69
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski 
knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj 
samostojnih in zadovoljnih uporabnikov 
knjižnice
Using the Cobiss+ locator in the school library – a way to more 
independent and satisfied library users
Gordana Banjanin
Oddano: 9. 10. 2023 – Sprejeto: 9. 11. 2023
1.03 Kratki znanstveni članek 
1.03 Short scientific article
UDK: 027.8: 02:004.738.5 
DOI: https:/ /doi.org/10.55741/knj.67.3-4.3
Izvleček
Namen: V članku predstavljamo uporabo pomožne tehnologije za večjo učinkovitost 
storitev knjižnice. S pomočjo izvedene raziskave predstavljamo prve izkušnje knjižni­ čarjev in njihovih uporabnikov pri uvajanju orodja lokator v sistemu Cobiss+. Zastavili 
smo si naslednja vprašanja: S kakšnim namenom so se knjižnice odločile za uporabo 
lokatorja? Ali se je v knjižnicah z lokatorjem spremenil način iskanja gradiva? Kakšni 
so odzivi uporabnikov na možnost iskanja z lokatorjem? Kakšni so odzivi knjižničarjev 
na aplikacijo lokator Cobiss+ v celoti?
Metodologija/pristop: Uporabili smo metodo ankete in v spletni anketi posredovali 12 
vprašanj, od tega 8 zaprtega tipa, na naslove 38 knjižnic različnih vrst, ki so v 6 mese­ cih po objavi lokatorja vsaj odprle delovno okolje za izdelavo orodja. Končni odziv je 
bil iz 11 knjižnic.
Rezultati: Raziskava je pokazala veliko prednosti lokatorja Cobiss+ za uporabnike, ki 
lahko veliko hitreje najdejo gradivo na polici tudi v manj znanem knjižničnem okolju; 
je preprost za uporabo v različnih vrstah in velikostih knjižnic ter daje večjo samostoj­ nost uporabnikom, kadar jo potrebujejo. Knjižničarjem prihrani čas za strokovno delo 
in pomaga pri ureditvi knjižnične zbirke. Prav tako so bile izpostavljene pomanjklji­ vosti pri izdelavi, ki je zahtevnejša pri večjih knjižnicah, neprimeren je za najmlajše 

70 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
uporabnike in posameznike, ki imajo težavo z orientacijo v prostoru. Z redno uporabo 
postane nepogrešljivo in enotno orodje za vse vrste knjižnic.
Omejitve raziskave: Prekratek čas in premajhno število knjižnic, ki so že začele uporab­ ljati lokator, da bi dobili bolj specifične rezultate.
Izvirnost/uporabnost raziskave: Seznaniti najširši krog knjižničarjev s prvimi ugotovit­ vami konkretnih prednosti in trenutnih pomanjkljivosti lokatorja knjig in s tem spod­ buditi uporabo v čim več knjižnicah za večje zadovoljstvo uporabnikov in knjižničarjev.
Ključne besede: lokator knjig, digitalna tehnologija, šolski knjižničarji, orientacija v 
knjižnici
Podatkovni set: Vsi raziskovalni podatki, na katerih temeljijo rezultati, so na voljo kot 
del članka in niso arhivirani v nobenem drugem viru.
Abstract
Purpose: In the article, we present the use of assistive technology to increase the effi­ ciency of library services. With the help of the conducted research, we present the first 
experiences of librarians and their users in introducing the locator tool in the Cobiss+ 
system. We asked the following questions: For what purpose did the libraries decide to 
use the locator? Has the way of searching for materials changed in the libraries with a 
locator? What are the reactions of users to the possibility of searching with a locator? 
What are librarians’ reactions to the Cobiss locator app as a whole?
Methodology/approach: Using the survey method, we sent 12 online survey questions, 
8 of which were closed type, to the addresses of 38 libraries of various types, which at 
least opened a working environment for the creation of the tool within 6 months after 
the publication of the locator. The final response was from 11 libraries.
Results: The research showed many advantages of the Cobiss locator for users, who can 
find material on the shelf much faster even in a less familiar library environment, it is 
easy to use in different types and sizes of libraries, it gives more independence to users 
when they need it. It saves librarians time for professional work and helps organize the 
library collection. Deficiencies were also pointed out in the production, which is more 
demanding in larger libraries, unsuitable for the youngest users and for individuals 
who have problems with orientation in space. With regular use, it becomes an indis­ pensable and unified tool for all types of libraries.
Limitations of the research: Too short a time and a small number of libraries that have 
already started using the locator to get more specific results.
Originality/applicability of the research: To acquaint the widest circle of librarians with 
the first findings of concrete advantages and current shortcomings of the book locator 
and thereby encourage its use in as many libraries as possible for greater satisfaction 
of users and librarians.
Keywords: book locator, digital technology, school librarians, library orientation.
Data set Metadata: All research data underlying the results are available as part of the 
article and no additional source data are required.

