklepati, da emirova vojna, izimši garnizij ne presega 80.01 K) mož. Kako škodo more napraviti taka vojska ruskim rednim vojskam, na to je sedaj teško odgovoriti. Vsekako pa Angleži več pričakujejo od teh vojsk, kakor bodo pa mogle opraviti. Ne da se tajiti, da bi te gorske čete, ko bi se jim pridružile še evropske vojske, ter bi jim zapovedovali angleški častniki, tudi marsikaj opravile. Ne ve se pa, ali bodo Afganci zaupali angleškim častnikom, iu ali ne bodo sumili, da Anglija s tem le hoče pokoriti Afganistan.
0 naših obrtnih razmerah.
(Govor gosp. M. Kunca v občnem zboru obrtnega društva kranjskega.)
Naše kranjsko obrtno društvo razlikuje se od druzih obrtnih društev po glavnih mestih naše države v tem, da se je porodilo vsled takozvanoga obrtniškega gibanja, dočim so druga obrtna društva ustanovljena bila pred desetletji pod drugačnim gaslom in z drugimi nazori, nego naše društvo. To je treba v poštev jemati, če si predočimo napredek in veljavo drugih društev v primeri z zastaukom našega društva. Brez vseh ovinkov moramo pripo-znati, da je kranjsko obrtno društvo do sedaj le malo napredovalo ter da niti upati ni, da bi si v bližnjem času toliko opomoglo, da bi v mnogih važnih zadevah, s kakeršuimi se pečajo druga obrtna društva, ki pa imajo z našimi jednaka pravila, postalo uplivno in merodajno. Ne bodem trdil, da društvenega odbora ne zadeva nobena krivda, - da je dovolj žrtoval; a glavni uzrok hiranja je, kar naravnost rečeno, spoznanje mej obrtnim stanom, da
so se varali pri vseh merodajnih faktorjih, ker se navzlic dovolj dolgemu času ni upeljala niti jedna reforma dejanski v življenje. Obrtni stan uničen je tolikanj, da si v obče sam brez varstvenih postav ne more pomagati, Tem huje pa je bil udarec, ko 10 obrtniki izprevideli, da vsem lepim besedam ni sledilo nikakeršnega dejanja, in to ugonobilo je itak že malemu številu optimistov mej nami sleherni up.
Ker se je pa naše obrtno društvo pod zname njem obrtniško reforme porodilo, je kaj naravno, da sedaj z reformo vred pojema in hira. Ne bodem danes preiskaval, akoravno se to vprašanje že marsikomu usiljuje, je li mar bila pot, katero je obrtni stan krenil, napačna; a to pa moram izreči, da društvenemu stališču ni bila povsem primerna, zategadelj tudi nevspešna.
Obrtno društvo navezalo je svoj napredek nekoliko preveč v okvir minljivega obrtniškega gibanja. To pa do sedaj ni napravilo dobrega utiša. Našli smo posebno pri zadrugah le pojave nestrpnosti, v obče pa tolikanj pretirane terjatve, da je bilo že naprej videti, da se nikdar ne morejo spol-niti. Izgled, ki nam najbolje v oči pada in ki je moral odpreti oči slehernemu obrtniku, nahajamo v središči vsega obrtnega gibanja, tam, kjer se jo nameravalo usredotočiti vse sile obrtujočih stanov — na Dunaj i. Lansko leto sklical se je na Dunaj tretji obrtniški shod, — udeležba iz državnih pokrajin bila je živahna, a voditelji obrtniškega gibanja na Dunaj i spravili so s tem shodom naše opravičene terjatve s svojimi pretiranimi predlogi tolikanj ob veljavo, da nam je predstojnik zadružnih skupin na Dunaji, g. državni poslanec Liiblich, kot vspeh tretjega obrtniškega shoda naznanil, da je vlada ukazala obnoviti neko staro, že davno v veljavi stoječo naredbo glede „havziranja"!
Če se torej jednake pridobitve računajo že mej vspehe obrtniških shodov, potem ni čuda da postajamo mlačni; ter da nemarno nikakeršnega zaupanja več v Dunajsko vodstvo. Neuplivnost slednjega pokazala se je pa še jasnejši pri volitvah v dolenjo-avstrijsko kupčijsko in obrtniško zbornica, pri kateri se vodstvu zadrug navzlic vsej agitaciji ni posrečilo, niti jednega kandidata spraviti \ zbornico, dočim so kandidatje obrtnega društva z veliko večino izvoljeni bili. Če je tudi pri tem uplival kapital, je ta propad vendar znamenje da, večina obrtnikov ne odobruje postopanja onih vodij, ki so s svojim postopanjem osmešili opravičene terjatve obrtnega stanu. Zbog iega tudi ni prišlo do osnovanja nameravane zvezo vseh avstrijskih obrtnikov; ker razne dežele tako zbeganemu vodstvu ne morejo pripuščati, da bi je zastopalo.
Najbolj čudno znamenje vsega pa je. to, da stojijo skoraj vsa obrtna društva v nasprotji z Dunajskim odborom in njegovimi principijalnimi nazori; ter da slednji obrtna društva smatrajo sovražniki obrtnega stanu; ne da bi imeli za to pravega in tehtnega povoda.
