Jl. SfeviiKa.
o Uonijan!, v torek 16. januarja HZ3.
Leto LVI.
Izhaja vsak dan popoldne, iivseasi nadel:a la praznike.
Insaratl t do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrat i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratni davile posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se orilo 5i znamka za odgovor.
tJptavnistvo „Slov. Naroda* in „Narodna tiskarn«*1 Knaflevo ulica št 5, pritlično. — Telefon tt. 304.
Uredništvo
Dopise sprefo
„Slor. Naroda" fSnattov* nltoa M. I, L nadstropje Telson dtev. 34.
■a le eod-it«ai« la satiostao fraakovane« Rokopis a v so no vrata. fM
Posati3zi3 števil k 3:
v JugoslavMl vsa dni po Oln t«— ¥ inozemstvu navadita dni Din 1, nadelia Oln 1*25
Poštnina plačana v gotovini«
»Slovenski Narod4* velja:	v LjuMjtni    |      po poMi		T Inezenstro
12 mesecev......	Din  120- —	Din 144 —	Din 216 —
o*      s ......	60 —	. 72-	.  ios- -
3 a	.      30 —	36 —	. 54—
1               • a.....	10 —	. 12-	I8r-
Pri morebitnem poviSanjti se ima dalši naročnina doplačati. Novi  naročniki  naj  pošljejo v prvič naroCnino vedna   -■l*FW  po na\azn d. Na   amo pismena naročila brcr poslatvc denarja s? ne moremo ozirati.
Ali je napreden blok možen?
Zadnje čase smo čitali razne glasove o potrebi naprednega bloka. Na Štajerskem so govorili in pisarili o tem bloku, in dr. Kukovec sam je bil ves navdušen zanj. Za njim je vabil dr. Žerjav v tak blok narodne socijaliste in SKS. — On je naletel na odločen: ne maramo za napreden blok z Vami! — V »S. N.« od sobote se bavi dr. Lenard z idejo naprednega bloka. Ali o ideji naprednega bloka nam ni povedal prav nič, pač pa si je privoščil »Slovenca«, ker imata menda drug drugega v želodcu. — Naj povem svoje mnenje tudi jaz.
Dr. Žerjav je vabil narodne socijaliste in SKS v napredni blok, da bi rešil za JDS ali bolje za DS vsaj to, kar se še da rešiti in obenem bi razbil Zajednico. Ali v ta namen je nerodno slikal na steno priljubljeni bau-bau ali »klerikalnega zmaj a«, ki hoče v Sloveniji neomejeno zagospodovati. Upam, da je NSS po zasluženju odgovorila in pribila, kdo je kriv, ako je »klerikalni zmaj« pri nas Še tako močan, in pa dejstva, kdo je kriv, ako so naši klerikalci, ki so dobili ob volitvah za ustavotvorno skupščino le dobro tretjino glasov, zdaj po dveh letih tako nevarni, da utegnejo dobiti dobro polovico, ki bo toliko več tehtala, ker je volilni zakon z vso svojo zapleteno volilno geometrijo in ob razcepljenosti vseh protiklerikalnih struj le v toliko večjo korist »klerikalnemu zmaju«. — Dr. Korošec In njegovi verni drugi imajo manj zaslug za rastočo moč »klerikalnega zrnata«, nego jih ima dr. Žerjav s svojo pribičevsko politiko. Korošcu se ni bilo treba dosti potiti in letati od sela do sela, da pridobi novih pristašev, to so mu prihranili dr. Ž. in njegovi verni drugi v polni meri. — Ali pustimo na strani daljna razmotrivania v tej smeri. Zdaj računajmo, da je »klerikalni zmaj« tu tak, kakršen je in zato si ga oglejmo malo bližje.
Kaj je ta »klerikalni zmaj« in kako se mu postavimo v bran?
Ta zmai ima svojo moč v treh glavah. Prva glava so klerikalci po poklicu, to so duhovniki. Torej sami ugledni možie v našem narodu. Politika je postala neločljiv del njihovega »dela v blagor
• Članek priobčujemo. dasi se v podrobnostih z njim ne strinjamo. Uredništvo.
ljudstva.« Prepovedati jim tega nihče ne more. — Druga glava so afaristi ali ko-ritarji, ki so spoznali, da se po župniščih dobro živi in da marsikaj lahko odpad2 z bogato obloženih miz. (Naj mi te figure ne zamerijo tisti, ki se jim n*? godi tako dobro). Taki lijaki, ki so >ririli do korit v rokah duhovščine, so navadno najslabša stran »klerikalnega zmaja«. Nevgnani so, zelo ag'lni in lažejo samim sebi tako spretno, da končno sami verjamejo, da je Bog za mrazom umrl. —
Tretja glava, najmogočnejša in najzvestejša, je prosto ljudstvo, ki veruje v Boga in hudiča popolnoma po evangeliju prvih dveh glav. Vse te tri glave so res mogočen »kle-kalni zmaj«, proti kateremu bo težak boj posebno ob prihodnjih volitvah, zakaj poleg svoje organizacije ima krepkih »šlagerjev« polno zaslugo, in to ponai-več po zalogi demokratov, da tudi z najostrejšim bojem ne oma'amo tega zmaja niti za ped. Stal bo trdno in zmagal po razmerju svojih glasov in količnika, ako razcepljenost v naprednih vrstah njegove zmage še ne poveča.
Napačno pa je, strašiti napredne življe s tem zmaiem. češ iz strahu pred njim se moramo združiti v napreden blok itd. — Čisto napačno je to. Tudi nebes si kristjan ne more zaslužiti s tem, da dela dobro in se ogiblie greha, ker se boii — pekla In hudiča. Kdor dela dobro edino radi tega, ker se trese pred hudičem, ga ta pohrusta klmb vsem dobrim delom. Tako so nas učili ob razlagi velikega katekizma.
Tako torej moramo v naši politiki in za bodoče volitve delati dobro in pametno in združiti v napreden blok vse, kar spada skupaj, ne iz strahu pred klerikalnim zmajem, marveč iz ljubezni do dobrega samega na sebi in, končno, naš »sacro egoismo« nam to veleva. Klerikalcem zdaj ne vzamemo nič, naj torej k vragu dobe", kar so zaslužili in kar so jim naši nerodneži nagnali v naročje. — ali tudi napredni sloji naj dobe, kar jim gre . Toda volilna geometrija je taka. da dobe svoj delež le, ako vsak njihov glas nade na tehtnico, na kateri bod3 tehtali količnike. To bo mogoče torej le. ako se združijo v napredni blok vse tiste struje, ki so si po programu in tež-mah toliko sorodne, da morejo skupno nastopiti.
Ne bom zgubljal besed o tem, kdo vse so te napredne struje,   ki spadajo
skupaj. Saj se poznamo! Rečem le toliko: zelo napačno je tako stališče, da bi koga odgamali od naprednega bloka kaki bivši grehi in pogreški te ali one struje. Kar je bilo, to je bilo. Ne delajmo vedno le politike minulosti, pač pa imejmo pred očmi edmo le politiko b ~*doč-nosti. In za politiko bodočnosti je pred vsem potrebno, da bo vsem naorednim strmajn spl^h dar»a motnost ud^tvova-n;a. to je, da bodo i^e^e v b^do^i skupščini torno toMko po^a^cev. kolikor jim ?ih gre po n^ovem Številu. An" ker je volani red tako pretkano skrpuean. da se lnhko razbije tudi -40 odst. volilcev, te-dai treba o^emngn-'fj v^nko nevarnost sluča'ev in presenečeni ter s pametnim delom v naprednem bloku porazdeliti mandate tako, kakor po pri-ffki odgovarja mori in varnosti posam-nih strank. — Mi^im da je nepotrebno in n<»ooortnno, govoriti o teh podrobnostih še kai pobile. Pr»znmmkom In onim. ki so n^št^n^ga srca in dobre volje, b^di toliko dosti.
Ume^e se. da z dnem vo^tev preneha med zavezniM v«?nka daljša obveza in izvoljeni poslanci imajo proste roke.
Ali n^kai je, kar vendarle moramo vpoš^cvati že v naprej.
Deial sem: d°lati moramo politiko bodočnosti. 7ato zlasti ob volitvah niso umestne rekrimmaene.
Ako smo koliokai hladni računarjl, moramo vedeti da bosta v bodoči skun-šomi Pašv* in Padić najmočnejši individualnosti, oprti na naivečie število mandatov. Popolnoma mogoče je. da ta dva moža na svolo nest reš?ta hrva*«ko-$rf>«v? snor. Vsekakor na bo Pašičeva NPS tista potenca, ki pride v vsaki kombinaciji v pošte v. Na Protićeve da-lekosežneiše uspehe ne verujem. Prav verjetno je, da se bo sukal tam okoli tudi Korošcev klub ki se ne bo prav nič menil za to, da je igrala NRS v bivšem obsovraženem režimu prvo viiolino in da zdai c?rna vlada no svou dobri a slabi volji. To možnost naglašam na uho tistim naivnim poštenjakom. |rj menijo, da jim vest ne dopušča, kakorkoli sodelovati z grešniki bivšega in sedanjega režima . . .
HRVAT NA POLJSKI UNIVERZI.
Dr. Sava Ulmanskv, profesor na gospodarski fakulteti v Zagrebu, je povabljen na poljsko univerzo v Krakovu. Glede ponudbe se do sedaj Še ni odločil.
PISMO 12 PRAGE.
Vpliv bolezni ministrskega predsednika švehle in rane dr. Ražina na politično ir.ljenje. — Razkriva se komunistična zarota. — Po      a   fe?ne*ra   rd-uLznjs   Čeških vladnih strank. — Razpravm proti dr. Eacranu. — S'.irbi naše zunanje politike.
Malo utešljivi so bi!i politični raz* gledi, ki so se nam otvorili koncem mir.u'ega letal Tesno je vplivala na naše poMtično ovzdušje bolezen mini* strskega premijera ŠvcbJe, katera pa se je sedaj že od'očilno oKrni-a na bolje. Toda mnogo krutejši je bil usod* ni udarec, ki je zadel našo mJado repu* bliko v podobi atentata, izvršenega na finančnega ministra dr. Rašina, sousta* novitelja in graditelja obnovljene če* škosTovaške države, moža nenavadne, občudovanja vredne energije, ki se je znova tako eklantno pojavila tudi se? daj, ko se je komaj izvil dobesedno iz objetja smrti, pa že zopet kaže zani* manje za bodočnost republike in ima navzlic svojemu težkemu zdravstvemu stanju voljo in željo, da bi se zopet brigal za svoj resort in ga vodil.
Atentat sam, kakor to potrjuje sodna preiskava, je pripravilo več ljudi, čeprav izvršitelj Šoupal to zanika. Poli* ciji se je posrečilo ugotoviti, da gre tu za komunistično zaroto in šoupal je sam priznal, da je bil komunist. Z mislijo atentata se je bavil Šoupal že od oktobra dalje in dne 12. decembra je storil priprave za izvedbo atentata, do katerega takrat samo slučajno ni prišlo. Na dr. Rašina je ustrelil dva* krat zadai. ali zadel je dr. Rašina samo en strel. Prestreljena je bi*a hrbtenica in krogla je šla ▼ kosti. Izvršitelj je dalje priznal, da se je pripravljal na zločin pod vtiskom huiskajočega pisa* nja komunističnih listov — pri njem so našli dve številki lista »Rude Pra* vo« — z ljutimi napadi na dr. Rasina ter drugih, posebno »Češkega *Vova«. To ščuvanje proti dr. Rašinu se je stop* njevalo z^sti po njegovem govoru v Pardubicah, ki ga je priobčil tudi »Slovenski Narod« in kjer se je mesto za Ie^ionarje s krivo razlago zlorablja* lo proti dr. Rašinu.
Ni treba naglašati, da sta boTeren ministrskega predsednika Švehle kakor težka rana ministra dr. Rašina velikega nomena v političnem in državnem no* gledu. Oba sta naša izredna politika, nositelja državne misli. žPava de'avca, oba sta osi, okoli katerih se suče široki krog politikov, oba sta ne samo stro* kovnjaka, marveč imata tudi energijo ter daieta Iniciiativo in sta dosledna.
13 jr::uarja.
Na njunih ramenih počiva re"'m, ka» kor se je to pokazalo sedaj, ko sta oba ta dva va/na faktorja državne uprave in noznavc'ca noTiličnc^a življenja pri* siljcna, s: ali v strani. Njih a odsot> r.ost pomeni brez dvoma veliko izgubo.
Ostaja pa uteha, da se je 1 ohaeren* ca zdru^e-iih čeških vladnih strank v rn^o letih vs!ed delovanja ob^h paci« jentov tako utrdila, da ta dva velika udarca nista ^retres'a r;ene^a temelja in niene eksistence. Ministrski pred* sednik švehla jc bii rojen koncentrat tor; o njegovih metodah ima lahko marsikdo svojo posebno sodbo, ali v njegov  prilog  govori  dejstvo,  da je
oril koaMcijo in jo trdno zmesil. Minister dr. Rašin pa jc bil organi« zator drža/nega gospodarstva, tako -važnega stebra republike, ter si je pri* boril socTašarna vseh strank za svoje finančne osnove v duhu reda in ravno* ^ežj*:, v inozemstvu pa jc umival dobro ime, kar je koristilo republiki pri poso* j!ih in pri uveljavljen iu nase valute. Njegova z*is'u<?a je, da jc postavil državno finančno upravo na tako so* lidna tla. da je mogoče na njih graditi dalje tudi ob njegovi bolezni.
Skrb koaličnih trank je sedaj dvoj* na: Prva, da se obdrži princip vse* češke koncentracije, da bi ostal ne* dotakljiv in da bi se stiki zaveznikov razvili še intimnejše. Druga skrb gre za odpravo vsega, kar bi moglo med ko* aličnim udruženjem v parlamentu, v novinah ali na shodih vplivati dražljiro in razdorno ter kaliti skupno delovanje vseh koaličnih klubov. Poleg tega se bo stopnjevalo delo, da se odkrije zastor komp-ota, iz katerega je izšel napa* daleč na dr. Rašina, kajti uradno je že ugotovljeno, da jc bila tu cela skupina ljudi združenih z namenom, da se iz* vrši več atentatov. Treba razjasniti, kateri toki so se izlivali v skupni rezer* voar, v katerem je bil nagromaden strup, da se ti pritoki zamaše in se izs'ede vsi oni. ki so napeljevali vanj kalno vodo. V tem ozira treba skrajno radikalnega nastopanja. Češka javnost nričakuje ne samo, da se preišče in kaznuje, kar se je zgodijo, marveč rudi, da se poskrbi, da ne bo češki vzduh zastrupljen z mijazmi, kateri so se pred   atentatom   na  dr. Rašina širili
K. Makuszvnski:
Zgodba iz raja.
(Dalje.)
Ženi je bilo citati na obrazu, kot bi hotela reči: zelo drago mi je!«
»In dolžnost tvoja je, žena, ljubiti moža svojega vse dni življenja.«
»Gospod!____*   ga   prekine an-
gelj.
»Kaj je?«
»Gospod! Storila bo to ravno nasprotno.«
Gospod se je spomnil in ustrašil.
»Resnično«, Je rekel, »prav imaš. Kaj naj storim sedaj?«
»Morda bi bilo dobro ponoviti ukaz in zapoved narobe.«
»Ne spodobi se. Rekel j! bom, kakor treba, morda bo le kaj hasni-lo.«
In obrnil se je k ženf in dejal:
»O čem sem govoril? Aha! Ljubila bos* torej svojega moža vse dni življe"ia svojega. In mu služila in se mu nrkorila. Da pa Izpolniš zapoved, ne boš imela razuma vse dni svojega žMienja.«
Žena je gledala pon'žno kot penzn-m^tka. ki posluša kateheta.
»Sedaj pa,« je deial Bog, »te n-ic+f^i z možem. Stori, kar ti reče. Pokliči Adama, dragec moj.«
An gel j je zložil dlani v trombo in poklical:
»Gospod Adam!   TTop — hop!«
»Trdo spi«, je dejal dobri Bog. »Pokliči glasneje.«
»Gospod Ada-a-am! Pridete sem, imamo ženo za vas!«
Nekaj je zašumelo v gošči in trenutek nato je stopil Adam i ž nje. Popolnoma zaraščeno bitie z dol^o brado in doloimi nohti. Bil je ves blaten, v laseh je imel nolno trave. Roke dolp-e do kolen. Pri hoji se je natribal relo nrnrej. Oči neumne in krvave. Tak je bil, kot bi ušel iz me-nežarije.
Ko je onazfl gosnoda Botra, je zamrmral n«*kaj, n*to pa padel v prah in zatulil prav divje.
»No, dobro, dobro«, de dobri Bog. »Vstani. Ad?m. in poglej.«
Ad*m je dvignil krvave oči, zagledal Evo in se začudil.
»Ustvaril sem jo zate. človek, po tvoji nodoM. Kot vidiš, ml to delo ni šlo dobro Izpod rok. amnak to se bo že sčasoma popravilo. Vzemi jo in bodi V. mož.«
Strastno so zalesketale Adamu oč?. ker doklej se je brezuspešno stikal krog bmopotamove sestre. Bil le silno željan take<*a noveea biria.