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 71
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
1 Uvod
Večina današnjih uporabnikov knjižnic je vsakodnevno v stalnem stiku z digital­ nimi mediji, še posebej to velja za šolajoče se na vseh stopnjah, od osnovne šole 
do univerze. Gre za sprejemanje novih načinov obravnavanja informacij ter za 
iskanje informacij glede na svoje potrebe in zahteve. Nekateri viri celo ugotavlja­ jo, da prav obdobja in okolja z nižjo družbeno, geografsko ali drugo stabilnostjo 
spodbujajo bolj nekonvencionalne, nove načine in oblike delovanja (Bezemer 
in Kress, 2016). Tudi sami lahko pritrdimo, da se ni povečala le količina slikov­ nega gradiva v učnih gradivih, ampak je njihova prej ilustrativna vloga postala 
enako opisujoča kot besede. Namesto linearnega gibanja oči, ki je značilno za 
tradicionalne medije, sodobni mediji implicirajo večplastno predstavitev infor­ macij in preskok v različne načine prikazovanja (Bezemer in Kress, 2016). Šolska 
knjižnica kot eno najbolj značilnih učnih okolij je vedno zagotavljala različne 
vrste virov vsem svojim uporabnikom, tako dijakom kot tudi zaposlenim. Prav 
tako je dobro odzivna na spremembe in daje priložnosti svojim uporabnikom, 
da se učijo o sebi in svetu v varnem in nadzorovanem okolju. Šolski knjižničarji 
spodbujajo učinkovite načine učenja, branja in sodelovanja. Zato je pomembno 
poslanstvo šolske knjižnice, da z omogočanjem dostopa in uporabe različnih 
virov ter različnih tehnologij gradi neodvisne, kritične bralce in učence za vse 
življenje (American Association of School Librarians, 2022).
Ugotovitve naše kratke raziskave predstavljajo nekatere prednosti in pomanj­ kljivosti lokatorja knjig, kot so se izkazale po komaj nekaj mesecih, odkar je 
bil na konferenci Cobiss v oktobru 2022 predstavljen (Tacer Slana, 2022) in dan 
v splošno uporabo vsem slovenskim knjižnicam. Lokator je nova aplikacija, ki 
»omogoča shematski izris prostora knjižnice in tridimenzionalni prikaz lokacije 
izbranega gradiva v knjižnici«, tako da uporabniki lahko vidijo, v katerem pro­ storu in na kateri polici leži gradivo (Tacer Slana, 2022).
Poznavanje univerzalne decimalne klasifikacije je strokovno znanje in neke vr­ ste lingua franca knjižničarja, ki mu prav tako omogoča zelo natančno in pregle­ dno ureditev knjižnične zbirke. Ampak kjer je gradivo prosto dostopno uporabni­ kom, so se ti prisiljeni priučiti osnov, da lahko sami najdejo iskano, ali prositi za 
pomoč knjižničarja. Redni uporabniki sčasoma in s prakso osvajajo posamezne 
police in odseke v prostoru knjižnice. Toda v šolskih knjižnicah, kjer je običaj­ no knjižničar samo eden in je frekvenca največjih obiskov povezana s kratkimi 
odmori, je fizično težko izvedljivo ustreči vsem uporabnikom pravočasno brez 
njihovega sodelovanja in kakšnega skrivnostnega orodja. S pomočjo lastnih iz­ kušenj v gimnazijski knjižnici in pridobljenih podatkov iz drugih knjižnic pred­ stavljamo nekaj prednosti, ki jih ponuja lokator knjig.