Ilazlika mej napori obstaja pa le v tem, da se obrtna društva ne navdušujejo za omejenje obrtne svobode; marveč hočejo stanje obrtnikov zboljšati s tem, da jih izobražavajo; ter s seznava-njem obrtniških napredkov in s porabo novih izkušenj in iznajdeb skušajo utrditi stališče obrtnikov.
Da je to slednje koristno za vsacega obrtnika, na tem ni dvomiti; a velika večina, — da skoro vsi mali obrtniki ne morejo tacih prilik porabiti; in sicer ne le zato; ker jim primankuje v take namene vsekako potrebnega kapitala, marveč tudi zato; ker bi jim poleg dauašnje fabriške produkcije: ko bi vsi hoteli delati z najnovejšimi stroji in druži mi pripomočki — kaj hitro pošel delokrog, ki je že pri vsi primitivnosti rokodelstva od dne do dne manjši. Ko bi se obistinilo, da bi si vsak Čevljar kupil stroj, ki izdeluje 100 parov čevljev na dan, kakor se je v rešitev malega rokodelstva že priporočalo, nastane vendar vprašanje: kje bode dobil čevljar dovolj kupcev za ogromno število svojih izdelkov? — Kaj pa bode potem tudi s pomočniki, ki živijo sedaj od dela svojih rok? Kakor je tedaj izobraževanje rokodelcev pospeševati, ostane vendar le istina, da stroj male obrtuije rešiti ne more, marveč da ji izpodkopava sedanja tla. CDalje prili.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani 24. aprila.
Časopisi razun oficijoznih so nič prav pohvaljno ne izražajo o prestolnem govoru, s katerim se je zaključil državni xl»or. Vsem se zdi le nekako suhoparno naštevanje predlog, katere so se resile poslednjih šest let. Nekateri zmatrajo ta govor za nekak program, katerega se hoče vlada še nadalje držati. Prestolni govor se pred vsem ozira na narodnogospodarsko politiko, in iz tega se pred vsem sme sklepati, da vlada misli i na dalje baviti se z narodnogospodarskimi vprašanji. Mnogi so jako iznenađeni, da se ni nič omenilo, kaj se je doseglo, kar se tiče sporazumljenja in jednakopravnosti narodov. Saj si je vendar vlada zapisala jednakoprav-nost vseh narodov na svoj program. Največ važnosti se pripisuje tem besedam, „da bode vlada vztr*\jno nadaljevala pot, kateri je nastopila, da dovrši, kar je začela". Dobro pravi k temu „Wiener AIK Zei-tungM, katera se gotovo ne more šteti mej takci-jozne opozicijske liste: „V parlamentarno vladanih deželah bi se ministri izogibali že pred volitvaaii skozi usta vladarja oznanjevati svojo stabiliteto. Saj imajo še le volitve odločiti, v kakem duhu se bode dalje vladalo. Zagotovilo, da se bode v tem duhu dalje vladalo, prejudikuje splošnim volitvam, k >. de bi utegnile izpusti proti sedanji vladi. To se pravi, v druzih parlamentarno vladanih deželah bilo bi tako. V Avstriji je pa drugače. Pri nas ne odločijo vo-lilci. kak bode parlament in vlada, ampak vlada si sestavi večino, kakeršna jej ravno ugaja." To je prava slika našega navideznega parlamentarizmi , ki je pa le nekak moderni absolutizem, ,"ko je verjeti omenjenim besedam Dunajskega lista. — V°t klubi minulega državnega zbora brojili so 336 p< slancev, 12 poslancev bilo je pa divjakov, 5 jih je pa pripadalo vladi. Najštevilnejši klub ,je bila združena levica. Brojila je 14o poslancev Iz Uesfce. Spodnje- in Zgornje-Avstrije, Moravske, Štirske, Šlezije, Koroške, Tirolske, Bukovine, Solnogradske, Kranjske, Galicije in s Predarlskega. Češki klub broj i 1 je 5/ poslancev, 47 iz Češke in 10 iz Moravske. Klub desnega centra štel je 37 poslancev in sicer iz Dalmacije, Kranjske, Tirolskega, Bukovine, Štirske, Zgornje Avstrije, Istre in Trsta. Centrov klub je imel nekatere poslance iz Zgornje Avstrije, Štirske, Spodnje Avstrijo, Tirolske in Predarelske, klub liberalnega centra pa poslance iz Gidicije, Tirolske, Mie, Trsta, Moravske, Goriške, Bukovine, Dalmacije, Kranjske iu Šlezije. Divjaki so bili iz Spodnje Av-
Po končanem petji jel je Trutb govoriti. De Maestre ima popolnem prav, ko protestantskega pridigarja opredelja z besedami: gospod, črno oblečen,   ki kaj častne   stvari govori; noben človek ni bil duhovniku manj podoben kot moj ubogi prijatelj. Nič noše, ki bi ga od njegove črede ločila; nič odra ali lece, s katere bi bil svoje poslušalce pregledoval; govoril je kar na tleh s prav bratovsko priprostostjo.   Rekel bi, da se je nalašč odrekel vseh pripomočkov zgovornosti. Oni glas, ki sedaj grmi, sedaj pa mirnejši in slajši postaje, ona roka, ki kliče maščevanja ali pa prosi odpuščenja, one sklenene roke, ki se proti nebesom vzdigujejo, one oči, ki iščejo Boga ter se zagledavši ga zasvetijo, vseh teh lepot krščanskega krasnorečja Truth ni prav nič poznal.  Komaj je gibal z roko, komaj je povzdigoval glas, a vender je v tem pripro-stem govoru vladalo ono neizrečno soglasje, ki je najmanjše nitke srca pretresalo. LehnejŠi in prozorniši nikdar ne more  biti  tančica, s katero vsak govor misli zakriva.   Poslušali smo ne govornika, temveč moža in kristjana. Truth je govoril, kot navadno pravijo, kakor vsak govori, to se pravi, govoril je, kakor bi vsak rad govoril in kakor nikdo ne govori.  Dano je le velikim du-
hovom velike misli izražati s splošno razumnimi besedami. Umetnost le posnema ter nikdar toli visoko ne sega.