»7?me s? jfo ustvaril, Gospod?«
»Zate, človek.«
sel.
Angelj je opazoval to zelo ve-
»Stopi k nji in povej, kdo si.«
Adam se je neumno nasmehnil in prav nerodno stopil k Evi in jo prijel za roko. Ali tisti hip je že zakričal in se zerabil za nogo.
»Grize, Gospod!« je vzkliknil žalostno.
»Grize? Ali je to mogoče!«
»Ugriznila me je za nogo.«
»To ni nič, Adam, ne boj se; udomačila se še ni.«
Dobri Bog pa se Je razžalostil, ker želel je, da bi šlo na svetu vse v redu in miru.
Na to je premišljujoči angelj šepnil Adamu nekaj v uho. Adam se je veselo priklonil gospodu Bogu, odgriznil na to z zobmi brezovo šibo in stopil k Evi.
»Oho!« je šepnil žalostno dobri Bog. »se že začenja.«
Adam je premeril z divjim zadoščenjem širino ledij matere Eve, ki je divje zarjovela in padla pred blatne Adamove noge in jih začela poljubljati.
In zgodilo se Je, da se je v tistem hipu porodila ljubezen med njima, Bog pa je položil nanje svoje roke in jih blagoslovil, nato pa je odšel, ker je bil 7elo utrujen.
Adam je ostal sam s svojo ženo. Bila je močna in podobna opici. Kos-
mata kot Adam, njen mož. Prsa so bila izbočena.
»Adam«, je rekla možu, »bodi tako dober, pa izpuli rep onemu pavu, ki tamle tako strašno kriči.«
Adam ni niti premislil besed, amprk je stopil k pavu, ga zgrabil in stisnil med kolena, pa mu izpulil ves rep. Ko ga je prinesel Evi. ga je privezala tam nekje v bližini pleč in se sprehajala ošabno.
Nato je dejala:
»Bodi tako dober, moj dragi, pa zavij vrat kaki lepi papigi.«
Adam je zamahnil s palico in ubil papigo.
S papiginlmi peroti je Eva okrasila svojo glavo, jezik pa je pojedla.
Nato si je z rdečo peso namazala lica in usta in je bila lepa.
»Adam, si priredil za danes cirkus? «
»Sem.«
»Tam kot ponavadi?«
»Da, na ovinku reke.«
»Pride gospod Bog?«
»N e more. Ne*«*> arhangelj je napravil škandal. Stepel se je.«
»Je mogoče? Neotesanec...«
»Samo nikar ne pridi prekasno v cirkus, dete moje. Vedno prihajaš prepozno.«
Ko je solnce zašlo in fzza reke priplaval na obzorju mesec se po-
polnoma nov in svetel, se je začelo na ovinku reke zbirati občinstvo.
Spredaj čreda bedastih govedi in norih ptic. Vedno so zasedle galerijo in delale hrup. Opice so se gu-gale na repih, s katerimi so se obesile po vejah bližnjega drevja. Papige so vpile nekritično. Tupatam je tudi prišla štorklja, prav kot kak plačani ploskač.
»Začnite!« je vpilo obč'nstvo.
Toda zato se ni zmenil nihče.
Prispeli so rajski senatorji: lev s pomadirano grivo, žirafa, volk in lisica, medved in nilski konj. Radovedno se na vse strani ozirajoč je stopil med množico nonšolantno stari, plešasti šimpanz. *
Prišli so tudi mali angeljčki pod nadzorstvom odgojiteljic, starih od-cvetelih aneeljic.
Naposled   se je pokazala tudi
Eva.
Po množici je završalo dolgo: a-a-a! a-a-a!
Eva je bila lepa.
Za njo se je vlekel pavov rep. Na glavi so se šopirile papigine peroti. Telo namazano z neko maščobo tako, da se je svetilo. Vitke nožice so stopale zelo spretno. Ozrla se je po množici, pozdravila vse in sedla.
Galeriji to nI prijalo.
(Konec prlhj
>
Stran 2.
•5EOVENSKT   NA RO De đn* 16. januarja 1923,
štev. 11
,'okoli nekaznovano. Ker se parlament ne snide pred koncem januarja, naj« brže Sele prvi torek v februarju, imajo kabineti in koalične stranke dosti Časa, da izvrže za to potrebne priprave. Tre« ba pa razpravljati pod vtiskom dogod* kov in ne da bi se ta vtisk izgubil.
Ta teden se vrši proces proti dr. Baeranu radi znanega atentati v parla» mentu s smrdljivo bombo in radi spijo« naže. Ker je v glavnem v Spi jonski aferi mnogo prič, se razprav« razteza skozi cel teden in razsodba bo razgla« sena šele v ponedejek ali pa v torek prihodnjega tedna,
IV zunanji politiki je vse zanimanje osredotočeno na oster boj Francije % Nemčijo in na samostojni nastop Fran* ;cije in Belgije. Ne sme se prikrivati, da je zunanja situacija zelo težka, kar se jasno vidi tudi pri nas in se v naj« bližnjo dobo gleda z bojaznijo. Povod za to je vprašanje, kaka naloga pripa* de pri daljšem razvoju dogodkov naši republiki, Jugoslaviij in Poljski.
J. K. S.
Razkol med Protićem in radi-
kalno stranko.
r-   mm Beograd, 15. januarja. (Izv.) No-,'tranjepolitična situacija nosi značaj poostrene volilne borbe. Beogradska javnost zelo živahno komentira dejstvo, da i je prišlo do načelnega razkola med pristaši Stojana Protiča in ostalo radikalno j stranko. »Samouprava« je priobčila manifest radikalne stranke. Manifest naglasa enotnost stranke, na drugi strani pa •indirektno odklanja akcijo Stojana Pro-t&a. Temu manifestu pripisujejo politični krogi veliko važnost ker so na ta način prekinjeni vsi odnošajl med Sto-janom Protićem In radikalno stranko.
Manifest demokratske stranke.
— Beograd. 15. januarja (Izv.) Glavni odbor demokratske stranke je imel včeraj sejo, ki so se je udeležili vsi v Beogradu navzoči člani. V prvi vrsti je odbor storil končno redakcijo volilnega manifesta demokratske stranke. Volilni manifest bo objavljen v vseh strankinih glasilih. Objava sledi najbrže 17. t. m. ;Za Srbijo bo posebej tiskan v 30.000 iz-j vodih. Ravnotako bo manifest tiskan v {Ljubljani za Slovenijo, v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo.
I — Beograd, 15. januarja Gzv.) Lju-:ba Davidovlč je danes zjutraj odpotoval fw NI5, kjer bo vodil daljše konference s itamosnjimi zaupniki demokratske stranice in kjer bo imel tudi več shodov.
Hasfop oroletarske stranke pri volitvah prepovedan.
— Beograd, 15. januarja (Izv.) Ustanovitelje takozvane »proletarske parti-Ije« Kaclerovlča in tovariše je mestni u-JDravnik pozval v urad, kjer Hm je na-:*nanil sklep vlade, da je nastop oz. že ustanovitev proletarske partije za bodo-;£e volitve prepovedan. Ta sklep utemeljuje vlada s tem, da so ustanovitelji proletarske stranke glavni voditelji nekdanje komunistične stranke, da gre torej le za obnovo komunistične stranke pod drugim imenom. Proti komunistični stranki pa še vedno obstojajo določbe zakona o zaščiti države. Ustanovitelji proletarske stranke so odšli od upravnika k notranjemu ministru, zahtevajoč od njega pojasnila, zakaj je ustanovitev proletarske stranke prepovedana. No-tranii minister je potrdil sklep, ki ga jim je bil prečita! upravnik mesta Beograda. Po tem sodeč, proletarska stranka oz. komunisti ne bodo mogli samostojno nastopiti pri bodočih volitvah.
Julnska krajina.
—- V Devinu In Doberdobu v tržiščem šolskem okraju so razpisana nastopna učiteljska mesta: Mesto naduči-'telja na mešani dvorazrednl šoli v Devinu in mesto nadučitelia in učiteljice na mešani dvorazredni Šoli v Doberdobu. To so za Slovence silno važne postojanke, zato se nadejamo, da pridejo na ta mesta slovenske učne moči.
— Italirinskl delavci v Puli mlsll'o na adhod svojih domov. Samo ne vedo, kam bi pravzaprav odšli, ali v Romunilo aH pa «e!o v BraziTFo, potem ko se zatvori pul;-ski arzenal. Gotovo je, da ga vlada ne bo več vodila, te dnj pa se Je raznašala vest, da se neka skupina Industrijalcev zanima za arzenal In bi ga morda prevzela od dr-šave. Delavci so v silnih stiskah. Jugoslavenski delavci so šli deloma v svoje bližiš ro:stne vasi, mislijo pa mnogi na odhod V Jugoslavi o, ker na kmetih ni rane dela, Iter je že domaČih moči dovoli na razpolago. Italijanski delavci bi šli seveda radi v prvi vrsti v kako mesto v ItalfH, toda ^domovina« nima zanfe nfkfer prostora m tako se morajo spriiazn.evati z mislijo za odhod v Inozemstvo.
S se
Politične vesti.
DRUŠTVA SLEPIH"
LJubljana, VVoUova IZ
* Volilno šibanje na Štajerskem.
S Štajerskega nam pišejo: Nosilec liste SKS bo na štajerskem, kakor se Čuje, poslanec Drofenik, strankin kandidat za Prekmurje pa posestnik Kočar iz Ska-kovcev pri Cankovi. Njegovo stališče ne bo lahko, ker bodo volili prekmurski evangeličani, dasi so deloma pristaši SKS, iz verskih ozirov menda Kukovče-vega kandidata Kuharja, ki je protestant. SKS ima največ pristašev v občinah ob avstrijsko-madžarski meji In utegne dobiti v Prekmurju 700 do 1500 glasov. Demokrati bi radi nastopili skupno s SKS. ako bi jim Ie-ta zasigurala 2 mandata na Štajerskem, toda pogajanja, v kolikor so se vršila med raznimi zaupniki, niso doslej uspela In menda tudi ne bodo. Informacije za SKS v Prekmurju nabira posL Dobnik, ki je obiskal Prekmurje dne 10. t m., agitacijo za SLS pa vodi Pušenjak. Cuje se, da se misli udeležiti volitev v Prekmurju tudi radikalna stranka. Prihod ministra Zupaniča so pričakovali že prosil teden.
=Shod viničarjev se je vršil v nedeljo v Mariborski Restavraciji v Mariboru. Na shodu sta govorila načelnik zadruge viničarjev Znuderl in bivši narodni poslanec Brandtner. Vzpodbujala sta viničarje, da naj se vsi organizirajo, da jim bo ložje doseči svoje cilje. Na shodu so tudi razpravljali o volitvah v narodno skupščino.
— Nov grški poslanik v Beograda. Iz Aten poročajo, da v kratkem odpotuje v Beograd nov grški poslanik na našem dvoru Maurotis.
= Grški dvor In smrt Konstantinov«. Po poročilih lz Aten je na grškem dvoru odrejeno šestmesečno dvorno žalovanje povodom smrti bivšega kralja Konstantina.
= Masarvk o boflševikfh. V »Pra-
ger Presse« je češkoslovaški prezident priobčil članek o zgodovini odnošaiev med boljševik! in antanto. Po trditvi Masarvka je Trockij v februarju 1918. leta predložil osrednjemu petrogradske-mu odboru, naj se s pomočjo Angleške fn Francije organizira močna armada za borbo proti centralnim državam. Ljenin je ta načrt odobril. Francoski generali kakor tudi večji del francoskih, angleških, ameriških in italijanskih diplomatov se je pridružil temu načrtu: proti njemu Je nastopil edini Noulauc. Prezident Ma-sarvk Izjavlja, da je treba upoštevati dejstvo, da so se borili boljševiki skupno s češkimi legionarjl proti Nemcem in da je treba razlikovati nemško-ruske od-nošajfe pred in po Brest-Litovskem miru.
as Ruski memorandum v Lansannf. »Temp« poroča, da je ruska delegacija izročila lausannski konferenel memorandum v katerem pravi: »Razdelitev Turčije, ki jo določa versafllska pogodba, ne more antanta Izvršiti radi ruske revolucije in njenega vpliva na celi svet. Družba z Rusijo je dovolila Turčiji po njenem porazu prepeljati vojsko v Ana-tolijo in organizirati odpor. Ne samo Turčija, marveč tudi Romunija In Bolgarija ste bili osvobojeni od stare carske politike, ki jim je neprestano grozila. Delegacija Rusije, Ukrajine in Gruzije priznavajo važnost pravične in definitivne rešitve vprašanja narodnih manjšin in smatrajo, da je potrebno sklicati posebno konferenco, ki naj bi razpravljala o narodnih manjšinah vseh držav. Govoreč o balkanskih državah je ruska delegacija izdavila: Rusija, ki je nastala po revoluciji, in njeni zavezniki, smatrajo vse teritorijalne izpremembe, ki so sc izvršile proti pravici narodov odločati o svoji u-sodi, za ničevne.
= Bolezen Uentaa. »Timest poročajo, da se je vršilo 13. t. m. posvetovanje ruskih in tujih zdravnikov - nevrologov, ki naj bi dognalo stanje Ljenino-ve bolezni. Posvetovanja so se udeležili nemški specijalisti Forster, Voigt, Klemperer in Baumke.
— Trgovskih konkurzov v Zed^nje-nlh državah je bilo lansko leto 22.400 t. j. 12% več nego prejšnje leto. Znesek pasivnosti pa se je omejil na 14% od o-nega leta in je obsegal 646 milijonov dolarjev.
= Proces proti ministrstvu dr. Ra-
doslavova. Pred približno 15 meseci se je pričel. Kakor je znano, v Sofiji proces proti ministrstvu dr. Radoslavova. ki je bilo obtoženo, da je s svojo nesrečno politiko zakrivilo katastrofo, katera je zadela Bolgarijo v svetovni vojni. O poteku tega procesa smo že opetovano poročali. Javna razprava je bila nedavno po govorih državnega pravdnika in zagovornikov zaključena in sodišče bi moralo v kratkem Izreči končno sodbo. Sedaj pa se je zgodilo nekaj, kar bo nemara ta proces zopet zavleklo, ako ne za mesece, pa vsaj za več tednov. Pred par dnevi je namreč policija v splošno presenečenje aretirala dva sodnika, ki sta bila člana sodnega senata v tem procesu: Janeva in Kosto Todorova. Ob-dolžena sta. da sta aktivno sodelovala pri pripravah za atentat na člane Stam-bolijskijevega kabineta in za strmoglav-Ijenje zemljedelske vlade. Da se vkiiub
temu omogoči zaključek procesa, je vlada v narodnem sobranju predložila zakonski načrt, v katerem se Število pri-sednikov v sodnem dvoru zmanjša na deset članov.
= Svarilen glas Slovakom. »Slovenska Politika* prinaša list Slovakov na Madžarskem, v katerem se ti čudijo prevratnemu gibanju v Slovakih ter svare pred zlorabo in neumevanjem svobode. Pritožujejo se nad svojim zatiranjem med Madžari in zahtevajo, da bi se njih kritično stanje naznanilo mednarodnemu forumu.
= Enver paša. Večkrat ubiti Enver paša je Še vedno živ. Turški listi kategorično dementirajo izjavo Cičerina v Lausanni o smrti Enver paše. V Berlinu se nahaja njegova žena, ki redno dobiva od njega pisma. Zadnje pismo je datirano po 4. avgustu, ko so boljševiki poročali, da je Enver paša ubit.
sr LIoyd George ogroža javni mir. Iz K51na poročajo, da je renska komisija odredila odstranitev lepakov, ki so prinašali Llovd Georgejeva izvajanja o francoski politiki v Porenju. Prepoved sc utemeljuje s tem. da so objavljene Izjave »nekega politika« take, da bi lahko ogrožale javni mir v deželi.
RUSIJA SE PREPRAVLJA.
Iz dobro informiranih varšavskih krogov poročajo, da je sovjet narodnih komisarjev po dolgotrajnih posvetovanjih o politični situaciji sklenil: 1. da sovjetska vlada ne pripozna pravice zapadno evropskih velesil, da bi diktirale svoje zahteve manj močnim državam in sicer Turčiji ln Nemčiji. 2. Sovjetska vlada in izvrševalni odbor III. Interna-cijonale prosi odgovarjajoče politične organe, naj rajkrinkajo voditelje zapadne buržuazije in zapadnega kapitala in onemogočajo njihovo politično delovanje. 3. pravtako se zahteva tudi od vojnega ko-rnisarjata, da Čim prej stori vse ukrepe, ki jih omenja član 14. sovjetsko-nemške vojaške konvencije, ki je bila sklenjena v Villa Santa Margarite v Genevi. 4. tovariši Gracijanov, Polonski in Vorobej-čik odpotujejo v najkrajšem času na o-drejen omesto, da urede vse podrobnosti sklenjene konvencije.
Slovenski fantje v italijanski vojski.
