V e s t n i k. Umii je dne 24. svečana g. Marko Kovšca, nadučitelj v Kropi. N. v m. p.! Petdesetletnica vladanja Nj. Vel. cesarja. V zadnji seji deželnega zbora kranjskega, dne 17. svečana t. l., je zbor soglasno in navdušeno sprejel predlog, s katerim se naroča deselnemu odboru, da v prihodnjem sasedanji stavi primerne nasvete, kako bi dežela Jcranjska oredno poslavila petdesetletnico vladanja presvetlega cesarja ter s kakim člocekoljubnim činom izrazila neomejeno zvestobo in udano hvalemost do predobrotIjioega vladarja. Četrti rečer ^Slovenskega učiteljskega društva" bode dne 7. sušca v Hafneijevi pivovarni. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Gosti dobro došli! Književno poročilo. ,,Pedagogiško društvo v Krškem" izdalo bode v kratkem za leto 1893 in 1894 nastopnje knjige: a) Nazorni nauk (bode kmalo dotiskan), b) Poiik o črtežih, druga poinnožena izdaja z 58 slikami, c) Razni spisi in društveno poročilo. K obilni naročbi ozirorna k diuštvenomu pristopu vabi uljudno odbor. Za 501etnico vladanja Nj. Vel cesarja. Dunajska občina nataerja v spomin 50 letnice vladanja Nj. Vel. cesarja zgraditi orjašk muzej, v kojo svrho bode zahtevala od rnestnega svela 500.000 gld. kredita. Muzej se zgradi na občinskem zemljišču. Zidanje prične baje v kratkeni, da bode zgradba do 1898. leta že dogotovljena. Za papeževo 501etnico. Dne 15. svečana t. 1. popoludne izročili so v Rimu na slovesen način papeževemu generalnemu vikarju cerkev sv. Joahirna. Ta cerkev je bila kupljena s pripomočjo vernikov vsega sveta in se izroča papežu kot posebno darilo za 50 letnico njegovega škofovanja. Osemdesetletnica Mskupa Strossmayerja. Dne 4. svečana t. 1. je praznoval jugoslovanski mecen biskup Josip Jumj Strossmayr svojo osemdesetletnico. Vroča želja vsakega zavednega rodoljuba ob tej priliki je pač, da bi Bog ohranil v prospeh jugoslovanske ideje še mnogo let Nj. prevzvišenost! Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča, ki vzbuja veliko zanimanja med prebivalci Ljubjane, si je kupila v t.a namen zemljišče, kjer bode stal zavod in sicer na vsbodnem pobočji Ljublj. Gradu, kojega površje meri 4 orale in 88 m1. V ta zavod se bodo sprejemali v vzgoji zanomarjeni dečki, koji ne bodo smeli druzih učilnib zavodov obiskovati; isti se bodo v tem zavodu poučevali v vseh predmetib ljudske šole ter vzgajali po svoji lastniji in sposobnosti kot rokodelci ali za kak drug poklic. Zlasti se bode pa vsa skrb obračala na to, da se gojenci koliknr mogoče nravno poboljšajo in kot pošteni ter nravni ljudje vzgojijo. — Glede na blagi namen je društvo res priporočila in podpore vredno. Obrekovani učitelji. ^Slovenec" piše z dne 8. svečana, da se je za nezaupnico grofu H. najbolj trudil neki bivši jurist ter, ,,da so mu pri tem šli vzlasti na roke nekateri narodnu - napredni Ijudski učitelji, izmed katerih je na nezaupnici podpisan gospod Ažman*. (Iz več virov smo zvedeli, da je BS1." napačno poučen, ker učitelji se niso s to stvarjo nič pečali in tudi g. A. ni podpisal nezaupnice kot učitelj, ampak kot volilni mož. — Uredn.) To ^raco" je tri dni potem kaj hlastno pograbila ^Grazer Tagesposf, ki piše z dne 11. svečana: ,,Den Hauptantheil an dem Zustandekommen der Misstrauensadresse hat die fast durchicegs radical gesinnte Lehrerschaft". Učiteljški tečaj za deška ročna dela bode letos v velikih počitnicah. Kdor se boče vdeležiti tega tečaja, naj se oglasi do 15. rožnika pri predsedniku društva za deška ročna dela na Dunaji g. Alex. Riss-u, VII. Burggase 98. Natančneja pojasnila daje voditelj tečaja g. Alojzij Bruhns na Dunaji, VII. Neubaugasse 42. Učiteljsko društvo iiovomeškeg"a okraja namerava prihodnjo pomlad, o piiliki otvoritve druge proge dolenjske železnice prirediti velik skupni koncert vsega dolenjskega učiteljstva. Vspored obsegal bi petje, deklamacije, godbo in gledališko predstavo. Veselica bi se vršila koncern vel. travna ali pričetkom rožnika t. 1. Gisti dohodek bi bil namenjen naši dični družbi sv. Cirila in Metoda. Odbor vabi vse učiteljstvo k sodelovanji. Strd dober pripomoček proti hripi. Oče Celestin zatrjuje v nekem časopisu, da je stid najboljše zdravilo za hripo. Kdor vzeme vsak dan nekoliko kavinih žličk strdi ter pusti, da se mu ta na jeziku razpusti, sme biti zagotovljen, da se ga hripa ne prime. Ce se pa strdi v vodi razpusti in to sreblje skozi nos, tedaj se človek hitro ozdravi, kakor sem to pred dverna letoma sam na sebi poskusil. Uzrok temu je brez dvoma ta, ker je strdi primešano nekoliko mravljine kisline, katera umori dotični bakcilj, ki se najbolj širi po služnih kožicah. Strd pa mora biti čista in ne sme biti pokvarjena ali celo ponarejena, kajti le v čisti in pravi strdi je dovolj mravljine kisline. Zoper slovensko uro rujejo nekateri učitelji na Koroškem, t. j. učitelji ne bi radi slovensko učili v tistih malih urah, ki so za materinski jezik slovenski, v sicer čisto nernških šolah odločene in nagovarjajo slovenske stariše, da bi otroke ne pošiljali k slovenskim uram. j\a Croriškem so se koncem lanskega leta prenovili okrajni šolski sveti. Župani in podžupani so volili zastopnike Ijudstva, učitelji strokovnjake. Prvi in drugi so izvolili najboljše nioči in sicer v slovenskem delu povsodi trdne narodnjake. Šolstvo. Leta 1893. je bilo v Avstriji 392.826 šolskib otrok in sicer 345.225 katoliških, 3768 protestantskih, 16.530 židovskih, 111 brezverskih; skupaj 20.400 drugovercev.