Nekako tak-le bil je njegov govor. A kdo bi ponovil tresoči glas ginljivih njegovih besed? Besede zledene na papirji; te so ovenele cvetke, ki bojo in duh izgube. Vender naj skusim naslikati podobo tega pouka, ki me je toli globoko ganil; res se je v tem svobodnem načinu obravnavati sv. evangelij kazala predrznost in izvirnost, ki ste me osupnili
Janez. XVIII., 37, 38. Pilat mu je tedaj rekel: Tedaj si ti kralj? Jezus je odgovoril: Ti praviš, da sem jaz kralj. Jaz sem v to rojen in v to prišel na svet, da pričam o resnici. Vsak, kateri je iz resnice, posluša moj glas.
Pilat mu reče: Kaj je resnica? In ko je bil to rekel, šel je zopet ven k Judom in jim reče: Jaz ne najdem nobene krivice nad njim.
(Wolfovo izdanje bv. pisma V. str. 353.)
Bratje v Kristu! Mej imeni, katera si je Krist na zemlji nadel, ne ponavlja se nobeno tolikrat, kot ime Resnica. Pred Pilatom se jo Jezus zadnjo svoje uro imenoval kralja; a kraljestvo njegovo ni od tega sveta, ampak
kraljestvo je resnice. Večer pred svojo smrtjo pri zadnji večerji s svojimi učenci zapusti jim za slovo to veliko besedo: Jaz sem pot, resnica in življenje; nikdo ne pride k očetu, če ne po meni. Z drugimi besedami, če hočemo ta hebrejski govor preložiti v sedanji jezik: Jaz sera živeča resnica, ki k Bogu pelje.
Živeča resnica, ali razumete pomen in sežaj teh besed ? Ali jih ni mej vami mnogo, katerim je resnica le prazna beseda brez pomena, soznačnica (sinonim,) za misel, ki se neprestano pre-minja in izpačuje? Koliko modrijanov bi rado govorilo s Pilatom: „Kaj je resnica?" Včerajšnji splošnemu mnenju nasprotni izrek (paradoksom), jutranja zmota? Nič ni resničnega razven koristi sedanjega trenutka. Cesarju dopadati, uživati ter se ne meniti za drugi dan, to je največa modrost ljudi, ki se nadejajo, da bodo popolnem (z dušo in telesom) umrli.
Ne trpimo, da bi se ta neverski skepticizera povrnil. Ž njo bi le svojega duha obsodili k Bužnosti in svoje srce k vsakateri popačenosti in hudobnosti. Kot prve dni sv. evangelija iščemo resnico, resnica nas bode osvobodila.
(Dalje prib.)
strije, Solnogradske, Češke in Galicije. Ministri so 2 poslanca iz Galicije, 1 iz Moravske, 1 Zgornje Avstrije in 1 iz Bukovine. Po stanu in poklici je bilo 140 plemenitnikov, iz teh 40 grofov 25 baronov in 6 knezov; 130 veleposestnikov, 110 doktor jev, 43 odvetnikov, 35 dvornih svetnikov, kamorni-kov in cesarskih svetnikov, 21 velikih obrtnikov, 21 katoliških duhovnikov, 38 posestnikov, 18 načelnikov okrajnih zastopov in županov, 16 aktivnih C. kr. uradnikov, 16 tajnih svetnikov, 16 veliko-šolskih profesorjev, 15 upokojenih častnikov, 12 bivših ministrov, 10 c. kr. uradnikov v pokoji, 9 pisateljev in časnikarjev, 7 c. kr. beležnikov, 7 za-sobnih uradnikov, 7 privatnih, 7 srednješolskih profesorjev, 3 železniški ravnatelji, 3 upokojeni diplomati, 2 bankirja, 3 civilni inženerji, 9 trgovca, 1 mali obrtnik, 1 protestantski duhovnik, 1 rabi-nec, 1 mlinar, 1 stavbeni mojster, 1 arhitekt, 1 posestnik rudnika, 1 poštar, 1 veletržec, I lekar, 1 kavarnar. — Sedaj se je vendar posrečilo Dunajskim liberalnim listom priobčiti poročilo levičarjev o delovanji državnega zbora v poslednji dobi. Ono mesta, ki neso ugajala državnemu pravniku, bo se izpustila. Ta manifest levičarjev kritikuje narodnogospodarsko politiko vlade in dižavnega zbora. Navaja, da so se povišali davki, no da bi se bilo doseglo ravnotežje v budgctu. Posebno se pa pritožujejo ti Nemci, kako se zatirajo Nemcem pravice, in ponosno napovedujejo, da se bodo vedno potegovali za nemški državni jezik. Iz vsega tega manifesta se vidi, da pri levičarjih vsa spravljiva politika vlado ni imela nobenega vspeha. Levičarji hočejo sami vladati, drugače neso zadovoljni, naj se jih še tako boža in gladi. — Poročila iz nemškega Češkega o volilnem gibanji so taka, da imajo tam baš ener-gičnejši levičarji, kakor so dr. Knotz et tutti quanti največ upanja za zmago, za zmerne ljudstvo dosti ne mara.