Dopis iz Trsta,
Mnogo bridkosti smo Že vzm* Slovenci. Hlapčevali smo Nemcem, borili se proti Italijanom. Na severu in jugu je bil ta boj srdit in brutalen, razvijal se je v pravcato besnost. Na koncu trpljenja pod Habsburžani je prišla svoboda. Po svobodi Korotan, Italijanska okupacija Primorja, koroški plebiscit, Rapalio ... Odžgali so nas nad pol milijona, in sedaj umiramo v italijanskem robstvu.
Od lanskega leta naprej služijo slovenski fantje v italijanski vojski. Naborne komisije so mladeniče pobrale kar po vrsti. Seveda, kako tudi ne: bili so dovolj pri sebi, dasi je tudi za njimi stala lakota svetovne vojne. In tako smo romali v Rim, Neapelj in Florenco, v Bres-ciio, Bologno, v Turin in druga mesta. Italijanskemu armadnemu vodstvu je namreč bilo do tega, da razkaže našim fantom krasoto in slavo klasične Italije ter jih tem potom pridobi za svoje cilje.
Kako se godi slovenskim fantom v italijanski vojski? Raznovrstno. Poveljnik! so 2 njimi ponekod dobri, celo lju-beznjiv!. drugod zopet surovi ln odurni. Kjer jih Imajo radi, store to radi njihove ponižnosti !n vdanosti. Italijanski vojak! se namreč ved6 predrzno ln izzivajoče, medtem ko so naši fantje mirni, dobri, poslušni. To jim po eni strani pridobiva simpatije predstojnikov, a po drugI strani jim koplje grob.
Slovenski fantje so prišli v Italijansko vojsko večinoma kot dobri, neizpri-jeni Slovenci. Znali so samo svoj jezik 2 njimi ni bilo lahko govoriti, a sporazumeti se le vendar dalo. kaj so si zato izmislili ovčice Italijani? Preobleki! so svojo volčio nrav v topel kožušček ovce in odprli šole in tečaje za italijanski jezik. Tako se slovenski fantje v italijanski vojski učijo tudi v italijanščini. S kakšnimi nameni njihovih predstojnikov — o tem n! treba ugibati dolgo.
Drugače pa uživajo Slovenci v Italijanski vojsk! Še precej svobode. V prostem Času jih predstojnik! navajajo na ogledovanje krasot, s katerimi se Italija diči. Razkazujejo jim zgradbe, podu-Čujejo jih v zgodovini, ki je »Slovence le slučajno postavila v kraje okolu Snežnika«. Tako vzgajajo po sistemu zanlče-valce naših tradicij In bodoče odpadnike odpadnike od materinega jezika.
Radi ložjega raznarodovalnega dela Slovenci ne služijo skupno. Razdeljeni so posamič na razne oddelke: saj je to najboljša pot do poitalijančevanja. Nekateri so pri bersaljerih, nemalo jih je tudi pri kraljevi gardi u Rimu. Ti so. kakor pravijo, res dika italijanske vojske, ker bodo po zaslugi predstojnikov zastavonoše v družbi onih, ki bodo prvi začeli lučati kamenje na lastni rod in na njegove svet« običaje, 1
Zunanie-pciificni položaj.
ODNOŠAJI Z ITALIJO. — SPLOŠNI POLOŽAJ V EJ'ROPt M VPRA* SANJE REPARACIJ. — STALIŠČE MALE ANTANTE NAPRAM MAD= ZARSKL — POLOŽAJ V. ALBANIJI.   —  DOGODKI   K   T RAKU I IN
GRŠKA.
konferenci v Parizu posebna sporne* niča, s katero zahtevate obe vladi odstranitev nevtralne cono, da se na ta   način   končno   doseže definitivna
— Beograd, 15. januarja. (Izv.) Resna in zapletena mednarodna poli* tična situacija v Evropi in na bližnjem Vzhodu neprestano zanima naše vo* dilne kroge. Vlada neprestano budno in pazljivo smotri razvoj vseh dogod* kov. Zadnje seje ministrskega sveta so bile vedno posvečene daljšim razpra* vam o vseh mednarodnih vprašnjih, ki zelo tangirajo interese naše države. Posebno pažnjo posveča naša vlada dogodkom v sosedni Madžarski. Zuna» nji minister dr. N i n č i ć je na včeraj* šnji seji ministrskega sveta podal ob* širno poročilo o vseh najnovejših do* godkih.
Zelo značilno je dejstvo, da so bili včeraj od kralja sprejeti v dolgotrajni avdijenci ministrski predsednih Nikola P a š i ć, zunanji minister dr. N i n č i ć, finančni minister dr. S t o j a d i n o* v i č, minister ver Ljuba Jovanović in vojni minister general P e š i ć. V daljši konferenci je kralj sprejel poro* čila o zunanjepolitični situaciji države. Kralj se je specialno zanimal za do* codke v Trakiji in na Madžarskem, kakor tudi za dogodke v Nemčiji.
ODNOŠAJI Z ITALIJO. Zadnje dneve, kakor je bilo že kratko javlje* no, so bila ponovnokrat dolga posveto* vanja v zunanjem ministrstvu, na ka» terih so poklicani faktorji razmotrivali vsa pripravljalna dela, ki se tičejo iz* praznitvi tretje dalmatinske cone. V glavnem gre za vse varnostne priprave in za nadaljne korake, ki so potrebni na podlagi konvencij k izvršitvi rapall* ske pogodbe. Teh konferenc so se ude* leževali poleg pooblaščenega ministra Ljube N e š i ć a splitski pokrajinski namestnik dr. MetliČid, dr. O. R y* b a f in general Milic, določen za Člana komisije, ki ima izvesti izvršitev konvencij. V vodilnih krogih smatrajo, da je prišel sedaj ugoden moment za Izvršitev in ureditev odnošajev med Italijo in našo državo. Vesti, prihaja* joče iz Rima, so povoljne in naglašajo. da italijanski ministrski predsednik Mussolini resno namerava, da doseže odobritev vseh santmargheritskih konvencij od strani rimskega parlamenta, ki se v kratkem sestane na zasedanje.
VPRAŠANJE NEMŠKIH REPA* RACIJ. Položaj naše države v velikem evropskem problemu nemških repara* cij je zelo delikaten. Noben drugi pro* blem, ki zanima našo državo, ni tako resne in delikatne narave kot je ta. Mi smo bili vedno tradicijonalni in zvesti zavezniki Francije in Anglije. To za« vezništvo je bilo tudi poškropljeno s krvjo na bojnih poljanah. Za nas je sedaj vprašanje načelne važnosti, ka* ko stališče naj zavzamemo v nemških reparacijah. Težko se je odločiti za eno ali drugo stališče. V vsakem slu* čaju je treba naglasati to, da je naš glavni interes fa, da se izvrši versailU aka mirovna pogodba v pogledu repa* racijskih plačil od strani Nemčije. Smo za izvršitev te pogodbe.
Toda način in metode, kako se naj doseže sporazum v vprašanju plačila reparacij, ni pri nas definitivno rešen. Vlada v tem oziru ni storža še nobe* nega definitiv.icga sklepa in čaka le na nadaljni razvoj dogodkov.
MADŽARSKA IN MALA AN* TANTA. Tri dejstva dajejo nujen povod, da se naša država kot članica male antante mora e največjo pažnjo zanimati za dogodke na Madžarskem, ki so naperjeni proti mali antanti, v prvi vrsti proti Romunski. Prvič msd* žarsko iredentično gibanje, drugič ob* mejne manifestacije, na katerih se jav* no poziva k kršenju mirovne pogodbe, in tretjič obmejni napad madžarskih čet na romunsko ozemlje; vsa ta dej* stva so povzročila, da so začele države male antante tesne razgovore o skupni demarši v Budimpešti. Po dogodkih sodeč, je madžarsko neprijateljsko gi* banje za sedaj predvsem naperjeno proti Romunski, vsled česar je tudi ro* munska vlada dala inicijativo za kolek* tivni nastop male antante pri budim* peštanski vladi. Mala antanta bo v svoji noti predvsem naglašala. da so države male antante popolnoma miroljubne, odločno pa morajo zahtevati, da dš madžarska vlada zadostne in tehtne garancije, da se take akcije in agitacije ne ponavljajo, ker vznemirjajo vse sosede in da bo morala nositi Madžar* ska vse posledice, ki bi nastale, če bi se ne mogel vzpostaviti v Srednji Evro* pi popolen politični in gospodarski mir. Cilji držav male antante so miroljubni in hočeio le ohraniti mir.
RAZMERJE DO ALBANIJE. Od. nošaji med našo in albansko vlado so iskreni. V takozvani nevtralni coni okoli Prizrena in Peči, obsegajoči pri* bližno 200 do 300 km, so se zadnji čas pojavile Številne oborožene rooarske tolpe, ki so brez razlike napadale ob* meino prebivalstvo Albanije in naše države. S tiransko vlado ie dosežen so* glasni sklepi da se predloži poslaniiki
ureditev mej med obema državama.
GRŠKA IN POLOŽAJ V TRA* KIJI. Večkrat je bilo že javljeno, da prioravljajo v zunanjem ministrstvu načrt konvencije o solunskem pristani« šču. Konference so sedaj zaključene. Izdelan je načrt konvencije, pridejo pa še dopolnila carinskega, prometnega in trgovskega značaja. Strokovnjaki ministrstva financ, trgovine in saobrs* čaja so že predložili svoje predloge. Poslanik v Atenah, 2ivojin Balugdžić, je dobil pooblastilo, da v najkrajšem času zaključi z Grško solunsko kon« vencijo.
Vlada zelo pazljivo zasleduje naj* novejše dogodke v Trakiji. Vesti o koncentraciji in gibanju grških čet v tem ozemlju so popolnoma resnične. Splošno je vlada prepričana, da imajo ti dogdki značaj, da lahko pride do sovražnih spopadov med Grško in Turško. Zelo značilno je gibanje ob Marici. Glede teh dogodkov je naša vlada dosledna svoji miroljubni politi* ki, ki jo je tudi pokazala na lausannski konferenci. V glavnem pa bo stališče naše vlade glede trakijskega vprašanja zelo odvisno od nastopa Bolgarske. Razvoj nadaljnih dogodkov eventualno prisili našo vlado, da zavzame svoje intervencijonistično stališče.
— Beograd, 15. januarja (Izv.) Pod predsedstvom kralja je bila včeraj daljša konferenca ministrov o zunanjepolitični situaciji. Predvsem gre za noto, ki se ima hkratu odposlati iz Beograda, Prage in Bukarešte potom skupne de* marše madžarski vladi.
DemRrša velike in male antante v Butfbpešti.
— Praga, 14. jan. (Izv.) Ceškoslo* vaški tiskovni urad javlja iz Budimpešte: Poslaniki velike in male antante so napravili pri budimpeštanski vladi odločne korake radi hujskanja proti mirovnim pogodbam In radi obmejnega spopada ob romunsko-madžarski meji.
O demarŠI poročajo dalje: Romunski poslanik je v imenu male antante omenil madžarskemu zunanjemu ministru, da Madžarska mimo trpi sistematično hujskanje proti sosednim dr* žavam in proti mirovni pogodbi. Ne* prijateljsko razpoloženje proti drža« vam male antante je opažati v tisku, v madžarskem parlamentu, na skupščinah in v javnosti sploh. Množice so razdražene. To provzroča v sosednih državah med prebivalstvom vznemirjenje. Madžarska vlada ni dosedaj ničesar storila, da bi to hujskanje omejila ali odstranila. Država Še podpira to gibanje. Absolutno je potrebno, da madžarska vlada z vso odločnostjo in avtoriteto ustavi to hujskanje, ker bi drugače morala sama nositi odgovornost za posledice, ki bi nastale.
Zastopniki velike antante So pO italijanskem poslaniku Izročili zunanjemu ministru pismeno n°tof v kateri na kratko navajajo najnovejše dogodke, V pismu opozarjajo zunanjega ministra na dogodke, ki so se dogodili na romunsko-madžarski meji. Od 10. decembra 1922 .dalje so bile ob vsej madžarski meji organizirane skupščine in manifestacije, na katerih se Je razpravljalo o kršenju mirovne pogodbe. S tem je bilo prebivalstvo razpaljeno. Nota dalje naglasa, da mora madžarska vlada sama priznati, da je treba to gibanje omejiti, potrebna je oficijelna izjava, da madžarska vlada obsoja te provokacije, ki so naperjene napram sosednim državam-
— Budimpešta, 14. Jan. (Tzv.) Na pismeno noto zastopnikov velike antante je odeovoril zunanji minister Daruvarv, kakor tudi na protest zastopnikov male antante. Njegov odsrovor Je bil zelo izmika-len fn Je skušal opravičiti postopanje vlade, čes da Je napram temu ginanlu madžarskega naroda popolnoma brez moči. Med drujerlm Je izjavil, da proti izjavam na skupščinah madžarska vlada ne more ničesar ukreniti, ker na Madžarskem vlada na shodih svoboda govora in torei ne more vlada nastopiti proti taki agitaciji. Na Madžarskem pa tudi ne obstoja nobena cenzura nad tiskom, radi česar Je na Madžarskem ponolna tiskovna svoboda. Naglasa! Je pa dalje zastopnikom velike in male antante, da MadŽarsVa H nje Tla''* zaslcdu-teta ab^Marno miroljubne politične tendence. (!)
VOJNE PRIPRAVI* M4D*4PS*Cr!.
— Prapa, 14. Jan. Ozv.) »Česk4 Slovo« prinaša z Dunaja nastopno Izvirno poročilo: Tuka!?nli oriranl madžarske emigracije prlobčujejo vsak dan nova poročila o vojnih pripravah Madžarske in o vojni aeltacili, katero so razvili prnbHaločl se Madžari in drusre bojne organizacije.. Na shodih kakor v tisku se govori odkrito o vojni, katera izbruhne leta 1923. z name-
stev. 11
►SLO V t? NS Kl    NA KOD«   dne 16. januarja 1923,
Stran 3
no m, da srn osvobodijo okupirane dežele.
Tudi dunajski »Abend« ima podrobne informacije o madžarskem vojnem g."banj u In nejgov jugoslovenski dopisnik naznanja, da Ima jugoslovenska vlada v rokah dokaze, kako pripravlja Madžarska svojo vojno akcijo.
Italijanski fa?!sil nameravajo na spomlad letošnjega leta Izvesti okupacijo vseh dalmatinskih otokov. Do te dobe bodo imeli Madžari pripravljenih 8 divizij.
Miroljubne tendence male anfante.
— Rim, 14. Jan, (Izv.) Romunski zunanji minister D u c a je po odhodu z Lau-sanne prispel v Rim, da vodi z italijansko vlado pregovore o gospodarskih in političnih vprašanjih, zadevajočih obe državi. Romunski zunanji minister je zastopnikom tiska med drrgira izjavil, da vlada med Italijo In Romunsko najlskrenejše razmerje. Politika Romunske, kakor cele male antan-te, le popolnoma miroljubna in nje tendence so, ohraniti v Srednji Evropi mir. Romunska nima nikakih ofenzivnih namenov, fcer fe dosegla popolno nacijonalno ujedi-
njenje. Zveza drŽav male antante ima predvsem defenzivni cilj. Tako na Balkanu in v Srednji Evropi je treba ohraniti popoln mir. Dalje se je minister Duca zelo laskavo izrazil o fašistih: »Občudujem hitro konsolidacijo fašistovske stranke v Italiii. Občudujem, kako so mogli fašisti s svojo odločnostjo in doslednostjo odstraniti nevarnost boljševizma v Italiji.«
Miissolini za izvršitev soorazuma,
MUSSOLINI DEMENTIRA TAJNO POGODBO 2 MADŽARSKO. — Beograd, 15. Jan. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčič je prejel izjavo ministrskega predsednika Mussolinija, glasom katere Je za ratifikacijo našega sporazuma. Sporazum se izvede v najkrajšem Času na podlagi sklenjenih santmargaritskih konvencij. Ratifikacijo konvencij od strani parlamenta smatra samo za formalnost. Obenem MnssoIJnl odločno m z vsem poudarkom dementira dnevne vesti raznih listov o talni pogodbi med Madžarsko In Italijo. Taka pocodba med Italijo In Madžarsko ne obstoja.
BOJ ZA RliHRSKO OZEMLJE.
REPARACIJSKA  KOMISIJA  DOVOLILA NEHfCDl 15 DNEVNI MORATORIJ. — OKUPACIJA  BOCHUMA OdLOŽFNA. — NEMCI BODO ŠE NADALJE DAJALI PRFMO G FRANCIJI IN PFLGMI. — NEMŠKE SOVRAŽNOSTI PROTI FRANCOZOM.   —   SAMO   NA RUHR-
SKEM OZEMLJU POLURNI ŠTRAJK.
— Pariz, 14. San. (Izv.) Včeraj je Imela reparacijska komisija svojo sejo pod predsedstvom Barthouja. Navzoči so bili vsi delegati in tudi zastopnik Zedinjenih držav. Razpravljalo se je o odgovoru na pismo nemške vlade iz novembra pretek, leta glede skupnega moratorija za plačilo Iz let 1923/24. Nemčija je imela po odloku z dne 5. marca 1921 plačati 15. januarja t. L 500 milijonov zlatih mark, 15. februarja pa 26 % vrednosti svojega izvoza tekom prejšnjega četrtletja Itd. Komisija Je sklenila, da se zapadlost z dne 15. Januarja prenese na dan 31. januarja in je o tem obvestila nemško vlado. Angleška delegat nI podpisal pisma na nem. komisijo, zato pa je dal podpis belgijski delegat. Anglež je izjavil novinarjem, da se bo vzdrževal vsakega delovanja, dokler se sedania situacija ne razjasni. Reparacijska komisija se snlde zopet v torek, da zasliši zastopnike Avstrijo nasleduločjh držav glede razdelitve dolgov stare monarhije med te države.