72 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
2 Pregled literature
Vedno pogosteje spoznavamo nova orodja in načine, kako lahko sodobno infor­ macijsko tehnologijo učinkovito uporabimo in jo vključimo tudi v šolsko knjiž­
nico, da s tem pomagamo dijakom postati bolj samostojni uporabniki gradiva. 
Vsekakor je lahko dvorezen meč prepričanje, kaj je v nekem primeru pomoč ali 
odtegnitev od dodatnega napora učenja novega. Praksa pokaže, da je poučeva­ nje za cilje Knjižničnega informacijskega znanja (KIZ), ki so zapisani v obstoječih 
učnih načrtih (Steinbuch idr. 2008; Sušec in Žumer, 2005), manj uporabno brez 
posodobitev in aktualizacije (Gaberšek, 2018). Prav tako se pogosto sprašujemo, 
kako vključevati tudi manj zainteresirane obiskovalce ali tiste z različnimi te­ žavami. In še, kako lahko čas v knjižnici uporabimo čim bolj ustvarjalno, tako, 
da aktiviramo dijake različnih sposobnosti v ta proces? Lokator knjig se lahko 
izkaže za dobrodošlo orodje v knjižnicah, še posebno v razvejanih.
Vloga šolskega knjižničarja je med drugim tudi izvajanje in organiziranje de­ javnosti, s pomočjo katerih postanejo učenci, dijaki bolj samostojni pri iskanju 
gradiva. Če niso pogosti obiskovalci šolske knjižnice, lahko to knjižnično opi­ smenjevanje traja kar dolgo časa. Marsikoga od zamudnega iskanja gradiva na 
policah odvrne vedno bolj prisotna želja priti do želenega na preprost in hiter 
način.
Vsako leto ob začetnem spoznavanju šolske knjižnice na II. gimnaziji Maribor 
dijaki 1. letnikov spoznajo funkcionalnost lokatorja in ga večinoma tudi redno 
uporabljajo. Celo tako ga posvojijo, da ga pričakujejo pri iskanju gradiva v dru­ gih knjižnicah. Povprečen izmerjen dnevni obisk v knjižnici zadnjih let je med 
270 in 320 uporabnikov, prostor knjižnice ima 290 m
2
 in hrani okoli 30.000 iz­ vodov knjižnega in neknjižnega gradiva. Poleg tega je vsako leto več dijakov iz 
tujine (nacionalni program in program mednarodne mature) ter različno število 
dijakov s posebnimi potrebami. Zaradi izpada običajne predstavitve in uporabe 
lokatorja v letih 2020 in 2021 se je uporaba pri novih dijakih vidno zmanjšala, saj 
niso imeli rednega stika z vrstniki, da bi videli tudi pri starejših, kako pridejo do 
gradiva. Najbolj se je to poznalo pri množičnem dodatnem spremljanju dijakov 
do polic. Zadnje leto se je samostojnost dijakov ponovno povečala. Žal še ni mo­ goče beležiti podatkov o uporabi lokatorja, vendar je pobuda že bila naslovljena 
na servis upravitelja.
Pogled na postavitev gradiva v poljubni vrsti knjižnic kaže, da kljub enotnim 
osnovnim bibliotekarskim zakonitostim obstajajo posebnosti posameznih fizič­ nih prostorov, zaradi česar ni povsem enake postavitve knjig in drugih gradiv. Po 
drugi strani pa smo danes priče pogostemu pojavu na primer v prodajalnah z is­ tovrstnim blagom, v knjigarnah, storitvenih dejavnostih, kjer je ne samo znotraj 