V lirvaiskem saboru pritoževal se je poslanec Mazzura, da Madjari zatirajo in more narodno-gospodarski razvoj Hrvatske. Rekel je: bodi dovoljeno pri nagrobnem križi Hrvatske opoziciji pretakati solze.   Na to se oglasi dr. Starčević: iz-derite križ in udrihajte po sovražnikih Hrvatske. Mazzura pravi na to: „Storite pa to vi, ker ste močnejši."   Starčević: „Storhno vsi vzajemno." V daljšem govoru se je Mazura pritoževal, da vlada Loče Hrvate narediti za sužnje ogerske. Ban ni od- i potoval v Reko, pozdravit prestolonaslednika, da ne ! bi priznal tako Reke za hrvatsko, da si tudi bi bil I to imel storiti, ker je. tajni sovetnik. Da se Madja- i rom ne zameri, je i lojalno ravnal. Kršnjavi je zagovarjal vlado, potem pa obžaloval, da je srednje šolstvo jako pomanjkljivo. Priporoča, da bi se bolj gojili klasični jeziki, francoščina,  italijanščina in nemščina. Starčevičevci kličejo: ;,ruščina, ruščina, je j nam ljubša."
Vitanje države« j
Pred včeraj priredili so v Peterburgu slavnostni obed na čast slovanskim gostom, došlim v Itusijo k Metodovej slavnosti. Napitniei na črnogorskega kneza in bivšega srbskega metropolita Mihajla bili sta z velikim navdušenjem vsprejeti. Poslednjemu odposlala se je sledeča brzojavka: „Mi pijemo na zdravje vernega boritelja cerkve, zanesljivega prijatelja ruskega naroda, slavnega udeležitelja osvo-bojenja Srbije, mučenika zaradi resnice, jedinoga pravnega pastirja srbske cerkve/' Črnogorski me tropolit napil je v srbščini prijateljstvu mej Rusijo in Črnogoro. Profesor MUller napil je srbskemu narodu.
Vojna nevarnost se vedno veča, to se ne da več tajiti. Ali pa bode do vojne prišlo, se pa še vender ne ve. Angleški, pa tudi ruski listi so vedno bolj preverjeni, da se nf'g unsko vprašanje ne bode dalo rešiti mirnim potom. Anglija sicer ne zahteva ravno, da bi Rusija morala desavouirati generala Komorova, ampak hoče, da se začne neko preiskavanje o boji 30. marca, kdo ga je zakrivil. Rusi pa v to nečejo privoliti, češ, to bi žalilo vojaško čast Komarova. Rusija se pridno pripravlja za boj, v mnogih mestih nabirajo se svote, da se oborože kaperske ladije. Afgani pa mislijo nastaviti vojake od Balka čez Majmone do Herata, kajti boje Be, da bi Rusi Balka ne vzeli in od tod nadlegovali Kabul in tako prisilili za nje ugoden mir. Znamenit je govor vodje angleških konservativcev, Sa-lisburvja, s katerim je kritikoval vnanjo politiko Gladstonovo. Rekel je, da bode Rusija Anglijo spravila v Aziji v tak položaj, da bode prisiljena prepustiti jej Carigrad. Ta mož tedaj sodi, da rusko daljno pomikanje v Aziji le pospešuje njeno politiko na Balkanu, a je ne zavira, kar so naši slo-vanofobi pričakovali.
Kakor se poroča iz Carigrada, so neki poslaniki nekaterih držav v ponedeljek pri vsprejerau vprašaU turskoga ministra vnanjih zadev, kako misli Turčija zastran prehoda vojnih ladij skozi Dardanele, ko bi prišlo do rusko-angleške vojne. Izjavili so, da po njih mnenji Turčija ne sme pustiti vojnih ladij skozi Dardanele, ker je to mejnarodno vprašanje.
lirsko ministerstvo dalo je svojo ostavko, ker je propalo pri volitvah. Kdo dobi nalog, sestaviti novo vlado, še ni določeno.
rrun roška vlada sklenila je generalu de Courcy-ju, ki odide konci tega meseca v Tonking, izročiti z glavnim poveljništvom tudi vse vojaške in civilne oblasti v Anamu in Tonkingu.