Ofidjozni žurnali naglašajo popustljivost In prevdarnost francoske vlade giede moratorija, kakor tudi glede naznanila, da se okupacija Bochuma izvrši samo v slučaju, ako bi Nemč'Ja ustavila dajatev premoga pod naslovom reparacij. Ako bi se nemška vlada odločila za nedaiatev, bi se ostavilo delovanje vseh tovarn v mhrskem ozemlju. Vršilo se Je posvetovanje med francoskimi inženirji in zastopniki nekaterih tovarn ter določilo, da se bo dajatev premoga Franciji In Belgiji nemoteno na-nadaljevala. Da bodo Imeli ravnatelji teh tovarn na razpolago mezde za de'avce hočeta dati francoska In belgijska vlada v to svrho potrebna posojila.
— Berlin, 14. Jan. (Izv.T Tz Ičrafa Steefe se naznanja, da Je tamkajšnje prebivalstvo precei vznemirjeno. General Degouttf H Izda! na prebivalstvo v nihrskem oz»m!ju nov poziv na mir In red, da ne bo prisiljen do naJostreišTi sankcij. V Steele se Je zbrala pred hotelom, kjer stanujejo francoski oficirji, velika množica, k! Je sovražno demonstrirala proti nJim In Strgala z balkona francosko zastavo. Zupan Je aretiran in pride pred vojaško sodrJlo.
Delavci v ruhrskem ozemlju <5elajo povsod!. Agitatorji so hoteli doseči osemdnevni Štrajk, potem trodnevnega. ali zveza delavskih sindikatov Je končno sklenila, da se ima vršiti Jutti samo na nmrskem ozemlju polurni štrajk in sicer dopoldne od 11 do pol 12.
Prpfest um&m Mmm
zbora.
— Rerftn. 14. Jan. (Tzv.T DrJavnI zbor Je včeraj svečano protestiral proti francoski okupaciji ruhrskega ozemlja. Zastave so bile na po! droga. PolnošteviTno zbrani poslanci so bili žalno oblečeni. Francoskem novinarjem vstop v kulnare nI bil dovoljen. V diplomatski Joži Je sedel samo šef informacijskega biroja francoske vlade. Predsednik dr. loebe je otvorll zborovanje ter pozval, da zbornica soglasno protestira proti francoski okupaciji. Zbornica naj dvigne protest proti činu, k? je naperjen prpt! mfru države, proti svobodi fn pravicam nje meščanov. »Ta čm more lme*l lahko nso-denome posledice za vso splošnos*!« Pred-sednTc je tudi naslovil na francoski narod grožnjo: »Prenehajte in odstranite krivico. Id ste Jo storili nam, drugače bodete nosili posledice Vi in Vaši potomci!«
Državni kancelar dr. C u n o Je za mim povzel besedo ter le v daljšem govoru očr-tal razvoj dogodkov, ki so dovcdlf do francoske okupacije. Nekatera mesta niegovera govora so komunisti motili z medklici. veČina strank pa je nato demonstrativno odobravala Izvafanla državnega kancelaria. K odredbam francoskega nrnistrskega predsednika Polncareja le dr. Cuno nripomnll: »Nemčija fe hotela gospodarskopolltično storiti vse, da Izpolni reparacije. Francoska vlada pa se Je dala nasprotno voditi le od Imperialističnih tendenc. Za dozdevno ned-bavlleni nemški les in nedebavilene br-zolavne droge ukrroa Poincare" voiaško akcijo, ki bo povzročila neprecenljive stroške in bo na usoden način pripeljala za reparacije določena sredstva neproduktivnim im u lenofBb —■ --v,—
Končno Je naglašal državni kancelar: »Pravo in pogodba sta z vkorakaniem tujih čet v ruhrsko ozemlie kršena Nemška vlada dviga proti nasilju svečan protest. Ne more se braniti proti nasilju, ne more odobravati kršitve miru In se podvreči izvršitvi francoskih ciljev.
Med viharnim odobravanjem Je zbornica sprejela njegov povor, na kar so sro-vorlll  zastopniki vladnih  in opoziciJona!n:h
strank. Končno Je bila izrečena zaupnica vladi z 283 glasovi proti 12. (16 poslancev se Je glasovanja vzdržalo.) Protest državnega zbora je bil sprejet ter se glasi; »Državni zbor protestira proti krčitvi prava in pogodbe z nasilno okupacijo ruhrski-cra ozemlia. Državni zbor izjavlja, da je odličen vlado podpirati z vsemi sredstvi v nje odpornem boju.
PRVT SPOPADI V ESSFNU*»
— Berlin, 14. Jan. (Tzv.) Oficije!:-o še nepotrjena poročita javljajo, da Je došlo v Essenti do incidentov in spopadov med prebivalstvom i« oktmae'IsVmi četam". Po-Veffalfk mes+a Je rrkl«cal k sebi mestnega načelnika ter ga opozoril, da se mora vzdržati v mestu popol^n red !n mir. Mestni načelnik je nato izdal poseben oklic, v katerem opozarja preb^va's+vo na iavrr' red In da se ne da zapeljati k nepremišljenostim.
Žalna nedelja v Nemčiii.
PROTESTNI SHODI. — RA7JARJENOST NEMŠKIH MNOŽIC.
— Berlin. 15. jan. (Izv.) Včeraj so bile povsed, v prestolici in vseh važnejših kulturnih in gospodarskih ccnt.Jh mnogoštevilne demonstracije proti francoski okupaciji ruhrskega ozemlja. Zelo velikanske so «;ie demonstracije v Berlin:?. V središču mesta na glavnem trgu Je bila točno ob 12. protestna manifestacija. Na trgu se je zbrala  okoli  50.000 glav broječa množica.
Žalne manifestacije ouverturo so napravili glasov? številnih tromb ki so troble razne nemške bojne pesm:. Ob 12. so utihnili glasovi tromb. nakar je sledilo zvone-nje zvonov po vseh cerkvah. Sledili so govori 18 govornikov na raznih zato priorav-Tienih tribunah. Oovon'1 je tudi rtelfcrich. Po končanih govorih so se goste množice razkropile r»a razne strani. Več tisoč oseb broječa skinrna je skušala vdreti tudi pred hotel »Bellcvue«, »Sanssouci I« »SaTonia«, kjer so nastanleni člani zavezniške kontrolne komisije. Demonstranti so v svoji razburjenosti nameravali razbil s<^be zavezniških misij. Močan policijski kordon Je to prepreči, dosegel pa. da so marali lastniki razobesiti državno nemško »astavo na pol droga.
Po nekaterih ulicah Je došlo do malih j Incidentov in mučnih prizorov. Gotove skirp'ne demrnstrantov so sekale za ino-zemci. Kdorkoli le imel bolj snmlllv cb^az, se Je moral legitimirati In če je bil črncem neprijazni inoZw*mec, so ga insultirall »n pretepli.
Socialni demoki-atle so priredHi v Berlinu 13 posebnih protestnih shodov. Po+ekli so nrrno. Tudi komunisti so zborovali. Po shodih pa je pri^o m^d komunisti in nemškimi nacionalisti do h udih pretepov.
Demonstracije so trajale d^lgo, skoro do večera. Policita je z na'vcčj"m naporom mogla vzdržati splošni red In mir.
— Berlin. 15. Jan. (Tzv.) Po poročilih iz province so bili včerajšnji protestni sh^di povsod zelo viharni, strastni in burni, tako v Frankfurtu. Breslavi. Danzigu in drugod.
VESTI O KONCENTRACIJI ČET.
— Bukarešta, 14. januarja. (Izv.) Uradno obiavb'ajo. da se vrši koncentracija madžarskih čet ob romunski meji. Zadnjih 24 ur so madžarske čete zopet prekoračile romunsko mejo.
— Budimpešta, 14. januarja. (Tzv.) Uradno dementirajo vse vesti o koncentraciji madžarskih čet ob romunski meji. Madžarska vlada je pripravljena, da posebna komisija preišče zadnje obmejne dogodke.
— Pariz, 14. januarja. (Tzv.) Madžarski poslovni odpravnik je izjavil na Quai d' Orsav-u, da so vesti o mobilizacij madžarskih čet neresnične.
Gospodarstvo.
Promet naših državnih železnic od prevrata do danes.
(Konec.)
Za pro^e t Sloveniji naj služijo sledeči podatki:
1920 1921 25846 27518 20936 25258
{
Leto: 1919 Število osebnih in
mešanih vlakov 21128 Število tovornih
vlakov 19286 Prevoženih sto-
brutto-ton-km        1890489 2C92771 2725678 Število potnikov    2530750 4003239 4059215
Promet v Dalmaciji je razmerno neznaten.
Največje število potnikov je potovalo :
leTa 1S19     1320    1921 1322
1 feS ^    Bora a2ra   ,?BKtl ,Wrtn "fHft v Sloveniji rnjasta   n;ista ngasia itgcsti
Najmanj potnikov je potovalo:
Leti 1919      1920    1921 1922
? SiTrniji     BOtta naTsntra   *JfrCl februarji T S!o'?ci}i jajari a  januara \mm.i innar!i
Iz teh številk se da sklepati marsikaj, število osebnih in mešanih vlakov v letih 1919—'92D v Sloveniji iznaša 40%. število potnikov pa 45% od oiih v flr.-Slavo-niji. To se tore: prilično u ema. Število tovornih vlakov v Sloveniji Iznaša 38%, število prevoženih sto-brutteten-km pa 13 V? % števila v Hrvatski - Slavoniji. To se da deloma tolmačiti iz dejstva, da so proge v Slovenj} povprečno strme še kakor v Hrvatski da torej stroji vleče o mani tovora.
Dočtm stoji število potnikov v razmerju 45 : 100, je razmer e pri stobruttoton-km 13 Yi : 100. Vidi se tore\ da igra osebni promet v Slovenj: vc'iko vlogo, da ima pa v Hrvatski - Slavoniji tovorni promet vse drugačen pomen kakor v Sloveniji. Iz sestavka o največjem in na.man šem osebnem prometu po mesecih je razvidno, da v Sloveniji Izletniški promet (Goren;iko) gotovo izda veliko.
V predvo ni dobi je odpadlo na mreži avstrijski državnih železnic — dvotirne proge računamo dvojno — na vsak kilometer 0.27 strojev, 5.5 voz m na vsakih
sto voz 5.2 strojev. Pri bavarskih državnih železnicah so bile dotične številke 0.24, 4.7 in 5.1, pri madžarskih 0.21. 4J) in 4.5. pri prusko - hesenskih 0.36, 7.8 in 4.7. (Ako reduciramo pri tej mreži vozove na število kakor pri drugih, dobimo zopet prilično enako številko za strore na km, kakor pri ostalih.) Pri direkciji Zagreb pa odpade m vsak km proge le 0.13 stro;ev, 4.8 voz in na vsakih sto voz le 2.7 lokomotivi.
Obratni koeficient v dobi Januar-okto-ber 1922 e bil pri direkciji Zagreb 81%, kar je ugodno.
Z vsemi temi številkami je nabrž dokazano, da sta osoble in direkcija z razpoložljivimi sredstvi delala, kar sta mogla. Poreče se pa: vse lepo, ali vendar imamo prometno mizerijo! Kako to? Odgovor je zelo enostaven. Uspeh železnice je sam na s?bi vsako loto večii. Nikakor pa ne more dohajati vedno rastoči razvitek trgovine in industrije, ali boije rečeno, ne more pomagati tendenci po tem razvitku do razmaha. Naše gospodarstvo se ne more razvi ati tako. kakor bi se lahko, ako bi bila dana možnost zadostnega prometovanja I Izza prevrata je promet menjal svojo smer. Danes se mora vršiti in pretakati no železniških napravah, ki pred prevratom rika-kor niso bile nainer'ene tako obširnemu in velikemu prometu, kakor ga imamo danes. 2clezn:ške naprave torej danes ne odgovarja o več. To je prvi glavni vzrok.
Rekii smo, da v Hrvatsko . Slavoniji nakladamo 570 voz dnevno. Gorostasno je de stvo, da stof temu nasproti zahteva okrog 1800 voz na dan! število voz s~mo ob sebi popolnoma zadostue, kakor vidimo iz prejšnje primere pri drugih železnicah. Ali vozovi ne cirkulirajo povoljno, to je od eneca nakladanj do drugega mine danes okroglo tri tedne, dočim je bil ta interval pred vono le nekoliko dni! Cirkulacija pa je slaba (razen zaradi nezadostnih železniških naprav) zlasti zaradi pomanjkanj stro ev. Koliko da ih seveda s personalom vred man ka, izvoli naj vsak-kdo sam preračunati tudi iz omen:ene primere. Marsikomu se zazdi pretirano, da manjka pravzaprav 70% lokomotiv! Ali ako se spomnimo, da ne moremo kriti niti tret ine dnevne potrebe voz, in ako pomislimo, da bi ta potreba, ako bi jo modi redno dohajati, gotovo kmalu dosegla 2000, 2500 in tudi več voz dnevno, se navedeni priman 'ki "a i na stroih ne zdi več prevelik. To e drugi glavni vzrok, da železnica ne odgovara ootrebi. Direkcra Zagreb je dobila — mimo grede povedano — premalo nemških reparaci'skih stroev, da bi njih število v smislu teh izvajan? moglo kai izdatnega pomeniti in žaleči. Tretji vzrok je nezadostna plača osobia, katero sicer dela, kar more, ki ga pa ovira in moti vsakdanja skrb za živi enjski obstoj. Vsled vsega tega — beg iz službe in težkoče pri prejemu novega personala.
Železniško telo zagrebačke direkci'e le kakor Iztisnjena citrona. Treba ie obnovitve na vseh koncih in krajih. Ta težavna naloga se hoče pri nas reševati samo s konferencami in spremembami v personalu. Ako na? ne ostane kljub temu vse pri starem, treba je že enkrat dat| potrebna sredstva na razpolago! V to pa je prvi poklican naš pirlament! Prejšnji se z malimi hvalevrednimi Iz emami ni brigal za promet. Upajmo, da bode novi pirlamcnt razumneiši od rankega! Dober promet ie fundament za blagor prebivalstva, države In — valute I
★   ★ ★
— Z Jujjoslovenska gradbena banka v Mariboru. Po inicijativi tajnika društva Mariborska gradbena akcija, Pirca, je bil sprejet predlog glede ustanovitve samostojne gradbene banke, ki bo imela za naše gradbene razmere velik pomen, kajti znano je splošno pomanjkanje kredita v gradbene svrhe kakor tudi dejstvo, da v celi državi nimamo denarnega zavoda, ki bi se pečal izrecno z investicijami oziroma krediti za nove zgradbe. Obenem z banko se ustanavljajo rudi posebna gradbena podjet-ia. ki bodo labko takoj začela z delom. Načrt ustanovitve je zasnovan tako, da se lahko udeleže tudi manj premožni, ki pridejo na ta način v kratkem času do lastnih domov ali vsaj lastnih stanovanj v prczldanih bišah. Sprejemajo se tudi vnanji interesenti, ki fc jim hoče omogočiti naselitev v Mariboru. Obrača naj sc na Mariborsko gradbeno akcijo ali vodstvo Mar-Stana Maribor.
— g Nov? poštni vagoni. Ravnateljstvo državnih železnic je dobilo od naše reparaciiske komisije v \Viesbadnu nater*anth 18 poštnih vasr<"-nov. katere je poštno in brzojavno ministrstvo naročilo iz Nemčije.
— g Dobava moke. V intendanci Dravske diviziKke oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 22. januana t. 1. ob in. uri dopoldne direktna pogodba glede dobave 400.000 kg pšenične krušne moke. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— g Pasivna bilanca švicarske trgovine. Po poročilu švicarskega statističnega urada jc trgovska bilanca v prvih desetih mescih pret. leta sicer znatno narasla, toda še vedno ni dosegla predvojne viSine In bo radi tega izkazovala še vedno velik pasivum.
— g Vižen češki električen Izum.
Ceh Fran Krč z Moravskcga je izumil v nisem ujetništvu novo žarnico, pri kateri je mogoče samo z okrenitvijo odpirala povečati moč svetlobe. Tako ie n. pr. mosroče iz žarnice 16 sveč napraviti takoj žarnico 30, 50 do 100 sveč.
— g Angleško posojilo za Škodo tovarne. Škodove tovarne v Plznu dobe angleško posojilo 1 M milijona šterlingov. To posojilo pomnoži izdatno rezervo deviz državnega bančnega urada. V tovarnah je zaposlenih 10.200 delavcev. Po revoluciii je zavod dal češkoslovaški državi izdelkov že za 1 miljardo kron.
Otvoritev »Matičnega kina".