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 73
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
ene države, pač pa celo na bolj globalni ravni predvidljivo, kje v nekem prostoru 
se posamezna iskana enota nahaja. Naš namen ni komentirati razloge in učinke 
tovrstnih poenostavitev in prilagoditev, toda dejstvo je, da uniformnost nekega 
knjižničnega sistema še ne zagotavlja zadovoljivega orientiranja v knjižnici, ki 
je uporabniku neznana. Posebej to velja za prostore s številnimi podlokacijami 
in razčlenjenimi tlorisi stavb, s členitvijo za različne starosti po jezikih in zno­ traj njih še po književnih zvrsteh (poezija, dramatika, proza) in nato po abecedi 
avtorjev ali še za drugačne skupine uporabnikov, kar vse lahko povzroča zme­ denost, celo stres pri uporabniku. Če pogledamo svetovni zemljevid knjižnic, 
se še danes srečamo z različnimi sistemi: Univerzalno decimalno in Deweyjevo 
decimalno klasifikacijo, klasifikacijo Kongresne knjižnice, Ranganathanovo 
klasifikacijo in drugimi (Petek idr., 2019). Vendar precizne strukture in natanč­ nega reda univerzalnega pristopa, ki ga profesionalni knjižničarji občudujejo, 
uporabniki, ki jih pogosto zanima le hitro najdena knjiga za domače branje ali 
zbirka rešenih matematičnih problemov za pripravo na test, morda ne razumejo 
enako,.
Ideja o zagotavljanju pripomočkov pri iskanju knjig in drugih gradiv v knjižnici 
je že popolnoma vpeta v razmišljanje knjižničarjev, in tudi sicer so knjižnice 
eno tistih mest, kjer so novi trendi hitro sprejeti, zato marsikje z različnimi teh­ ničnimi orodji, pripomočki in aplikacijami na pametnih telefonih omogočajo 
iskanje po katalogih svojih knjižnic kot priročno dejavnost za tiste, ki imajo raje 
digitalni pristop (Rochester Public Library, 2022). Večina knjižnic danes ponuja 
vsaj nekatere svoje redne storitve tudi na spletu, tako da lahko vsakdo hitro dobi 
vtis o določeni knjižnici že z obiskom njenega spletnega mesta.
V Sloveniji ima vsaka šola šolsko knjižnico, ki jo vsi učenci in dijaki obiščejo vsaj 
enkrat, glede na učna načrta za Knjižnično informacijsko znanje pa do starosti 
19 let v času šolanja opravijo vsaj 50 ur pouka, med drugim pridobivajo zna­ nje o knjižnicah, iskanju, uporabi in dokumentiranju virov ter druge veščine 
informacijske pismenosti. Ker se ure v srednji šoli izvajajo v okviru obveznih 
izbirnih vsebin, se neposredno ne ocenjujejo in prihajajo učenci iz osnovnih v 
srednje šole tudi z različnim poznavanjem ureditve knjižnice. Kdor ni seznanjen 
z ureditvijo knjižnice na podlagi univerzalne decimalne klasifikacije, mu tudi 
različna vizualno podprta pojasnila standardnih knjižničnih konceptov ne po­ magajo veliko.
Pri preiskovanju različnih spletnih strani knjižnic ni mnogo primerov, ki upo­ rabnikom konkretno olajšajo priti do iskanega gradiva. Predvsem obstajajo bolj 
splošna pojasnila in predstavitve, ki se opirajo najpogosteje na fizične lokacije 
prostorov (Kako sami poiščemo gradivo, 2021), največkrat celo videopredsta­ vitve (Browsing the shelves, n. d.; How to find books, n. d.; Puma Librarian, 

74 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
2015; Conestoga College Library, 2017). Vendar pa lahko med tujimi knjižnica­ mi odkrijemo vsaj nekaj praks, ki uporabljajo orodje za lociranje knjig, kot sta 
»Locate this book » na sliki 1 ter dodaten video za informiranje in pomoč svojim 
obiskovalcem (slika 2).
Slika 1: Tloris knjižnice in primer iskanja po katalogu z lokatorjem (Manchester Library, 2022)
Slika 2: Enominutna video navodila (Locating books on the shelf, 2022)
Vendar takšno digitalno orodje za pomoč uporabnikom pri iskanju točne lokacije 
zahtevanega gradiva na knjižničnih policah sploh ni novo. V Sloveniji je bil že 
pred več kot dvajsetimi leti objavljen članek, v katerem je nacionalni ponudnik 
spletnega bibliografskega kataloga in storitev (Inštitut informacijskih znanosti 
– IZUM) prvič predstavil in opisal tehnologijo za to orodje (Budimir, 2001). Od 
takrat je znanih le nekaj knjižnic v Sloveniji, ki so nekaj časa uporabljale lokator 
na svojih lokalnih platformah (Centralna tehniška knjižnica, Univerza v Ljublja­ ni in dve splošni knjižnici).