Sedaj se zopet govori, da italijanske čete zamenijo angleške v Egiptu, ko bi poslednje morale oditi zaradi vojne z Rusijo. Italija je neki tudi za to, da se angleškim parnikom dovoli prehod skozi Dardanele. Italija hoče porabiti angleško zadrego, da povekša svoj upliv v orijentu.
Domače stvari.
— (Nove volitve za državni zbor) bodo, kakor se z Dunaja poroča, v 8. dan junija.
— (Deželni šolski svet kranjski) imel je v 9. dan t. m. sejo, pri katerej je jeden član predlagal, naj se razširi slovenski učni jezik na tukajšnjo c. kr. izobraževališča za učitelje in uči' teljice, na vadnici, s slednjima združeni, in na nad-gimnaziji v Ljubljani in v Rudolfovem ter da naj referent o tem v prihodnji seji poroča.
— (Vabilo kLXVIII. odborovi skupščini „Matice Slovenske") v sredo 29. aprila 1885. 1. ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnikov o LXVII. odborovi seji in o XX. rednem velikem zboru. 2. Naznanila prvosedstva. 3. Volitev prvosednika, njegovih namestnikov, blagajnika in pregledovalca društvenih računov. 4. Volitev odbo-rovih odsekov. 5. Poročilo tajnikevo. 6. Poročilo gospodarskega odseka. 7. Posameznosti.
— (T r g o v i n s k a i n o b r t n i š k a z b o r n i ca za Kranjsko) ima v soboto dne 25. t. m. ob
10. uri dopoludne v mestni dvorani redno sejo. Dnevni red: 1. C. kr. dvorni svetnik gosp. Rudolf grof Chorinsky odpre trgovinsko in obrtno zbornico. 2. Ustanovitev zbornice, volitev predsednika in podpredsednika.
— (^Jurčičevih zbranih spisov") izšel je ravnokar IV. zvezek. Vsebina: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev.
11. Grad Roj i nje.  Povest za slovensko ljudstvo.
III. Klošterski žolni r. Izvirna povest iz 18. stoletja. IV. Dva brata. Resnična povest. Te povesti bile so natisnjene: dve v „Slov. Glasniku", jedna v „Slov. večernicah", jedna pav »Koledarčku družbe sv. Mohorja", in redek bil je že domoljub, ki jih je še imel. Zato je ta IV. zvezek nam posebno prav prišel in nikdo ne bode opustil prilike, da si popolni nedostatek v svoji knjižnici s tem zvezkom.
IV. vezik Jurčičevih spisov ima292 stranij, a stane nevezan 70 kr., elegantno vezan 1 gld. 20 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroče skupno po 10 izvodov ter zanje pošljejo naročilno vsoto 6 gld. Naročnina pošilja se najprikladneje s poštnimi nakaznicami pod naslovom: dr. Jos. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5.
(Knafljeve ustanovine) za Dunajske vseučiliščnike b Kranjskega, o katerih se nam je o svojem času z Dunaja poročalo, da za zimski tečaj razpisane neso bile, razpisane so sedaj za tekoči poletni tečaj. Praznih je 10 mest po 240 gld. na leto in prošnje zanje je uložiti do 10. dne maja t. 1. Uzrok, da so za jeden tečaj se ustavile, je baje ta, ker po hišah na Dunaji, v katere je kapital založen, stanovanja neso bila oddana in ni bilo od tod tekočega dohodka.
— (Iz Gorice) se nam piše v 23. dan t. m.: C. kr. namestništvo v Trstu imenovalo jo g. Frana Žepič-a, učitelja in začasnega voditelja slov. oddelka tukajšnjo deželne kmetijske šole, članom iz-praševalne komisije za ljudske in meščanske šole za kmetijske predmete.
— (Umrl) je protekli teden g. Lavoslav Pachinann, medicinec na vseučilišči v Pragi in jedini sin znanega zdravnika g. Fr. Pachmanna v Ilirski Bistrici. Lahka mu zemljica!
— (V Ormoži) bile so v 16. dan t. m. občinske volitve v III. razredu. Udeležitev bila jo srednja. Volilcev je v tem razredu 1G3, volit prišlo jih je 99. Narodna kandidata gg. dr. J. Omulec in J. Žinko izvoljena sta jednoglasno, nemškutar-ska kandidata dobila sta po 68 glasov. Narodna stranka po tem izidu ni poražena, pri prihodnjih volitvah bode lahko zmagala, ker je nemškutarsko gospodarstvo slabo.
—- (Delo po kaznilnicah.) Pravosodnji naš minister je prošlega tedna naslednji ukaz do-poslal vsem višjim državnim pravdništvom: da kolikor moči potihnejo obrtnikov tožbe, da njim delo kaznilniško napravlja konkurencijo in krati zaslužek, ukazuje se višjim državnim pravduištvom, ki vodijo kaznilnice: 1. naj se za tista obrtna dela, izlasti krojaška, čevljarska, mizarska itd., ki se v državni režiji po kaznilnicah napravljajo za vnanje in za-
sobne ljudi, cena tako uravna, da bode brez škode za delo tisti ceni kolikor možno jednaka, kaker>na /a istovrstna dela ustanovljajo svobodni obrtniki; 2. naj se pri obnavljanji pogodeb z zasobnimi podjetniki o oddaji kaznjenskih moči tolikina mezda določuje, da se kolikor možno odgauja konkurencija in kvara po nji od obrtnikov; 3. naj se v vsaki taki novi pogodbi zasobni podjetnik zaveže, da ne bo prodajoč svoje kaznilniške izdelke v zborniškem okraji, kjer je kaznilnica, delal konkurencije malemu obrtu v zborniškem okraji; slednjič 4, naj se novi cenovniki in mezdovniki, predno so definitivno ustanovljeni, predlože v odobrenje pravosodnjemu ministerstvu. — Ta ukaz ima gotovo dober namen in tudi sredstva v sebi, da se preprečujejo hudi nastopki kaznilni-škega obrta za našega malega obrtnika. Več kakor od zakona pa je zavisno odprave, dobre izvršitve njegove.