Preprosto a vei.dar v nekem svečanem razpoloženju   je Jugoslovenska Matica včeraj otvorila to svoje »podjetje.« Predsednik Jugosl. Matice dr. Vladimir Pavnihar je v svojem nagovoru poudarjal, da skuša   Matica nabiranje sredstev v zadoščenje velikih ciljev tega našega obrambnega društva postaviti na neko etično podlago. Vzgojiti moramo svoje zaledje v tem smislu, da bodi slehernemu prisnevanie za Matične namene d,f?evna in srčna potreba. Matica odklanja hrupne veselice, kjer bi alkohol in plesna st^^t podžigala ljudi, da odoira*o svo*e denarnice. 7ato pa prireja zbirke piruhov med   šolsko mladino   ter tako ?e v mlada   srca vsaia zavest za izpolnjevanje višjih idealnih na-r>1n;h d^!*n^sti: izdala od naših u-metnikov Izdelane razglednice; tiska in razširia leposlovno in učno knjigo, da s širienjem   prosvete   plemeniti ljudsko dušo ter jo rr»ora\i dovzetno za vse lepo in dobro. Temu namenu naj služi tudi »Matični «kino. Fe*. da hočemo ž njim na ■i koncev pridobiti denarnih sredstev, da moremo odoleti velikim in te-'t.vnlm svojim nalogam. Toda naš kino naj bo kulturna institucija, del ljudskega vseuč'lišča. Predavanja za mladino In r\dra*!e nai   SMtn p0 zgledu »Uranie« prosveto med široko plasti našega naroda, ter mu privzgoji smisel za vršitev poglavitne naloge Jugosl. Matice, ki je ;zrazjcna v prvi to^ki menih pravil: pospeševanje kri-urnih in gospodarskih in-t*'esov jTijro5iovenov izven me^a naše dr/a ve Olavni tajnik Jugosl. Matice Ka--,*t M-,5tVof* i* r* to ore^nvpl o Bosni in Hercegovini, ki jo je  plastično opijal z zgodovinskega, zemljepisnega, e-af**«»a in jr^snodar<?Vesra stališča. Predavanje so pojasnjevale mnogoštevilne krasne skioptične slike. Otvoritveno svečanost je posetilo mnogobrojno ~bxin»tvo zTa«?ti d*;aštvo. Med odličnja-Viatno ^vr.-?]\ nokr. name?tn:ka ministra Jvwm HrT^Ha. generalnega konzula dr.
itošeirifta nrosvetnega odd°lka ^okr. tin^ave za Slovenijo d^». SVaber-"!*a. viš->ga šolskega nadzornika dr. Po'Svr* in drug-;. Popoldne se *e vrš!la *rva kino — p'-e^tava »Vladarji v pro-T«fi«*rvTic te JivJ^iva rTaooleona I. in niegoveg* «,r>a voivode Reichstat^kega TVv^ana F3f«s»i u Minile je z^lo pripravna zo Mno—predstave. Prepričani smo, da '"m bo občinstvo pridno nosečalo ter na *a ra*in podprlo na** odlično obrambno društvo — Jugosl. Matico.
Glasbeni vestnik
— Koncert 7veze slovenskih pevsklb zborov v L'n nnu. Kn.kor sem že v svojem prvem poročilu cmenil, je bil z^dn i koncert PZ. 1909. leta v Ljubljani. Tedaj s:a izmed izvenlinbl anskih pevskih zborov nastopila menda pevski zbor iz šent Vida in iz Kranja. Nj pa bilo tedaj »Ljubljane« in »ZeleznJiar ev«. Ker me tedaj ni bilo v L ubijani, ne morem primerjati takratnega — •i'ona s sedanjim; ljude pa, ki so bili ni-vzoči. trdi o, da je napreden v pevskem oziru med tem časom velikanski, manj pa da je s pevske strani sedaj zanimanja. Naj bo temu kakor hoče, saj smo po vo;ni začeli takorekoč iznova in vse te. kar smo slišali, je delo zadnjih dveh. treh let. Pevskih tradicii. razven kronoloških, itak nI in smotri ter smeri so se premaknile v drugo, resne šo stran. Za prvi t^k koncert e bilo to, kar smo v nedeljo popoldne slišali v Unlonu, mnoso. nepričakovano mnogo. Mnogo zaradi tega, ker med našimi pevci ni bilo Čutiti političnih nasprotstev* mnogo zaradi tega, ker sta sc koncerta udeležila dva izvenljubljanska pevska zbora »Tržič« in »Trbovl c.. skupaj z tS pevci, kar pri sedanjih neznižanih železniških voznih cenah pomeni za te pevske zbore težko finančno obremenitev in zelo mnogo zar.idi tega, ker je pokazala publika s številni::! obiskom koncerta zares izvanredno globoko zanimanje za sloven. pevsko deio doma In po de7.e!i. O ljubi anskih pevskih društvih sem obširneje poročal ob priliki decemberskegl nastopa. Ne morem trditi, da bi se poznaj pri n ih od tisiikrat znaten napredek sai je že čas v to prekratek, vendar pa vsi k :žejo naresnejšo voljo po izpopo'n'cn u. Omenil bi le neJ<aj kardinalnih točk, o katerih naj bi premišljali vsi. torei tudi Izvenljub-Ijanski. Nastop pevcev je bil vseskozi po-voljen, ne morem pa tega reči o nastopih pevovodii z nekaterimi iz emami. Nerodni, okorni so zlasti napram publ'ki. Pri intoniranju naj bi se posluževal akordnih pižčal ali bi pa naj Izvrševal to kdo, če že nI pi-ščall, pri klavir u kdo drugi. Pri petju so ss mnojoKrat neljubo slišal] na račun ostalih
posamezni glasovi. Priporočal bi pevovod-jern pri vajah semterija poslušati svoje pevce iz dal še distance, da najde o one, ki se dviga o nad druge. Seveda je paziti pri sestavi pevskega zbora na homogene glasove, kar pa, žal, v zelo mnogih slučajih iz nnogoterih vzrokov ne gre. Celo pri pev« skem zboru Glasbene Matice čuješ take »soliste*, ker imajo zelo karakterističen glas in jh zaslišiš iz sto drugih. Pevovodie se v resnici brigajo  skrbno za dobro dinamična
predvajanje, ne gledajo pa dovoli na Izdatno in enotno dihanje pevcev, na čedno iz* govarjanje vokalov   In  na  splošno melodično linEo. Zelo pr'poročal bi večkratno vaje v izenačenju registrov, kar zlasti moškim dela preglavice pri višjih tonih, ko prehajajo iz f v p, iz prsnega tona v fai-zetni in slišiš, kakor bi se jim zlomil glas. Pogrešam živahnosti prednašan'a. Morda so pevovodje sami premalo temperamentni morda pa je ono počasno petje celo pri naj-veseleiših naših pesmih obče slovenska navada. Zelo bi želel, da bi se pevovod e bo-le poglabl aH v besedila In da bi se pokazali samostojnejše, individualnejše. Mnogokrat niso znaki, ki jih je skladatelj pripisal svoMm skladbam, najprimernejši, dostikrat jim pevovod a zaman skuša ustreči, niti jim brezpogojno ne verame, vendar pa hoče biti suženj skladateljev. Naredi le raje pa svoem, seveda, ako moreš to uspešno zagovarjati! In tako bi se dalo povedati še to in ono. Na:bolj sta me zanimala na koncertu nastopi Tržičanov in Trbovčanov. Tržiški pevski zbor »Čitalnice« štele   menda 32 pevk In pevcev.     Materiial Imajo ti pevci povprečno dokaj dober. Izkazala se je zlasti sopranska solistka, ki Ima čeden nastavek. Želel bi. da bi pela bolj legato. Morda so bile tri kitice Schuabove »Zdrava Marija« preveč. Nastop moškega zbora le kazal krepko samozavest, katera lastnost bi se še bolj uveljavila pri Izberi zanimivejšega programa. Kalingerjeva >?InoČi Je pela« ni ravno vzorna. Ako se Izvrši premem* ba programa, moral bi to kdo publiki javiti G. Albin Lajovic je vesten, ambicljozen pe-vovodta, obenem pa na brž modro računa t lokalnimi razmerami. Da se je s svojim korom podal v ogenj tekme, moramo mu štet« v veliko dobro, kajti sedal ve on In vedo pevci tehtati svoje moči ter se pripraviti na resneši boj v prihodnem letu.     Veselo Je nas presenetil nastop »Zvona« Iz Trboveli s pevovodjo O. Mollom pred pultom. Teh 36 pevk In pevcev ie z nekako brezbrižnim ponosom zapelo dvo e pesmi, da smo se kar začudili. Take »korajže« ni pokazal no* ben zbor. Morda je bilo to za to, ker so pevci peli na pamet In so bili svoih stvari vsled tega popolnoma sigurni. Nastavek sopranov In altov Je bil prav dober. Inter-pretaci a petih zborov kar n?'boljša. Trbo-vel'ski »Zvon« :e na pravi poti in pr!ftndn?e leto se mu bomo najbrž še boli čudil!. Končni skupni nastop je bnponlral.     Morda b% bilo zelo dobro, ako bi koncert otvorll tudi skupni nastop z mešanim zborom. Pevci b! se v tem slučaju že neko! ka izpel In bi na to sledeči poedini nastopi bili odločne.-ši. Zal, da primernih skladb za skupne mešane zbore menda nimamo. Pri predpoldan-ski skupščini smo ugiba'; brezuspešno o denarnih prispevkih včlanjenih zborov, o mo-sečnini, letnini itd. Naencstavneše bi rešili to zadevo na tak način, da bi priredili vsf pevski zbori, — še v večjem obsegu, kot letos, — koncert, kojega čisti donos bi veljal kot odkupnina za redne, s težkimi žrtvami prinesene prispevke posameznih društev. Če bi bili odbiti davki,   bi dohodek koncerta  gotovo  dosegel, če  ne presegel celoletno članarino  vseh  včlanjenih pevskih zborov in »Zveza« bi bila na mah vsai Iz na težavneše finančne mizerije. Ako bi poleg tega pevska  društva še prispevala male denarne   žrtve,   bi   »Zveza« kmalu vzcvetela ?n bi prinesla pevcem samim, kakor tudi slovenski pesmi obilno koristi. —č.
— Pevsko društvo »Slav"a« Vč-filn-ce vabi svo'e člane na redni občni zbor, kateri se vrši dne 21. januarja 1923. ob 10, dopoldne v pevski sobi na Viču,
Stran 4
»SLOVENSKI   NAROD« dne 16 januarja 1923
Ste v. 11
— S!nIon!čnI koncert godbe Dravske Div. Oblasti t Ljubljani. Včeraj smo priobčili v našem listu spored II. sinfoničnega koncerta naše vo ne muzike, ki se vrši v letošnji koncertni sezoni. Koncert ima vrlo zanimiv program, izmed katerega posebno ©požar amo na znamenito Jirakovo smfonl o. K posamnim točkam sporeda se so. povrnemo, občinstvo pa opozar amo, da so vstopnice za ta koncert v predprodajl ▼ Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Sedeži so po 20, 18, 15, 12, 10 8 in 6 Din. stojišča po 3 Din„ di aške vstopnice po 2 Din. P. n. dijake prosimo, da kupilo vstopnice v predprodaji.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. DRAMA.
Ponedeljek, 15. Januarja: »Lfliom«. Red C. Torek 16.: Zaprto
Sreda 17.: »Čudež sv. Antona« In »Crna dama Iz sonetov«. B
Četrtek 18.: Idi jot. Začetek ob pol & Izven.
Petek 19.: LIl;om. D
Sobota 20.: Vojiček. Izven.
Nedelja 21.: ob 3. pop. PeterCkovc poslednje sanje. Izven.
Nedelja 21.: ob 8. zveč. Živi mrtvec Izv.
OPERA.
Ponedellek, 15. Januarja: Zaprto.
Torek 16.: Gorenjski slavček. A
Sreda 17.: Zaprto
Četrtek 18.: Mefistofeles. B
£etek 19.: Nižava. Izven
Scbota 20.: Jen ufa. E
Nedelja 21.: Seviljski brivec Izv.
•   • •
— Cellsko mestno gledališče. V sredo, 17. januarja ob 20. uri gostovanje članov mariborskega narodnega gledališča. Uprizori se v srbskem Jeziku Nu-Sićev »Običan čovek«, šala v treh dejanjih. Abonement.
— »Kazalo krajev na zemljevidu slo* venskega ozemlja«, ki ga je sestavil RI-kard SvetiIč, je pravkar Izšlo. Kniga obsega 11 tiskanih pol male osmerke ter vsebuje v abecednem redu Imena vseh kra ev, mest. rek, gora itd., označenih na zemljevidu, s kratko navedbo, kje se na njem najdejo. Opozarjamo nanre vse naročnike zemljevida ter Hh vabimo, da si ga naroče. Naročnino nai blagovolijo poslati po priloženi položnici naprej s poštnino vred, I.i znaša 16 dinarjev. — »Slovenska Matica«, Kongresni trg 7*
Dnevne vesti.
Društvene vesli.
— Predavanje v društvu »Soča«. Univerzitetni docent g. dr. Vojeslav Moli predava v društvu »Soča« prihodnjo soboto 20. t. m. ob pol 9. zvečer v salonu Pri Levu o temi »Začetek človeške kulture** Na to veleinteresantno predavanje opozarjamo vse naše člane, prijatelje in drugo občinstvo Vstop prost
— »Triglavanski« zbor v Maribora. Kakor je bilo že javljeno, se vrši dne 3. februarja 1923 v Mariboru veliki Triglavanski zbor v zvezi s elitnim trlglavanskim njesom. Priprave za zborovanje, ki je ob-v*zno za vse Triglavane, in za elitni ples, so v polnem teku. Dnevni red zborovanja* ki naj da podlago za idejno in upravno vodstvo posamnih edinic JAD. »Triglav« v bodočnosti, se bo pravočasno objavil. Vse predpriprave vodi centralni odbor starej-šin »Triglava« v Mariboru, njemu ob strani pa sto o v posamnih starejšinskih okrožjih sestavljeni pododbori starejšin in aktlv-nij članov »Triglava«. Elitni ples se vrši v v Ootzcvi dvorani, ki je gotovo ena najlepših plesnih dvoran v naši kraljevini. Pri Plesu igra godba 45. pešpolka, znana kot ena najbol ših in najneumornejših naših godb. Poleg tega bo odbor na'odliČnejših mariborskih dam, ki Je že pričel s svojim požrtvovalnim delom, poskrbel za to, da bo do gostje kar najlepše sprejeti In na bolje postreženi. V na različne še kraje naše domovine se razpošiljajo te dni vabila in pričakovati je ogromne udeležbe, kakor smo jo bili Triglavani vajeni na vseh doseda* njih svojih prireditvah. O velikem moralnem uspehu naše prireditve ne dvomimo, upamo pa, da bo tudi gmotni uspeh temu primerno povoljen, da bo tako mogoče pomagati revnim članom »Triglava« tudi v materijelnem oziru, — Odbor JAD. »Triglav« v L'ub'jani.
— Zdravniško društvo v Maribora je na odborovi seji, dne 11. t m. v zadevi sanatorija »Petrovo selo« v Mariboru soglasno sklenilo sledeče: 1. Zdravstveni odsek za Slovenio v Ljubljani se naproša« da ne da koncesije za sanatorij v Mariboru nezdravnikom, marveč da obdrže koncesijo dosedan i koncesijonfrani zdravniki. 2. Za sanatorij »Petrovo selo« v Mariboru se izreče »cavete« za vse v »Mariborskem zdravn'škem društvu« včlanjene zdravnike kateri bi morda hoteli prevzeti kako mesto v tem sanatoriu. dokler ni spor med kon-cesijenarji In posestniki sanatorija rešen.
_ Društvo stanovanjskih najemnikov
za Slovenijo, opozar a, da se vrši prihodnja Javna odborova se:a v sredo dne 17. t. m. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daTe članom dnevno od 18. do 20 ure informacije Sv. Petra cesta Štev. 12. pritlično, desno.
— Akademski socljalno-pedag. krožek priredi v ponedelek. dne 15. t m. ob S. uri zvečer na moikem učitel fšču sestanek s tem-le dnevnim redom: lj Nacionalizem in srednja šola. Ref. Franjo Cibej. «0 Po-rmzgovor. — Odbor.
„Kino Tivoli".
— Kino iTivon« Danes do srede VI. del filma »Človek brci imena« »Skok preko sence« to Je zadnji del nadvse zanimivega pustolovskega filma. Od 18. do 21. L m. L Hagenbeckov film »Pustinja« Sei eslaka drama % 5 dm*nyh*_
V Liubifani, dne
mm Ne dajte se begati! Neki list je pretekli teden priobčil serijo Člankov, v katerih se baje na podlagi dokumentov opisujejo priprave Madžarov in Italija-no na vojno in napoveduje združen na* pad Madžarske in Italije na našo državo in ostale članice male antante. Informiral! smo se na mestu, ki je v stikih z me* rodajnimi krogi v naši zunanji politiki, ter izvedeli, da nosijo razkritja imeno-] vanega lista na sebi pečat neverjetnosti in da se večini teh vesti že na prvi pogled pozna, da so navadne izmišljotine, ki zasledujejo v prvi vrsti ta smoter, da napravijo v javnosti senzacijo. Naša javnost se naj torej ne da begati po poročilih in vesteh, ki so v bistvu brez vsake dejanske podlage.