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 75
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
3 Primer uporabe lokatorja
V šolskem letu 2009/2010 je takratna vodja knjižnice na II. gimnaziji Maribor 
pristopila k profesorju informatike z idejo o lokatorju knjig in eden od dijakov, 
ki so obiskovali računalniški krožek, se je zanimal za izvedbo projekta. Skupaj 
so se lotili različnih izzivov z oznakami univerzalne decimalne klasifikacije, 
notranjimi oznakami itd. in po več mesecih dela je imela šolska knjižnica II. 
gimnazije Maribor svoj lokator knjig.
Shema delovanja je bila naslednja: tloris knjižnice, lokalna baza podatkov z 
oznakami univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), načrti polic z dodeljenimi 
vrstilci univerzalne decimalne klasifikacije, vse povezano z nacionalnim splet­
nim bibliografskim sistemom (COBISS). Ko je uporabnik iskal knjigo, je kliknil 
na povezavo za lociranje gradiva, lokator je obarval ustrezno omarico na tlorisu 
in prikazal sliko uporabniku. Lokator je lahko beležil tudi iskane vrstilce uni­ verzalne decimalne klasifikacije, ki niso bili v bazi podatkov: zapisi teh enot 
knjižničnega gradiva so se lahko izpisali in knjižničar jih je lahko popravil s 
pomočjo inventarne številke.
Vsako jesen v obdobju od leta 2011 do 2019 so vsi novi dijaki (torej več kot 200 
vsako leto) organizirano obiskali šolsko knjižnico in se seznanili z lokatorjem. 
Večina jih je redno uporabljala orodje, da so si prihranili čas med kratkimi od­ mori in da so bili samostojni pri iskanju gradiva za svoje projekte ali prostočasno 
branje. V letih 2020 in 2021 so omejitve zaradi epidemije onemogočile to prakso 
novim dijakom in tudi dvema predhodnima generacijama, ki nista imeli prilož­
nosti vaditi nove spretnosti.
Oktobra 2022 je bila na mednarodni letni konferenci Cobiss predstavljena apli­ kacija Lokator gradiva (Tacer Slana, 2022). Glavna nova funkcionalnost je bila 
tridimenzionalnost, 360­ stopinjski pogled in možnost virtualnega sprehoda po 
prostoru z uporabo smernih tipk računalnika ali miške. Ker smo imeli na II. 
gimnaziji Maribor že desetletje dobro izkušnjo s svojim lokatorjem, je bilo zani­ manje za nadgradnjo veliko. Zaradi poznavanja njegovih prednosti smo pohiteli 
in v začetku decembra izklopili stari lokator, da smo lahko začeli uporabljati 
novega. Ko smo delovanje in uporabo lokatorja predstavili učiteljem na šolski 
konferenci ter jih povabili k uporabi, je bil eden od odzivov učiteljev: »Kaj bosta 
pa zdaj sploh delali?«
Večino učnih ur Knjižničnega informacijskega znanja in informacijske pisme­ nosti običajno izvedemo že pred januarjem, zato ni bilo običajnih skupinskih 
predstavitev za dijake. Knjižničarki sva jih seznanjali sproti, med njihovimi 

76 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
individualnimi obiski, letošnjo jesen pa so prvi letniki že začeli z redno upora­ bo novega lokatorja.
Lokator prikazuje dvodimenzionalni ali tridimenzionalni načrt knjižnice z na­ tančno lokacijo iskane knjige (sliki 3 in 4).
Slika 3: Primer dvodimenzionalnega prikaza (Tacer Slana in Žuran Putora, 2022)
Slika 4: Tridimenzionalni prikaz postavitve prostorov in opreme  
(Tacer Slana in Žuran Putora, 2022)
Slika 5: Ikona lokatorja v katalogu (Tacer Slana in Žuran Putora, 2022)