— (Vojaško.) To dni so premestujejo tisti topničarstva našega oddelki, ki to morajo storiti vsled reorganizacije topničarstva. Iz Ljubljane odideta dve lahki bateriji bivšega topničarskega polka št. 12. na Dunaj k novoosnovanemu topničarskemu polku št. 14.
— (Zdravnico za duhovnike) gradi „ Duhovniško podporno društvo škotije Lavantinske" v Dobrni pri C 'lji. V 20. t. m. je slovesno temeljni kamen uložil dekan gosp. Gajšek, ki je tudi največ iz svojega pripomogel, da se je začela graditi taka hiša.
■•- (V Krškem) bode v nedeljo 26. t. m. ob 11. uri dopoludne v risarski dvorani govoril meščanski učitelj g. F. Seidl o meteorologiji ali vrenienstvu. Ustopnina je 30 kr. za osebo in se bode porabila, da se poplačajo brzojavna vremenska poročila, ki so bodo naročila v Beči pri c. kr. osrednjem zavodu za meteorologijo.
— (Ogenj.) Pogorelo je včeraj na Berdu IG poslopij in znaša škoda nad 15.000 gld. Ogenj je baje nastal, ko so skale razstreljevali.
— (Okrajna posojilnica v Krškem) je bila dne 14. t. m. od okrožnega sodišča v Itu-dolfovem r c g i s t r o v a n a in v ondotni zadružni register upisano načelstvo nove te posojilnice, obstoječe iz gg. Iv. K na vb, vikar v Krškem, kot ravnatelj, Ivan Lapajne, šolski ravnatelj, kot njegov namestnik in tajnik, Iv. Pfeifer, trgovec v Les-kovci, kot blagajnik, Anton Jugovec, meščan in pek v Krškem, kot preglednik, in Anton Jurčec, meščan in klobučar v Krškem, kot odbornik.
— (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svoje prvo redno zborovanje v soboto dne 25. t. m. v gostilni „zum \vilden Mami' iu sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo revizorjev. 3. Pogovor o izletu. 4. Slučajnosti. Gosti dobro došli!
— (ŠematizemTržaško-Koperskcško-fije) za 1885 1. dobili smo te dni. Vsa škohja broji v 16. dekanijah 326.033 duš in 28G duhovnikov, a mej temi duhovniki je 38 umirovljenih, 5 pri mornarici, 16 jih poučuje veronauk, 22 opravlja druge posle, tako da jih preostaje za dušobrižnost le 205, in manka 18 župnikov, 51 kaplanov itd., vsega vkupe 102 duhovnika. Tužna Istra je tudi v tem o/i iu na slabem in malo je upanja, da bi se kmalu zboljšalo, kajti novomašnikov odšlo je na službe le 8, smrt pa je pokosila v letu preteklem deset delavcev v vinogradu Gospodovem (Fr. Kraljic, Florijan Zalokar, Anton Bole, Fr. Pogorelec, Fr. Logar, E. Jelušič, Mat. Paumann, Jos. Schneider, Mat. Zim-mermann, Fr. Gnezda).
— (Premcmbe v Tržaško-Koperski škofiji.) Gosp. Josip Bar ti imenovanje župnik v Jelšanah; izpraznjeno župnijo v Ospu opravljal bode g. Filip Vončina. G. Jurij Matu Št ć imenovan je upraviteljem župnije v Lindaru, gospod Jarnej Vitezič upravitelj v Humu, g. Ljudevit Vodo-pivec upravitelj kuracije v Pomjanu. Premeščeni so gg.: Jarnej Križaj za kaplana v Plavijo! gosp. Dragotiu Miklavčič v Skedenj; g. Ivan Mlakar v Pazin. Nastavljeni bo mladomašniki: gosp. Josip Bekar v Dolino, g. Fran Fonda v Kosto Bono, g. Ivan Pipan v Lanišče, gosp. Anton Sčulac v Moščenice, g. Fran Sila v Oprtelj, g. Lovro Žaro tti v Umag.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 24. aprila. „Wiener-ZeitungM objavlja cesarski patent z dne 23. aprila, s ka-teiim se razpusti državnega zbora zbornica po-
slance v ter ukaže, da se takoj razpišejo in izvrše splošne nove volitve.
London 24. aprila. V sobi, kjer je bila eksplozija, našli so pod razvalinami cifernico in uro, br/.kone dole peklenskega stroja. Ranjeni uradnik se že boljši počuti. Škoda ni posebno velika, ker je menda bilo malo razstreliva. Angleško-ruski odnošaji še vedno jako ozbiljni. Jutri zopet ministerski sovet.