— Kabinetna pisarna ministra dr. Znpanlča. Kabinetna pisarna ministra dr. Niko Zupaniča. ki je bila do sedaj v poslopju ministrskega sveta, se nahaja sedaj v palači finančnega ministrstva v Beogradu.
— NI pravi Somišljenik z Gorenjskega nam piše: V »Narodu« sem čital v notici, naslovljeni »V obupanosti«, da je Savez javnih nameščencev za Celie sklenil, da nai z ozirom na sedanje gmotno stanje uradništva le-to izstopi iz vseh prosvetnih društev, vseh političnih organizacij in tako sploh preneha z vsakim prosvetnim in političnim delom izven urada. Vsakdo ve, da se javnim nameščencem dandanes ne godi dobro, kaj Še dobro, recimo obupno, posebno še državnim uradnikom. Vendar tega koraka ne more nobeden, le malo zaveden človek, In bodi tud! uradnik, odobravati. S tem, da se odtegnemo lavnemu kulturnemu aH političnemu delu, napravimo ravno najhujšim nasprotnikom uradniškega stanu in največjim nasprotnikom in razdiralcem naše dr?ave največje veselje, saj se potem oni sami lahko svobodno uveljavPafo. Ce se to zgodi, mora v manjši mestih, trgih In vaseh prenehati vsako prosvetno In politično delo, edino klerikalcem in namvnStm demagogom v korist In radost. Pes, te3ko le f 1-verl danes uradniku, posebno v državni službi, a svojih skromnih moči In sposobnosti vendar le ne sme odtegovati narodu. Gotovo, naše delo ne more biti tako uspešno, kakor bf bilo, ako M nas ne trfe skrbi za obstanek, toda delafmo, kolikor moremo, zavedalo? se, da s tem ravno prinašamo v maniši aH večji meri ozdravljeni« za naše sedanje neurejene razmere. Le z delom v vseh panosmh se bodo ozdravile In uredile te nezdrave razmere. In od tega ozdravljenja ?e odvisna tudi ureditev uradniških plač. Nič za to, če se tu in tam izreče kaka kreoka, le ne zato v pasivnost! Dobro volio vsaj kadimo, da nas narod ne bo napačno sodi. Posec teh vrst le sam državni nameščenec ter ga tarejo skrbi, da ga bolj ne morejo, ne živi v nobenem bogastvu, prej narobe, a zato še ne izgublja posruma. Prestali smo še vse hujše čase, če ne v tem, pa v drugem oziru, a obupnli nismo. Tudi to stanje ne bo večno. Zato proč z vsako mafodušnost-jo, kvišku srca, vsak se raj loti dela in naj vlada po svoji moči in po svojih sposobnostih.
— Razdiralno delo. Iz Marenbersn nam pišejo: »Iz občinskega odbora sta izstopila dva napredna Slovenca Ivan Bouha In Ignacij Pučko, ker nočeta biti soodgovorna za pogubonosno delovanje sedaniejra občinskega odbora, v katerem komandiralo triie »Jutrovcf«. Zgledu teh dveh odbornikov bodo sledili tudi vsi drugI slovenski odborniki. Naš župan Predan, ki Je proti volji velike večine Slovencev s pomočio nemškutariev prišel do županskega stolca, gospodari tako, da zgubimo gotovo pri prihodnjih volitvah, ako se ne krene na druga pota, občino. Tudi našim »Jutrovcem« je glavno načelo lastna korist, potem dolgo nič, nato šele blagor občine. Tako se dela v naši ogroženi obmejni občini!« — Prlob-čujemo to poročilo za sedaj brez vsakega komentarja.
— Proti razšhrlevalcem vznemfrTfl-vlh vesti. Predsednik pokrajinske uprave objavlja: Med narodom so razširjene razne vesti o mobilizaciji vojske In o sklicanju narodne skupščine. Vse te vesti so lažnjive In tendenciozno Izmišljene. Razširjevalcl takih In sličnih lažnivih vesti se moralo teslediti In Izročiti kompetentni oblasti v kaznovanje.
— Iz zdravniške službe. Dr. RIsto J e r e m i Ć je podal ostavko na službo ravnatelja državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. — Okrožni zdravnik dr. Kamilo M o r a c c n 111 v § t. liju Je premeščen Iz službenih razlogov za okrožnega zdravnika v Velike Lalče.
«*- I« pofltlcae sfvfbe. Premeščeni Vladiri svetnik Anton Mencinger, predstojnik okrajne** glavarstva v Radovljici k oddelku za notranje zadeve ▼ Ljubljani; vladni tajnic In vodja okrajnega glavarstva dr. Peter V a vpotič Iz Ljutomera v RadovlUeo kot vedla okrajnega glavarstva; vladni tajnik In vedla okrajnega glavarstva dr. Josi« Habad ta Komite s Mate««
15. /anuarja 1923.
kot vodja okrajnega glavarstva; vladni tajnik pri predsedstvu pokrajinske uprave Ciril Poklukar kot vodja okrajnega glavarstva v Konjice; okrajni komisar dr. Janko Šiška, vodja politične ekspoziture v Mozirju, k okrajnemu glavarstvu v Ptuju; okrajni komisar dr. Anton Farčnlk pri okrajnem glavarstvu v Celin kot začasni vodja politične ekspoziture v Mozirje; koncertni praktikant pri oddelku za notranje zadeve Dragotin Škrinjar Iz Ljubljane k okrajnemu glavarstvu v Celje.
— Vspehi teoretičnih državnih Izpitov pred lzpraševalnim! komisijami v Ljubljani L 1922. Izpraševalna komisija za pravnozgo do vinski državni Izpit je
izprašala 75 kandidatov. Vspeh ie bil dober: z odliko pri IS, dober, pri 18, zadosten pri 27, nezad. pri 12 kandidatih. Izpraševalna komisija za pravosod. drž. izpit je izprašala 42 kandidatov. Vspeh je bil: dober z odliko pri 6, dober pri 12. zadosten pri 16 in nezadosten pri 8 kandidatih. Izpraševalna komisija za drža-voslovnl državni izpit je izprašala 27 kandidatov. Vspeh je bil: dober z odliko pri 1, dober pri 11, zadosten pri 11 in nezadosten pri 4 kandidatih.
— »JTJTRU« JE ODLEGLOl Hva* la Bogu in sv. Ivanu I V nedeljski pa* rade-številki naznanja, da se je nekaj časa radi nas jezilo, zdaj pa se ne more več. Stvar, tako pravi, je postala že smešna. In ta uboga »stvar« ni nihče drugi nego »Slovenski Narod«, iz kate* rega pa je vendar*le pobralo in podalo kakor v slovo še nekaj »glavni h« cvetk t naslovom »Babilon«! Da, v to staro svetopisemsko mesto nas poši* Ijajo »glavni« ali naglavni »Jutrovi« ge« nerali, katerih srditost in jeza na naš list postajata že sumljivo nevarna. V Babilon torej naj gremo? Ali pa Vi, precenjena gospoda okrog »Jutra«, ne bi šli z nami na to dolgo pot? Saj Vas precejšnji del naše javnosti že davno pošilja tudi v neko drugo svetopisem* sko mesto z znano tragično zgodovino in usodo. In tako bi malce tega žalost« nega potovanja lahko napravili skupaj. Drugače, Bog ve. če se sploh še kedaj najdejo naša pota — k skupnemu na* prednemu delu! Vaše pisarenjc, ošab* no in oblastno, odganja, gospodje ministri »in partibus infidelium«. Pa naj si bode tostran ali onstran Save. In stavimo lepo in znano, sedaj sicer v Zagreb prestavljeno g. Ribnikarja brado, da z Vašim nedemokratskim obnašanjem v zadnjem času kopliete sami sebi večjo jamo kakor bi Vam jo skopali VaŠi in tudi — naši načelni sovražniki. Pamet, torej gg. »pennv* linersji« okrog »Jutra«, gg. vrstični pi* satelji »Jutrove« domače in dnevne politike! Babilon! Lahko Vam, ki imate g. dr. Kukovca, tega najspretnejšega vodnika v političnih zadregah in zmeš* njavah. In kadar nam zmanjka moči in oči, česar ae bojite in kar nam že davno in goreče želite, tedaj se zate* čemo pač tudi mi k njegovi modrosti, in sicer z večjo milosrčnostjo kakor to store včasih »Jutrovi« poveljniki in perpendikeljni.
— Spored zadušnice za pokojnim opernim tenorjem tov. Josipom Drvoto katera se vrši v sredo 17. t m. ob 10 dopoldan v župni cerkvi pri oo. Frančiškanih ie: ij Wagner: Sigfrldova smrt iz opere »Gotter-dammerung«. svira celokupni orkester Narodnega gledališča. 2J Requiem: A. Ri-chovskv, po:ejo operni soli Ženski In moški operni zbor s spremi jeva n'em orkestra In orgel'?. S.) Sekvenca reouiemu In Ll-bera: Orlesbacher op. 9 poe operni basist tov. Hugo Zathev. 4.) Po requiemu zapo o operni solisti In moški operni zbor znano žalostinko »Vigred se povrne«. Na orgijah spremla Is prijaznosti P. Hugolin Sattner, url pultu vodi kapelnik opere g. Anton Baletka. Ker ▼ to svrho ne razpošiljamo nobenih posebnih vabil, vabimo tem potom najvljudne:e vse prijatelje in znance pok. in vse ljubitelje našega gledališča k film polnoltevllnešl udeležbi te posmrtnlce, da se skupno častno poklonimo spominu našega velikega prljatela — pevca. — Udra-žen:e gledaliških igralcev LJubljana,
— Smrtna kosa. V nedeljo 14. t m. je v Ljubljani, Grajska planota 1, umrla ga. Marija Burja, vdova viš. sod. oficia-la. — Danes ob 8. zjutraj je umrla hčer* ka posestnika in gostilničarja Mici Putrich na Dolenjski cesti 6. — Danes ob 5.30 zjutraj je umrla ga. Eleonora Mladič roj. Potočnik, davkarjeva vdova. Hrvatski trg 7.
+ Pavel Tnrk. Danes Je po daljšem bo-lehanju v visoki starosti SI let umrl gospod Pavel Tur k, posestnik in gostilničar ▼ Streliškl ulici Pokojnik Pave! Turk je bil dolgoleten župan v Dragi pri Kočevju. Bil Je steber slovenskega Življenja na Kočevskem In dolga leta Je z uspehom vodil borbo proti prodlrajočemu nemStvu na Kočevskem. Zasluga, da je občina Draga ostala neprestano trdno v slovenskih rokah, pripade izključno njemu in njegovemu požrtovalnemu delu. Pokojnik je bil jeklen značaj, nevstraien narodnjak In napredka*, ki se nt nikdar dal omajati v svojih načelih. Pred desetletji se je prese-m v LJubljano, kjer je v svoji RISI v Streliškl ullcl otvorfl svojo gostilno. Tudi v LJubljani Je bil vedno na braniku za napredno stvar ter se udeleževal vseh volitev, glasujoč vedno za staro narodno m napredno stranko, s katero Je vzrastel. £0. ie velik Častilec dr. Ivana Tavjarjja,
čegar načelom Je ostal zvest do zadnega. | Bil Je eden izmed tiste  s:are   napredne ' garde, ki je ob rojstvu narodne napredne stranke jela propagirati »vene ide'e in im v vseh viharjih ostala verna do zadn': vzdiha.    Pogreb bo jutri v torek ob 16 Bodi vrlcmi možu ohranjen trajen spomin, njegovi spoštovani rodbini naše soZai e.
— Rusko pređavan'e. Včeraj popoldne se je vršilo v zbornici tukajšn e univerze predavanje univ. prof. dr. A. Bilimoviča o »Bogoiskateljih, evrazijcih in materi elni kulturi. Evrazi.ci so pristali posebne novejše stru e med rusko inteligenco, ki jih lahko imenu emo učenci univ. prol. Trube-ckega. Knez TrubeckoJ je v času svo;ega bivana na sofijski univerzi nastopil z novo teorijo ki obstoji v trditvi, da ruski narod kot obmejni kamen med Evropo in Azijo ne pripada v strogem pomenu besede niti evrn niti azii. kulturi, da pa se on po duhu In zgodovin, razvoiu približu e azi skim narodom in zato je n'egova bodoča naloga v tesni vezi s Kitajci in drugimi aziatskimi narodi nastopiti proti Evropi. Ruska kultura je pač usvojila tekom svojega razvoa statistiko, ne pa dinamike, kar je krivo, da opažamo pri njej konstantno vztrajanje na gotovi stopnji, ki mu sledi nenavaden in velik skok naprej. V tem oziru je glavna krivda Inteligence, ki nI Imela z narodom zadostnih stikov In mu ;e vsiljevala romano - germansko kulturo. Prof. Bilimovič pa trdi, da je pač kriva inteligenca, da pa ona narodu nI vsiljevala
sploh nobene kulture. Za evrazTci. ki so večinoma v inozemstvu, je nastala v da-našni RusR sorodna struja takoimenova-nih bogoiskateliev, ki se prepirajo v času. ko umirajo milijoni ruskega naroda od gladu, o tem. kdaj in kako se bo preselil po nekih čudnih zakonih člnveSkega razvoja kulturni center z zapada v Rusro. DrugI zopet I5če:o utehe v raznovrstnih misterijoznih utopijah in si pomagajo s tem, da popolnoma odtrgani od naroda tavajo v svojem premišTevan'u med celo vrsto tecrii, od materijelne kulture, ki je končno pcdlnga vsake druge kulture, pa se oddalhre'o vedno bolj Razkol, ki e nastal v Rusl'i med narodom In inteligenco, temelji na nepraktičnosti in nesmislu za realno življen e same inteligence v prvi vrsti. In na nekvalificiranosti ruskega naroda v splošnem. Svoe predavanje je profesor Bilimovič zaključil s prizivom ruske Inteligence, naj se vendar končno otrese teh starih grehov, spozna važnost materijelne kulture in praktičnega 2ivlenja In premosti na ta način prepad, ki io še vedno loči od narodnih mas. Udeležba !e bila precej dobra, opazili smo tudi več Slovencev.
— Naši dobrovoljci. V soboto zvečer so imeli mestni dobrovoljci v gostilni pri »Mikužu« sestanek, na katerem Je predaval A. Kuster o vprašanju »Kakšen nai bo naš program za bodoče delo«. Sestanka, ki je bil nekaka predpriprava za redni občni zbor Saveza dnbrovolicev za Slovenijo, ki se vrSi 2. februarja v Liubl'anl, se je udeležilo okrog 25 dobrovolcev. Navzoč je bil tudi delegat zagrebškega Saveza. V svojih Izvaanlh glede bodočega delova-n?a dnbrovoPcev je A. Kuster posebno na-glašal potrebo, da se dobrovoljci energično zavzamejo za notranjo preureditev nnSe države, da sodelu:ejo z vso vnemo za dosego socTalne pravičnosti In agrarne reforme. Radi politične diferenclacle med samimi dobrovol'cl, ki po svoem položaju v socljalnem živlenju In političnem preprlčan'u ne tvorro enotne politične skupine, marveč so pristnšl raznih strank, se on! naibrž vsaj v doglednem času ne udeleže političnega žfvl:en*a kot posebna stranka. Zagrebški delegat, ki je obenem član upravnega odbora dobrovolačke banke, je Izavil, da se morajo dobrovolci najprej udejstvovati v naši javnosti kot gospodarsko organizirana in močna skup'na in šele tedaj bo mogoče govoriti o kal:em resnem političnem delovanju Končno :e bil določen poseben odbor, sestoeč iz A. Ku-stera, S. Vidmarja in I. Zupančiča, ki ima namen proučiti vprašane bodočega dela In pripraviti za občni zbor detaillran program. Oblastni Savez bo bržkone na občnem zboru likvidiran, ostala bo samo centrala v Zn grebu, ki ii bodo okrajne organizacije Slovenie neposredno podrejene. Kot se čuTe, namerava;o dobrovolci ustanoviti v Ljubljani podružnico svoje zagrebšVe banke.
— Skrivnost rad'Ja. O velezanlmivem gornem predmetu je predaval v srboto zvečer v društvu »?oča« gosp. prof. dr. C a d e ž. Radij pridcblva'o v zelo neznatni množini iz neke smolnate rude blizu Karlovih Varov na Češkoslovaškem. Gosp. predavatelj le na zelo polluden način razkril mnogobro"nim poslušalcem čudovite lastnosti In skrivnosti te tako redke a za to tembolj žlahtne kovine, ki le ljudstvu takorekoč še nepoznana, vsebuje pa toliko čudovitostl In zanimivosti, da se s študijem radia bavlto strokovn'akf-fiziki vsega sveta dan In noč In *e že par svetovnozna-nlh učenakov plačalo ta študij s svo'im ž!vljen:em. Poslušalci, ki so napolnili širni salon do zndn'ega kotička, so za vrlo zanimiva razkritja Izrekli g. predavatellu burno pohvalo In priznanje. Gotovo Te bil vsak od udeležencev zadovoljen, da ?e bil na tem predavanju, mesto na kakem plesu.
