V Z; epljanje proti^trtni pl«a- nobi« 0 tem piše zaani strokovnjak v vinopradniStvli* sr. Skatioky (na, Kranjskem) sledeče: Trtaa i>lesnoba ali oidij povzrofia zlasti v letih z vrofiim poletjem maoiro škode aa grozdju. To sme opazili pri aas posebno v zadaijih dveli letik. Ker glivica te bolezni i rezimuje aa trii, se razvija bolezen posebno hndo tam. kjer se je enlcrat vgneadila.: Zato se je je treba bati posebno tam, kjer je 4e t preteklili letih škodo delala. Trtaa plesnoba se zaiira iiozimi na lesu z mazanjem z raznimi, žvepk) vsebnjo&imi snovmi. zlasti z žveplenoapneno brozgo. V. poletnera Casu ie pa aajboljSe sredstvo proti nje] drobao zmleto žveplo, s kojim je treba trte. zlasti pa š« grozdje, ob lepem, solnčaem vremenu vsaj trikrat na leto dobro i»oprašiti. Ker finega, čistega žvepla m8'd vojsko ni dobiti, moramo seci po drugih, naiiomestuih sredstvih. Od teh so se tekom zadajih lei pi'©iz- \ lcusila in za najboljša spoznala anslodnta tri sred- :' slva: ¦ N a t r i j e v t'i o s u 1 f a t a 1 i s a 1 o j i d i n, To je bolezen odvrafiajoče sredstvo, ki se ga rabi fiavadno le v zvezi z szalioo. Potem. ko smo gaUco za Skropljeaj« trt že pripravili in tudi že apno dodali , raztopkno v škropilni tekočini še po 1 kg salo.;idina na 100 litrov škropilne zmpsi. S to tekočino moramo seveda zJasti grozdje vselej dobro pošltropiU, Xa zaroda in @a grozdju. dokler jfi Ł« drobno, se tekoftiaa Be preeej dobro prime. kadar pa se enkrat jagode previefiejo z mastno. vogfieno plastjo, se jih tekočina Je maJ» prime ia to je tudi vzrok, da škropljenje s fealojidfnom vsele.j proti oidiju ae zadostuje. Da dosežemo zaaesljiv vspeli, moramo seti poi&g saiojidina še p<> drugih nadomestnih sredstvih. ffako aredstvo je s i v o ž v e p 1 o. To je pepelnato piv, moftno dišeft prah, ki se dobiva pri izdelovanju plina in kateri vsebuje krskih 40% žvepla. Takoj po cvetju in pozneje Se en^rat do dvakrat poprašimo 9 tem prahora v lepem vromeau vse grozdje, eaaKokakor smo to delali s oistim žveplom. Kasneje pa. kot koncean jnlija, ae smemo tega sredstva več rabiti. ker bi aSoer prišlo lahko z grozdjem v vino in bi ro njem vino dotrilo neprijeten duh. NadaJjno sredstvo je k a 1 i j e v li i p e r m a ng a n a t. To je znana Črnfcasta sol, ki se topi v vodi v vijolčasto tekočino. S svo.iim naiglo okisujo^iin irt^ioraniem uaičuje glivice. Njea uftinek je torej moftan, ampak kratek, ^ato se to sredstvo ne more rabiti kot prvi dve sredstvi v namen. da bolezni preprefii, t«mveč le tedaj, kadar bolezea že nastane, da To ozdrari. Kalijev hipermaagaaat se rabi aa ta nafiin, da se kakih 15 dek tega sredstva raztopi v 100 litrih Tode, Jcateri se potem primeša $e 2 kfc na redek belež razmešanega. ugašenega apna. Kadar smo ofcoje skupaj zmešali, tiremo škropit. Skropimo pa po grozdja tako močao, da se vse jaiiode s to tekočino omofce. Kodar se tefcočina aa jagodah posu&i, se nare*1i na jagodah škrlup, pod katerim plesaoba izprine. Kalijev hipermangaaat učinkuje dobro, fte ga le o pravem fiasu rabiino. Ko zanazimo prvo sled ple«nobe na grozdju. moramo z njim vse grozdje v vino graifu dobro poškropiti. Ako Škropimo šele tedaj, ko se je bolezen razpasla in je grozdje že mofino plesuivo, potem škropljenje nič ne pomaga, ker se tekonovimo. Pri vsaJcem Škropljenju trt z »alico raztopirno za apnom t Skropilni tekočini še po 1 V.tem, ko trta od(?vete, »n pozneje Še sredi jalija. bomo vse trrozdjp ob lepem hi solnfinem vremeau požveplali s sivim žveplom. Ce ee bo Mjub temu še bolezen prikazala, bomo žvepljanje takoj ponovili, ne pa kasneje kot do k»nca juliJa Ce se bo bolezea prikazala Sele kasneje, bodemo ta,koj vse grozdie idobro poškropili z raztopino 150