Pariz 23 aprila. „Journal Pariš" objavil je brzojavko, da bode cesar Viljem mej Rusijo in Anglijo posredoval in da Rusija vsprejme to posredovanje, ako se tudi Anglija brez pridržka in odkritosrčno za to odloči.
Pariz 23. aprila. „France" piše, daje v Ka-jiri sedem ljudij za kolero umrlo.
London 23. aprila. V neki sobi admiralskega poslopja bila je dopoludne eksplozija. Jeden uradnikov teško ranjen. Preiskava pokazala je, da je eksplozija uavstala vsled dinamitske bombe, katero je nekdo skozi okno v sobo vrgel.
Razne vesti.
* (Glasbeni kongres na Dunaji.) Avstrijska vlada razposlala je ravnokar tujim državam vabila na mejnarodni glasbeni kongres na Dunaji. Namen temu kongresu, kateri bode zboroval meseca julija t. 1. v našej prestolnici, je jednotna glasba glasbenih umotvorov. Mejnarodnega shoda udeležili se bodo razni glasbeniki, skladatelji, fiziki, učenjaki in izdelovatelji glasbenega orodja.
* (Linne-jev spomenik.) V Stockholmu odkrili bodo 13. maja 1.1 svetovno slavnemu botaniku Linneju na čast krasno izdelan spomenik. Pri tej svečanostnej priliki praznovala se bode tudi narodna veselica.
* (Prestol na dražbi.) Prestol Ludovika XIV. prodajal se je pred nekoliko dnevi v hotelu Dronot v Parizu. Na prodaj stavil se je za 25.000 frankov. Prva ponudba bila je 5000 frankov, naposled prodal se je stari prestol vender za 6500 frankov.
* (Potresi v Španiji) jeli so se pretekle dni zopet ponavljati. Tako imeli so v Villanuevi de Concepcion v pokrajini Malagi močan potres, vsled katerega so se naredile globoke in široke razpoke v zemlji in je reka, stopivši iz svoje struge, preplula bregove.
* (Ognjenik Etna.) Iz Katanije Be poroča, da sedaj v ognjeniku Etni strašno vre. Ljudstvo okolu Katanije in po bližnjih selili živi v vednem strahu in trepetu, boječ se groznih prizorov, katerih pričakujejo vsak čas. Neprenehoma se čuje v gori strašno otlo bobnenje, kakeršno je navadno ob velikih in silnih potresih. Sicer pa je po okolici silna in neznosna vročina, kakor me.-eca julija ob pasjih dneh.
Tujci:
23. aprila.
Pri Nloiin: Lcinnerger, Springolo z Dunaja, — Pl. Bersa iz Idrije. — Demšar iz Železnikov. — Tschepper, Angelino z Dunaja.
Pri tlnlicl: Duuicun iz Trsla. — Frubman, Hild, Singer iz Gradca.
Pri avNtrijakeui cesarji: Felde iz Št. Petra. — Morcutti Iz Kočevja.
Meteorologijo poročilo.
9 p	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. |
23. aprila	7. zjutraj 9, pop. 9. zvečer	785*44 m. 732 34 mm. 732 75 nun.	90° C JM'68 <-! 132HI	al. svz. si. zali. si. zali.	jas. jas. jau.	0-00 um. 1
Srednja temporatura 116u, za P7' nad uoruialom.
DujaajsDcsi "borza
dne 24. aprila t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro............
Napol...........
C. kr cekini ......
Nemške marke . .... 4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld. 4°/0 avstr zlata renta, davka pmata
Ogrska zlata renta 6'/,,.....
„    papirna renta 5% . . 5»/6 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5*/«      .    100 gld Zemlj obč. avstr 4'/,% zlati zast listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sev. železni, c
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avgtr. banke .  .   120 „ Trammway-drufit. velj. 170 gld a. v.. .
81 gld.		—	kr.
81	n	45	
105	n	90	n
96	n	3J	n
8"1		—	n
281	n	80	n
126	71	25	n
9	n n	97	n ■
6	n	90	n
61	it	65	1
126	n	50	
170	n	—	n
105	n	10	TI
93	n	65	n
89	n	45	R
104	n	—	»
115	!»	—	
124	»	50	_
113		—	n
105		25	t
179	■	25	r>
18	rt	75	n
96	»	2"i	i)
213		—	n
V „NARODNI TISKARNI" v UUBLJANI
je izšel in se dobiva:
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A, K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8», 609 stranij. Cena 70 kr, po pošti 80 kr.
Ha zglas.
Vsled dovolitve c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega z 28. dne februvarja 1. 1*85 štev. 1477 določuje se rok za javno prodajo še preostalega premakljivega blaga, spadajočega v konkursno maso po Josipu Zenari-iu
v 1. duu maju 1885 in prihodnje rini
vsakokrat dopoludne od 0.—12. in popoludne od 3.-6. ure v hiši št. 9 na Frana Josipa cesti s
tem pri stavkom, da se bodo posamezne stvari, ki se imajo takoj plačati in odstraniti, v sporazumlje-nji z upraviteljem konkursne mase oddajale tudi pod inventarno ceno.