— Za »DečjI dom« so poslali Jugoslo-veni Iz Severne Amerike v roke ge. Marije dr. Kokaljeve znesek 6250 K. To svoto je nabrala gdč. Cirila Gorjanče-va. Poleg nabiralke so darovali: Blažo Mikjel, Mlhalo Dinlč, GTorgje Silič, Jovan Ekerovič, Slobodan Oodevac, Petar Ela-kovič. Dušan Orbovič, neimenovani, Fran In Hana Primožič. To Je prva zbirka, ki so Jo poslali zavedni Jugosloveni v Ameriki sa »Dečll dom« S tem so dokazali, da vedo po zaslugi ceniti pomen te humanitarne Institucije za naš narod. Izrekamo gdč. nabirateljicl Cirili Gorančevi, kakor tudi vsem darovalcem prisrčno zahvalo v nad!, da bodo njih vzgled posnemali tudi ostali paši rojaki In ro'akinje v Ameriki.
— Porasnllo: Pred božičem so po rogati tukajšnji dnevniki, da je nakazal minj-
ster financ na intervencijo g. ministra dr. Zupaniča 9 milijonov kron kot doklade meščanskemu učiteljstvu in članstvu nar. gledališča v Ljubljan. Stvari na ljubo konstatiramo, da tu ne gre za nove doklade temveč le, za večmesečni zaostanek nam že lansko leto dovoljenih doklad, katerih pa uprava nar. gled. kakor smo informirani ni prejela, a nam klub temu redno izplačevala. — Udruženje gled Igralcev, Ljub-Lana,
— Internist dr. Oton Haus, specijalist za notranje bolezni ordinira odslej naprej vsak torek in vsako soboto od 2.—4. ure na »Lepem potu« (Vogel Rimske in Dlei-
weisove ceste.)
— Zahvala. Častniki, podčastniki In vojaki ljubljanske garnizije se najtopleje zahvaljujejo upravi kr. Narodnega gledališča v Ljubljani, za brezplačno vojaško predstavo »Prodane neveste« ki se je vršila 11. t. m. kakor tudi vsem igralkam igralcem, dirigentu In orkestru, za njihovo požrtvovalnost in krasen užitek, ki so ga s
svojim temperamentnim igranjem nudili vsem obiskovalcem,
— 2ivlnski potni listi se odšle) naprej izdajalo le v uradu tržnega nadzorstva. Valvazorjev tre.
— Celjska poIlcTIa le odredila pri srart-narkl Jagrišnik preiskavo trgovskega lokala, kjer se je našlo precej stvari sumljivega izvora. Starinarica je bila že večkrat predkaznovana zaradi trgovan a z ukradenimi stvarmi.
— Globoko le posegel v strankine blagajne. Celjski socialni demokrati so imeli kot tajnika nastavljenega nekega E. M. Ta tajnik ni bil sijajno plačan, živel pa Je kljub temu razkošno. Končno so le prišli na to, da si privošča razkošje na račun proletar-skih žuljev ter so ga dali aretirati. Ugotovilo se Je, da je vsega skupaj poncveril okrog 5590 Din 86 p. Te dni se ie pred celjskim okrožnim sodiščem vršila obravnava proti njemu. Toženec je vse tajil ter se delal tudi blaznega. Pomagalo pa mu vse ni nič. Sodišče mu je prisodilo 6 mesecev težke Ječe. Vloži je proti odmerjeni kazni ničnostno pritožbo. E. M. le bil radi enakih deliktov že dvakrat predkaznovan.
— Požar. Iz Sonce nad Skofjo Loko nam poročajo: V četrtek dne 11. prosinca ob pol 5. url zjutraj je izbruhnil silen požar v skladišču g. L. Pintara, poštara v Sorici, ki mu je uničil skoro vse premoŽenje. Silno škodo trpi ker so mu zgoreli vsi poštni vozovi in sani od katerih ni ostalo drugega, kot kup nerabnega želcz-ja. Ogenj mu Je uničil tudi elektromotor cirkularno žago In silno mnogo električnega materijala, škoda se ceni nad pol milijona kron, zavarovan pa je bil za malo svoto. Ker ima g. Pintar zelo številno družino (10 otrok) pa 5e nobenega preskrbljenega otroka, bo treba trkati na blaga srca, da se škoda vsaj deloma poravna. Velikodušna srca. spomnite se ga! Potrebno ie! — Kako ie izbruhnil požar, ni znano. Le srečnemu slučaju se je zahvaliti, da ni pogorelo vse na »Griču«. Bilo je popolnoma mirno brez vsakega vetra, (kar je 5e bolj redko, kot jasni dnevi v Londonu) In ponoči je zapadlo malo snega, sicer bi se bil gotovo vžgal ravno nasproti stoeč s senom cbložen hlev ge. Frančiške Koblar in potem ne bi bilo več pomoči. Ljud;e so bili silno hitro na klic Ekarjevega Fran-celjna na svo ih mestih In so pomagali, da se je ogenj lokaliziral. Za to vsa čast in hvala vsem in vsakemu posebei! Požarna bramba pa naj se zbudi Iz svoega mrtvila in nai prične bolj vneto Izva'atl svoje geslo: »Bogu v čast, bližnjemu v pomoči
Sokolstvo.
— »Sokol* v Šiški ima svoj redni obČ. zbor v nedeljo 21. t. m. ob 14. v društveni telovadnici s sledečim dnevnim redom: 1J pozdrav staroste: 2.) poročila društvenih funkcionarjev; 3.) volitev novega odbora; 4.) slučajnosti. Glasom § 17 društvenih pravil je za sklepčnost občnega zbora potrebna navzočnost ene tretjine članstva: sicer se vrši občni zbor eno uro poznee če je navzoča vsaj ena desetina članstva. Bla-ganiške knTige bodo članom na vpogled 20, t. m. od 15. do 16. ure v telovadnici. Zdravo I
— Glasbeni odsek Sokola IT. pozivi a vse člane, da se udeleže vsakoletnega rednega skupnega sestanka, ki se v i v četrtek 18. t. m. v odsekovem pro«ioru.
— »Sokol« na Jesenicah ima svoj redni letni cbčni zbor v nedeljo dne 21. jan. 1923 ob 9. uri dopoldne v telovadnic] osnovne šole na Jesenicah. Zdravo!
—. Sokol «Loška dolina« ima v nedc-Po 21. t. m. v društveni dvorani v Starem trgu svoi občni zbor. Vsi člani in članice si vabro v polnoštcvilno udeležpo.
Borzna poročila.
— Zagreb, 15. Jan. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 19.—, 19.10, Pariz 6.95. 6.98, London 468.—, 472.—, Berlin 0.94. 0.99, Dunaj 0.01425, 0.0144, Praga 2S9,—, 2.91.—, Trst 4.965, 4.98, Ne\vyork 99.50, 101.50, Budimpešta 3.80, 3.875. Valute: dolar 98.50. 99.50, lira 4.90, 4.94 funt sterling —.—, 466.—, napoleondor 325.—, —.—, francoski frank 6.85, 6.90.
— Curih, 14. januarja. (Izv.) DanaŠn:a predborza: Zagreb 5.30, Berlin 0.047/B, Dunaj 0.0075, Praga 15.20, Budimpešta 0.205, Milan 26.20, Pariz 36,60. London 24.80, Newyork 5.305
Poizvedbe.
mm Zgubila le v petek opoldne revna dijakinja trgovske šole sredno svoto denarja. Pošten naditeli se prosi, da Istega odda v upravništvu »Slov. Naroda.«
— Pozabila se le dne 14. t. m. pred trgovino Delič zlatar, HilšerJeva al. 4 ročna torbica (eekar) z otroSklm perilom In Igračami. Poštenjaka se naproša na) to odda y trgovini proti dobri »"r8^
Stev. 11.
»SLOVENSKI NAROD« dne 16. januarja
1923.
stran. 5.
Razne stvari.
* KaT pripoveduje francoski finančni
jsier Louls Loucbeur v sedaoih časih
;■. »Jfin volHcem.   Te dni le Sel Loucheur ti severu med svoje voliice. Marsikdo si mislil, da ie bil njegov govor pred lici skozinskos političen in da je raz--sj sedanji pereči položaj. Toda prav aič :era ni storil Loucheur, marveč je preda-.1 svo.im volilcem o re;i perutnine, rekoč: 4£i kmetovalci! Ako hočete prispevati k trebn! gospodarski obnovi naše dežele, tem se morate baviti z različimi gosposkimi panogami, v teh krajih posebno z ■-'o kuretnine.   Opozar am   Vas na tole: ise kokoši, ali ni res, v sedan em času •sea manj jajc nego poleti; mo:e v Lou-::cienni1 Pa nesejo jajca tudi sedaj po zi-]. tako da jih imam dovolj v vsakem iet--m času. Pa zakaj? Zaka   nesejo kokoši i]et več Jajc nego po zimi? Ker več jedo j. ker jedo dal e časa vsak dan. In za-i3? Zato ker ie svetlo tudi v onih zgodn ih ra.h, ko po zimi ni svetlobe. Zato pa stote to kar sem storil jaz. Napeljal sem lektrično luč v kurnike v urah, v katerih
je poleti svetlo pozimi pa tema. Ako bodo vsi delali tako, bomo imeli na francoskem aa milijone ja c preveč. Poskusite!
Pospeševane (rasti potom električne svetlobe. Na viš i vrtnarski Soli blizu Berlina so osvetljevali razne rastline z električno lučjo, da bi resili problem pospeševanja rasti. V to svrho so se poslužili VVictoktovih reflektorjev, Id so jih postavili 70 cm cd rastlin. Svetilke so gorele od mraka do polnoči, tako da so Imele rastline tudi nočni počitek. Na ta način osvetljene rastline so rastle hitreje kot navadne. Rože so n. pr. cvetele prej In so se popolnoma razcvele z dolgimi stebli, ravno nasprotno z navadnimi rastlinami Osvetljena salata Je dala 50% več pridelka kot navadna. Neosvetljeni fižol ni uspel, osvet-1 eni pa je raze vel v polovici februarja. V novembru osvetljene jagode so bile v februarju v polnem cvetju; pokazale so bogate plodove, ki pa radi mraza niso dozoreli.
* Zanimiva operacija. Ugledni danski kirurg prof. Rovsing je poročal pred društvom zdravnikom o zelo zanimivi popolnoma posrečenem operaciji, ki jo je izvršil
predlansko leto. Pacijent je bila 34 letna ženska, ki radi bolezni v gol tancu n\ mogia sprejemati hrane po navadni poti. Prof. Rosing je napravil na prsih dvojen razrez kože dvignil med njim kožo in položil pod no kavčukovo cev, pritrdil k nji kožo in napravil tako umetno cev. Vrhnji del umetne cevi je bil potom druge operacije pritrjen h goltancu, nižji konec te cevi pa je bit pritrjen k želodcu, tako da je nastala popolnoma pravilna cev in Je hrana iz ust lahko preha ala v želodec. Operacija je trajala 6 mesecev, ker je bila to prva operacija te vrste. Druge operacije ne bodo trajale tako dolgo. Paci entka je odšla iz bolnišnice zdrava in opravila zopet svoje gospodinjske posle.
Darila.
— Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca decembra 1922 1. sledeče prispevke:
L Podružnice: Krško m. 863 Din: ž. 87.50 Din.; Liti a 280 Din.; Bled 354.50 Din.; Celje t. 2540 Din; Gabrje 250 Din.; Velike
Lašče 36.50 Din.: Hoče 151 Din.: Metlika 231 Din.; Llmbuš 125 Din.: Črnomelj m. 150 Din.; Črnomelj ž. 150 Din.; Novo mesto ž. 700 Din. Slovenjgradec ž. 562.75 Din.; Sodražica 123 Din.; Mozirje ž. 422 D:n.; Hrastnik m. 375 Din.; Hrastnik ž. 375 Din.: Cerknica 525 Din.; Ormož m. 500 Din.: Ljublana: šentpeterska ž. 2545.50 Din.; šentpeterska m. 1659.75 Din.; šentakobsko-trnovska m. 407.50 Din.: Šent akobsko-tr-novska Ž. 431.75 Din.; I. mestna ženska 550 Din. skupaj 14.395.75 Din.
U. Iz nabiralnikov. D. Repe. Bled, 30 D 50 p. restavracija glavnega kolodvora, Ljublana, D 48.75, V. Vončina, Ljubi ana. gostilni Mikuž, D 7.90, pri Lozar u D 2.65, pri Sodčku D —.75, pri Mraku D 34.15 (skupai D 45.45) — skupaj D 124.50.
Srčna hvala!
ID. Obrambni sklad: A. Accetto, Llnb-Pana, D 50, 2erjal Anton. Lizika, Tonček in Mlmica, L'ubl ana. 40 D. Le n Macoratti, Ljublana. D 50. skupil 190 dJnarev.
IV. Razni prispevki. Frank S kser, New York, 920 D, Fran Stupica, Sv. Lenart, po-krovit., 50 D, Neimenovan Ljubi ana, 23 D 75 p, M. Roš, Hrastnik, 6 D, dr. J. Bezjak,
L'ubl:ana, 10 D. B. Sterk, Lfnbllana, pokre* vit, 50 D. uprava »Slov. Naroda«, Ljublana d, j. Perdan. Lubl.ana, prispevek od vžigalic, 9000 D. cd čaja 1000 D, skupaj 1'J.oco D, uekeistvo deške o. Šele v Studencih 90 D, Kollnska tovarna, L:rb! nna, od kave 250 D, C. AL, Ljubljana, 10 D, P. M., Ljubi ana, 10 D, dr. A. Bratkovič, Slovenj Grr.dec. Iz kazenske poravnave K. V.-F. S., igco D, A. širr.b-n, Lublana, 25 D, r>.'ena FSsvdek, Ljubi ana, 50 D, skupaj 12.934 D 75 p. — Vso.a vseh prlip^vkov 27.6t5 dinarjev.
Glavni urednik: RAST O PUSTOSLEMŠEK.
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Vač tlscc kron nagrade
dobi, kdor ODDA DVE PRAZNI SC3I ZA ENO. — Ponudbe na
upravo »Slov. Naroda« pod »Dve prazni/46S«c.
Nosile zakadi n j ibovih velikih pr e d nosi i
aućuk peiiiiiccvlr; pot"
v plaže
Strihnin,
ež, dospel« — Drogerija ., KANC, Ljubljana, Židov-ca ulica 1.
512
Prazna soba
^osebnim vhodom SE IŠČE s cbruarjem, cvent. tudi takoj, audbe  na  upravo »Slov. Naroda« pod »Prazna soba/509«.
Iščem službe kot potnik
i kaki trgovini, ker potujem po
Hrvatskem in Sloveniji, islov pove uprava >>51ov. Naroda«.
507
SPREJiME SE prvovrstna moč
nadstojnika
večji pivovarni.— Samo prima terence. — Ponudbe pod »Stroj* k;504o: na  upravo »Slov. Naroda«.
šče se agilen družabnik
večjo dobro vpeljano trgovino
mešanim blagom na deželi v oji lasfni hiši, Za TAKOJ. Po* ehni kapital 300.p00 kron. — aslov pove uprava »SI. Nar.« 510
Pcegni se preda njiva,
bsegajoča 3 johe in leži ob de* sini cesti Ljubljana*Šmartno, od* aljena 400 m zgoraj poljske šole. oizve se: Miko Stefanovič, Gorupo* * ulica 3/'IL 506
Djevojku kao kuharicu
imostalnu, vještu svih domačih oslova   uz   dobre   uvjete   i na
stalno -vrijeme, PRTMIM. onude   pod   šifrom »Zadovolj< *vo« do oglasnoga »avoda u Za* reku. Mesnicka ulica 15. 511
Dama frazi mebliranu sobu
se
dobro ohranjena železna 8LA* GAJNA Št. 1 ali 2. Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 494
Proda se stavbna parcela
(860 m2) V MESTU. Vaslov    pove   uprava »Slovenskega Naroda«. 392
Več stanovanj
TAKOJ NA RAZPOLAGO. Pove: KAVARNA, Sp. Šiška.
Iščem za takoj
PRAZNO  SOBO,  če mogoče s
kuhinjo, v okolici Ljubljane. Naslov pove uprava »SI. Nar.« 478
V oskrbo vzamem takoj
OTROKA, starega od 8 mesecev naprej. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«, 482
422
ZA DVA MESECA. Ponude Hotel »Slon« 66.