V Ljubljani, 24. dne aprila 1885.
Ivan G-og'ola, (238—1) c. kr. notar kot sodn. komisar.
Čebelarji naši, pozor!
S tem naznanja podpisani, da ima več stotov zdravega
to je, modu sa pitanje čebel, na prodaj. Prodaja ga na debelo, v celih škafih, po 80 kr. stari funt, na drobno pa po 33 kr. Čebelarj , bodite brez skrbi, da pri meni dobite zdrav in dober med, kajti jaz imam sam čebele — in sicer 42 plvraenjakov, nekaj prav močnih, ter Bedaj pričakujem reje — ter pitam jih z istim medom, kakor ga prodajam. Prav nobenega razločka ne delam. Druge čitatelje pa prosim, da naj upozore na to čebelarje, kateri morda sami lista ne čitajo.
Peter Ptvvliii,
Pred Konjušnico št. 7, Trnovsko predmestje, (236—1) v Ljubljani.
Staeima z mešanim blagom
ali tudi le prostor, kjer je prej že bila, se ISče v kakem večjem kraji Kranjake. Ponudbe prevzame iz uljudnosti pod črkama C. I*, upravništvo „Slov. Naroda". (237—1
Izurjeni Čevljarji
za ročno delo se vsprejrao (239—1)
v čevljarski tovarni D. H. Pollak & Co.,
v Gratlcl, l*Iabuti*cherstrai*r*e 13.
Krčma na prodaj
v prijetnem, dobro obljudenem kraji na okrajni cesti Celje-Si. Jurij, le pet minut od železniške fabrike in posta e y Štoreh; poslopje je vse v dobrem stanu, obstoji iz 2 sob za goste, 2 sob za stanovanje, kuliinj**. kleti, iceglišča, potem je kravji hlev in svinjak; zemljišča je 2 V« orala zraven. Proda se zaradi rodbinskih razmer takoj prav za ugodno ceno. Več pove posi'Stnica gostilne Apol. 1'lešc, poita Store, Štiijerako. (226—2)
li
h Trsta, v Novi-Jork naravnost,.
Veliki prvorazredni pamiki te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik ,TCrerrxian.Ia,'% odhod okolu 5. dno maja 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 00 gold. Potniki naj se obrnejo na (216—4) LTEEKUILE, generalnega pasa/nega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunalc, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Euiiliaiio d' Aut. lkoglayeu, generalnega agenta v Trstu.
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočim se je tudi po neprestanej porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatoiati ozdravljenje te bolezni, se Je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje VBpehe, zanesljivo In radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strafinej bolezni.
Mnogobrojna spričevala in premije od oaob vseh tanov.
Za ozdravljenje  potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiij»jo Be v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110-9) Naročila naj Be adresujejo neposredno na me.
H, Riebsclila^er, specijalist. Berlin S., Brandenburgstrasse 35.
i
3
Marij in celjske kapljice za želodec,
nepreseluo izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v elodci,
in nepre8cžno zoper neslast do Jedi, ilabl želodec, •mrdo$o aapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v žel o dol, zgago, da »o ne nareja pesek in pieno ln alez, zoper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč V Že-lodoi, preobloienje že-f lodca s jedjo aH pijačo, drve, zuper bolezni na vra-nlol, Jetrah in zoper zlato žilo.
(iliivnn /ologn: Lekar V. Itrady9 KremBier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane $0" .'1.9 kr. TJ^g
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabri el Piccoli, na Dunajskej ceBtt; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Joaip Ilergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Micbael Gnglielino. V Celji: lef.ar J. K u pfe M OD m led. V K ra n j l lekar Dr a g. Ša vni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar Av Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VCrnomlji: lekar Ivan Blajek, V Skofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan.
W Svaritev! Kr, se v zadiiiem Čaau naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljsko kapljice za želodec morajo imeti v Bklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & 1 »ostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodila za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utiaiienu sod-uijsko spravljei.o varstveno Koniuruje in zavoj mora biti zapeći ton z našim VaritVeului zuaui«« lijem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejen in prosimo, naj bc nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in podajalci. (00-11)
Si
o
t) m
r1
en D1
H
ej,
r
r—I
CO
W
fo fino iu dobro Rurgundsko vino OgerBko (francoske trte, nasajene v obširnih vinogradih mojega svaka Josipa pl. Czeke v Kiseku na Oger-skem je izvrstno tleserlno vino, katero priporočajo slavni zdravniki zaradi njega' milobe in izvrstnih svojstev pri želodčevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslabljenii, di'arrhtie in reconvalescenci z izrednim vspehoni. — Zdravilnica v Lilldewieso (Slezija) uporablja to vino že več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujočo pri rekomalesrenci. Vino se ne smo piti mrzlo, ampak bc mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (44 — 8)
Sinili i
Jedino zalogo za Kranjsko
ima
v Ljul>ljaui, Mestni tvfg, H Vuaka Nteklenica ima zaradi priKtnosti varstveno marko in grb. m Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld.
Prazno steklenico Be nazaj vzemo. — Po pošti bc pošlje najmanj 5 steklenic.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".