508
Barzoj (ruski hrt),
importirana  čistokrvna,  tri leta stara nsica. NA PRODAJ. H. DRVENIK. Ljutomer. 500
Krojaški pomočnik
IŠČE SLUŽBE, najraje kje na deželi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 505
Eoijše dekle,
ki zna dobro kuhati in opravlja lahka hišna dela, SE SPREJME. Plača 600 do 700 kron na mesec. Ponudbe na: Major Krnic, Osi* jek II. Kolhoferova 16. 499
Proda se
enonsdstrotma vila z vrtom
v sredini Ljrbljane. Vpraša   so:   Tehnična pisarna. Krekov trg 10/1, Ljubljana. 425
Proda se
v  velikem   trgu   na Štajerskem
dobro idoča pekarija
brez konkurence. — Naslov pove uprava »Slov. Narod*«. 438
Iščem v središča Ljubljane pod- ali nadzemski
iški lokal
s skromnim stanovanjem. PRO* DAM ali ZAMENJAM za Pony* VOZ krasno izdelan, še neoko* vani »GIG«. — Proda se srednje« velika engl. PSIĆA, izborna ču* vajka in brake ter dva njena mla* diča z Dobermanom križana. — Avg. ZAJEC, BL Dobrava, pošti Je* senice. 501
Sobo s hrano
ali brez nje ISCETA DVE GO* SPCDICNL - Ponudbe pcH -T?i-jakinji'457« na upr. »f.ov. Nar.«.
Stavbišče za vilo
ob kanalizirani cesti SE PRODA po 40 Din za 1 ma. — Ponudbe pod I. M. 40'368« na upravo »Slov. Nar.«
Pristopim kot družabnik
z več 100.000 kronami k snecerii* ski, oziroma trgovini z deželnimi pridelki. — Ponudbe pod »Deželni 445« na upravo Slov. Naroda«.
V najem se odda košnja
za dobo petih let v bližini Šmarne gore. Sena se nakosi okrog 4000 krogramov. — Ponudbe n* upravo »Slov. Nar.« pod »šmarna gora/140«.
Meblcvano sobo s hrano
ali brez nje, IŠČE AKADEMIK s 15. januarjem al! 1. februarjem. Ponudbe  pod   »Akadcmičsr/488« na upravo »Slovenskega Naroda«.
Ženitna ponudba.
Dve mladi simpatični gospodični v starosti 18 in 20 let, želita znanja ▼ svrho ženitve c gospodi resnega značaj«. Ponudbe če mogoče s sliko rs upravo »Slovenskega Naroda« pod »S!ovenT-«. Primorka 4C9«.
DOBRO VPELJANO
ključavničarstvo
v Ljubljani se radi družinskih razmer TAKOJ PRODA z vse*
nI stroji ?n cvremo. — Ponudbe Ril unravo »Slov. Naroda« pod »Ključavničarstvo/406«.
Zidarski polir,
samostojen in energičen, SE IŠČE za Ljubljano. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »St 484«.
Na stanovanje se sprejme
k družini rr^di mesta solidna go* spo dična ali dijakinia, ki ima svojo posteljo in perilo. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 486
Strojevodja
z izpitom za ozkotirno železnico. SE IŠČE. Reflektira se samo na zanesljive izučene strojne kiju* čavničarje. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »štev. 4S5«.
Večjo prazno sobo
ali dve manjši s seoaratnim vho» dom, eno event. meblovano. IŠČE mlad zakonski par. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod ZAKONCA/378«.
Kupim posestvo,
srednje veliko, obstoječe iz dobro zidane hiše, gosnodarskega po* s!opja. njiv, travnikov in gozda v
bližini železnice in postaje. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 371
Kompanjon
za staro solidno podjetje, dobra b^-anža, zanesljiv, značajen, ki bi bil sposoben In imel veselje do kupčijr/ cga potovanja z 300.000 do 1.200.000 Din SE SPREJME. Pontidbe pod »Poštenost«, peStno Ie* leče. Ljubljana.
Družabnika sprejme
dobro vpeljano strojno mizarstvo s kapitalom 250.000 Din, katere* tt»u pa ni potrebno da je strokov* njak, oziroma se PRODA HIŠA popolnoma urejenim mizar* ^tvom, stroji itd. ali brez istih. Naalov pove uprava »SI. Nar.«, 380
Potrti globoke žalosti, da nas je danes ob pol 6. uri zvečer zapustila naša predobra in predraga mati
davkarltva vdov«
v SO letu svoje starosti, previđena s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnice se vrši v torek, 16. t m. ob 3. popoldne, iz hiše žalosti, Hrvatski trg 7, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v cerkvi sv. Petra,
V Llnbllanl, dne 14. januarja 1923.
Janko Mladi«, višfi rač. svetnik. — Adolf Mladi*, kapetan bolnega broda. Anton Mladič,  višji sodni svetnik.  —  Marija Mladič, strok, učiteljica, otroci. — Ana In Milica, sinahi. — Spel e a la Franceti, vnuka.
r
Ženitna ponudba.
TRGOVAC I POSJEDNIK. Radi poman j kam i« poruanstva traži ovim putem ženitbe radi gospo* jicu ugodne vanjštine dobru kučani* cu čiste prošlosti. Miraz radi prošire* nj« trgovine poželjan. Ponudbe m fotografijom koja se uz potpunu di* s'Teriju vra*«., molim slati na jsSpo-razum« Zagreb 1, poste restante. 479
Trgovska hiša,
dvonadstropna, na prometni to£* ki v sredini Ljubljane, SE PRO DA. — Dobro vpeljani trgovski lokal, skladišča, kleti in hlev tekom dveh mesecev razpoložljiv. Ponudbe pod »Ugodna cena« na An. zav. Drago Bcscljak, Ljubljana, Sodra ulica 5, 491
Službe išče
^f*nzijonirani državni uradnik, mcunski rezervni častnik, star 47 let, pri kakem večjem trgov skem podjetju. —Vešč je sloven* ščine in nemščine ter v govoru tudi italijanščine. Izvežban je v trgovski široki. —Nastop službe takoj. — Ponudbe pod »Penzijonist 481« na upravo »Slov. Naroda«.
Kmetijstvo,
obsegajoče 110 johov, od tega 70 johov sečnega gozda, zidanim go* spodarskim poslopjem, vodovod, v btiiini Slovanjgradca, je vsled bolezni gospodarja NAPRODAJ. — Je primerno za mlekarstvo ali sirarstvo; redi 16 do 18 glav go* veda. 20 ovac, par konjev; pride* la 30 do 40 hI sadjevca. — V zemljišču se nahaja železna ruda. Naslov se poizve pri: Ivan Vrhovnik, Slovenjgradec. — Za odgovor je pri* de jati mainlrrit 496
za fV*B!f!no tovarno d. d. v obmestju Ljubljane. Reflektiramo na gospode umirjenega značaja, popolnoma vešče slovenske^-! ali hrvatskega in nemškega jezika v grovoru in pismu. V poštev pridejo le resni in 2možni veščakt Samski ali poročeni reflektantje brez otrok morejo dobiti stanovanje (2 prostora) event. v tovarni. Ponudbe z zahtevano plačo pod , Tekstilna tovarna" na Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Po kratkem trpljenju je včeraj v nedeljo popoldne boguvdano za vedno zatisnila svoje blage oči naša zlata mamica, gospa
0]. Uouk
vdova po viš. sod. oSicijaln
V sredo 17. t. m. bomo spremili blagopokojno iz hiše žalosti Grajska planota 1, ob 2. popoldne na bridko zadnjo pot k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 15. januarja 1923.
Žalujoči otroci«
!
+
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Pctrt' g'obofce *a!osti naznanjamo, da je naS dobri soprog, in skrbni oče, gospod
Pavel S. Tur!
posestnik In gostilničar,   bivši  dolgoletni župan In častni občan v Dragi
po daljšem bolehanju, v 81 letu svoje starosti, danes nenadoma mirno v Gospodu 2a^nal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vrSfl v torek, dne 16. januarju t. I. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Strcliška ul. 22, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 15. januarja 1923.
Ana Turk roj. Tomec, soroda. — Edvard trcrr.vec, StanVo, kont. po učn k. SlavJca por. Turk9 VlatiSco, Pavlina, otroci. — Inž. Anton Turk, ravnatelj kemične tovarne, zet. — Franlca Turk, sin ha. — Pavel, Danijeli Rudolf, Evica in Tonček, \r.u\i.
+
Namesto vsakega obvestila.
Vdani v Božjo voljo sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša ljubljena hčerka, gospodična
Niči
■
hčerka posestnika in gostilničarja
danes, dne 15. t. m, ob 8. uri zjutraj, po dolgi i mukepolni bolezni, previđena s tolažili sv. vere Bogu vdano zaspala.
Pogreb ljubljene pokojnice se vrši v sredo, dn 17« Januarja 1023, ob pol 3. nri pop. iz hać sale sli, Dolenjska   cesta 6,   na pokopališče Sv. Kiižu.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1923.
Anton in Jerica Fuhich
staiši.
Anton in Karol Pavlina in Erna
braia. ses ri.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
42
stran 6.
„SLOVENSKI NAROD"   dne 16. januarja 1922.
Stov. 11.
išče vplfner-issa mesta. Ponudbe pod „Arhitekt 10450" na na Kienreichs Anzeigenvermittlungsges. m. b. H., Graz, Sackstrasse Nr. 4.
1 uro od Ljubljane! Hiša, dve gospodarski poslopji, sadni vrt, • parcel njiv in 9 lepo zaraščenih parcel gozda. — Cena skupno Din. 450.000. Pismene ponudbe pod „Resen kupec 450" do J4. januarja na Aloma Kompany, Ljubljana, Kongresni trg 3. 495
hladilna naprava, kompl., z žveplenasto kislino, 2000 kalorij, meč-alnica mesa s 5 in 6 noži, v najboljšem stanju, se pro4&.
Imeli d, Graz IV, Blenengassd 8, D. 6.
Sprejmemo risarskega učenca
ali tudi praktlkantlsjo
za risarico v tvornici za zastore« Tisti, ki želi vstooiti, mora imeti v prvi vrsti veselje in talent za risanje. Seveda imajo absolvirani učenci (učenke) kake strokovne (obrtne) šole prednost. Praktičen pouk dobi v tovarni in, če se izkaže sposobnega (sposobno), bi ga (jo) poslali na stroške tovarne v kako specialno inozemsko šolo, da jo obiskuje. Prošnje so poslati na „Stora", d. d. Št Vid nad Ljubljano.
DimrolInllllMlnliallc I alte JajiBj i^miiojlrn^iaiig
LE
m m m
i
HI
m m m
spon i
U polOVlKD
težžiig O. D feg, la in
nuditi uz povoljne cijene
Jos. L Ročica Ym t
Zusreb, Dala ul. 5
za subskripcijo delnic
Jugoslovanske zavarovalne d. d.
v Mariboru
Prodam
osem mesecev starega PSA čiste volčje pasme. — Jože CERN7ELIČ:, Poklek. posta Podsreda. 480
Proda
se
NOVA SALONSKA OBLEKA in SMOKING za srednjo posta? vo ter moderni lakasti ČEVLJI štev. 41. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 477
Razpošiljam pristno
domačo ajdovo moko,
prosto postaja Doljnja Lendava, od 50 kg naprej, vsako množino.
PETER OSTERC, paromlin Beltinci (Prekmurje. 222
Potnika,
kateri je vešč srbo=hrvatskega in nemškega jezika, deloma vpeljan v Jugoslaviji in mu je stroka cev-tjev nekoliko znana, SPREJME tvrdka
Ant. Kr Irser, Ljubljana, Glavni tre?. «
ukrao
za promenidne in  športne obleke v bogati izbiri
Klavirska delavnica
R. IVarbinek
Liubliara. Hilšerjeva ulica 5.
Popravijnti in ugta^uj- m klavirje in harmonije strokovno In ceno«
390
Trs5I
za strope izde-luitm z najmoder se* nimi stroji in iz na;-
olj'-ega   materijala  ter   dobavljaš] v vsak' množini po namižji ceni.
I. Jugoslovanska tvornica Bakula
Jos. R. Puh, Ljubljan?,
Gradalka ul!ca 22,   Telef. 531.
„VESNA", Brata Polil in & d rug
tvornica vlascio. rinči« in Ufattc za čevlfo * LJUBLJANA 3, Postni predal 125.
sprejema naročila, ki se takoj in v vsa!:l množni iivršu:o;c. Zahtevajte vzerce in cenik« — Pri večjih  naročilih popusti
Večje debro vpeljano tovarniško ooc^aiia s skladiščem v sredini mesta išše
S kapitalom 250.000 D si«  Ponudbe pod „Podatnost 301"
na upravo Slov. Naroda.
-VTi
433
v ljmerl 80—120ml, če mogoče s hlevom, se išče v najem, event. ae vzame v zakup d-'orlftče, kier bi se moitfa serfda'i skladišče. Kupi se t-:di za sklo-dl§čno rtavbo nrimerni parce-a. Ponudbe nod .Zračno sklad šče" na Aloma Com-pany, Liubljana, Kon^T^sni tr*r 3, I.
Proda se tako? hiša
ZA 700.000 KRON Ž VRTOM in TRGOVSKIM LOKALOM v Ljubljani v bližini postaje in clek* trične cestne železnice, pripravna
za kako obrt ali trgovino. Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 381
Kupim takoj
30   vagonov prvovrstne«?;?. *nssne«*a lesa (ScMeifholz) debelest 10 do 25 cm.
•Temej POLJANC Lesce,
Gorenjsko.
39S
Lokomefeila
16/18 HP. šest atmosfer pritiska, oripravna tudi za kurjenje z ža?
Tanjem, torej posebno pripravna ZA 2AGO. SE JAKO CENO PRODA.
Bauernvere?n, Gra z, Reit -
sc
asse
415
Vsled starosti bi ZAMENJAL stanovanje, obstoječe iz dveh sob pritiklinami v 3. nadstropju mo« dem hiše v bližini Južnega kolo* dvora v .Ljubljani z enakim sta* novanjem v pritličju ali prvem
nadstrotnu v sredini mesta. Ponudbe  pod »MODERNO/31U na upravo »Slov. Naroda«.
KAVAMA
sil
SH CfiSESHf
stalno v zalogi pri
H. Petrič, E^uMfana,
Dunp<s a cesta, 33. Tel. 363. Skladišče „Sa-fcan".
Nudim po najnižji ceni: hanaško moko, otrobe, kritino moko, dalje seno, slamo in drage deželne pridelke. — Zaloga najboljšega »Dalmatinskega cementa« v vsaki maniri in vagon-ski oddaji. 355
LJUDEVIT SIR C, KRANJ.
za dam?, oasncds in olrolie
po zmernih cenah pri
Aa Šiafce vic nas!. R. Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
deske in tessn! les bnpu'e ps urodns-i cenah ter prosS pismene ptmsuibe
Celfo
Kapucinska ulica 3«
■
d. z o. z. v St« Vidu nad Ljablfano
|e cddala zastopstvo In Is&l'ačno samrjiroda^o S73'i!s Izdelkov (^r&oa-.adlgo In hoUogralliai papir) za vso Sraajslso
g. Franceta Janša v L;abljan!.
Zalo^a: Trubarjeva nl'ca 2.   Pisarna: G!s£allSfea ulica 2.
X^^¥¥!!i"N'^V?'"r^1'      v^r-r^^pwwvvw
?flavef kocino 1 kristal, tjestenino, makarone, fl^c llae 1 rezaace kao 1 svet ostala  Epecera^slin 1 kolo-
nl|a!aa roba
I
v     1 •
lil
v     1 •
zeiiezDicom
gg. trgovcima svaku količinu i na svaku stanicu. Molimo zahtijevati cijenike.
trgovačko proinetmo drn^tvo^ vsisfrgoviiia
mješovitom rol3omf
a r l o v a c.
Pripravljalni konzorcij je sklenil podaljšati rok za subskripcijo delnic do vštetega
Pripravljalni konzorcij snujoče se zavarovalne delniške družbe
Zora" f lin, Me Wro?a usta 12.
sostilfld (rutflvracro)
dobro idoča, s poletnim in zimskim obratom, sc v večjem kraju Sovcnije vzame
v zakup aH kupi. Ponudbe pod »Fiotter Setrieb 10437" na Kienreichs Anzeigen-
vermittlun sges. m. b. H., Graz, Sackstrasse 4. 473
išče za razpečavanje sekir in Žag (krožne žage za les, jarmeniške, izbočene in stremenske žage) dobro uvedenega
zastopnika.
Dopisi pod „Le dobro blago 315" na upravo Slov. Naroda. 315
3 dobro ohranjeni Babcock Wilcox kotli
i?f*elek   E?sfe   BrUnRer   MascHinenfabriksgesefifscHaf v Brnu. po %20 m2 kurrtns r<>io*&!ae s kurjersjem na ravno rešetko (PSanrosf) se radi esotieSaue ns£e centrale ceno oddajo.
• Ostrauer Etektnzilats A. G.
Mor. Ostava, C. S. R.
stavbenih, strojnih in drugih načrtov, negativ, pozitiv in sepia po zelo ugodnih cenah,
sprejema za Slovenijo
a u!. 11I.
A. DRUFOVKR, Ljubljana, Cig<
Telefon Stav. 468.
Za „Marion", Fotokemične tovarne d. z o. z., Št. Vid nad Ljubljano.
SKA BANKA D.
POPRUŽNICEi
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenska Bistrica
(PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNU BANKA)
KAPITAL in REZERVE Din 17,503.033 -
:-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje :-:
Brzojavi i Trgovska Telefoni: 139, 143, 458
tejbflMM ^gg^ som
EKSPOZITURE:
Konjice
Mež?- Dravograd Ljubljane (menjalnica v Kolodvorski ul.)
Lastnina in   tisk   »Narodne Uskarnec