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 77
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
Slika 6: Prikaz položaja gradiva na polici (Tacer Slana in Žuran Putora, 2022)
Klik na ikono lokatorja v katalogu (slika 5) odpre tridimenzionalni pogled knjiž­
nice ali odseka, v katerem je polica z gradivom označena s temno modro barvo 
in puščico (slika 6).
4 Raziskovalni problem
Za lažje izvajanje številnih opravil je uporaba lokatorja v veliko pomoč tudi 
knjižničarjem, saj bistveno zmanjša število poti do knjižnih polic, kar omogoča 
več časa za strokovno delo, svetovanje in dodatne storitve. Marsikoga od upo­ rabnikov spoznavanje decimalne klasifikacije in njene razvrstitve v prostoru 
ne prepriča, naj bo še tako univerzalna, samo da bi hitreje dostopal do gradiva, 
marsikdo celo raje odide iz knjižnice brez gradiva. Uporabnost knjižnice je lahko 
v tem oziru v dobi dodatnih alternativ zmanjšana, zato je ponudba dodatnega 
enostavnega orodja lahko dobrodošla. Nekateri primeri iz prakse kažejo (na pri­ mer Mestna knjižnica Kranj, 2023), da se lahko knjižnice odločijo tudi za opusti­ tev klasične postavitve gradiva in ga preuredijo v sodobnim uporabnikom bolj 
privlačne, morda intuitivne ali iz drugih okolij znane ureditve zbirk (LaGarde, 
2013) ter z žanrifikacijo (razvrščanje po žanrih)
1
 (Collazo, 2022).
Lastna izkušnja uporabe lokatorja v šolski knjižnici nas je spodbudila, da smo 
s pomočjo vprašalnika skušali spoznati še izkušnje v drugih knjižnicah. Pred­ vsem so nas zanimala vprašanja:
 1
 Pojem se pojavlja v angleščini (genrification) in ga opisujejo kot reorganizacijo knjižnične zbirke, 
predvsem leposlovja, tako da se oznake univerzalne decimalne klasifikacije delno ali v celoti 
zamenjajo z uporabnikom prepoznavnimi kategorijami, žanri, na primer fantazijsko branje, 
zgodovinski romani ipd. (glej tudi Hora, 2015).

78 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
 – S kakšnim namenom so se knjižnice odločile za uporabo lokatorja?
 – Ali se je v knjižnicah z lokatorjem spremenil način iskanja gradiva?
 – Kakšni so odzivi uporabnikov na možnost iskanja z lokatorjem?
 – Kakšni so odzivi knjižničarjev na aplikacijo Cobiss lokator v celoti?
5 Metodologija in omejitve
Veliko premisleka je bilo posvečenega metodam zbiranja relevantnih podatkov 
o uporabi lokatorja. Prvi del raziskave je bil osredotočen na odkrivanje, katere 
knjižnice v Sloveniji so imele iskalno orodje pred letom 2022. Drugi korak je bil 
pridobiti informacije, katere knjižnice so začele uporabljati lokator leta 2022, saj 
so nekatere knjižnice orodje samo odprle, niso pa ga še pripravile ali ga dale v 
uporabo. Januarja 2023 je bilo na spletni strani Cobiss, ki predstavlja lokator,
2
 
evidentiranih 38 slovenskih knjižnic, kar je vzorec naše raziskave. Za zbiranje 
informacij o njihovi uporabi lokatorja smo pripravili in jim posredovali splet­
no anketo v sistemu 1ka z 12 vprašanji o njihovih izkušnjah z lokatorjem, od 
priprave do uporabe, ter o odzivih uporabnikov na to orodje. Bilo je 8 vprašanj 
zaprtega tipa, od tega 4 vprašanja z več možnimi odgovori. Na prvo povabilo sta 
odgovorili le 2 knjižnici, dodatne 4 pa so se opravičile, da ne morejo sodelovati, 
ker še niso imele časa za pripravo orodja. Po poslanem dodatnem opomniku za 
izpolnitev spletne ankete se je odzvalo skupaj 11 knjižnic različnih vrst in veli­ kosti iz vse države, ki so lahko sodelovale vsaj z nekaj odgovori.
6 Rezultati in razprava
Na anketo je odgovorilo 11 knjižničarjev, 1 iz visokošolske knjižnice, 2 iz splošne 
in 8 iz šolskih knjižnic. Od tega jih je bilo 6 z zalogo do 25.000 izvodov in 5 z več 
kot 25.000 izvodi. Kljub različnosti tipov knjižnic vzorec zaradi števila ne more 
biti zelo reprezentativen, vseeno pa daje prvi uvid v izkušnje z lokatorjem.
Kot kaže slika 7 (respondenti so lahko izbrali več odgovorov), je kar 6 odstotkov 
knjižničarjev lokator začelo uporabljati iz radovednosti in kot dodatno pomoč 
pri iskanju, v tistem trenutku še niso imeli priporočil od kolegov knjižničarjev 
in lokator zanje ni bil mišljen kot osnovno orodje za nove uporabnike. Eden od 
 
2
 https://plus.cobiss.net/locator/

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 79
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
razlogov, ki so ga omenili, je bil tudi sodoben videz, saj gre za orodje, ki upora­ blja tridimenzionalno orientacijo.
S kakšnim namenom ste začeli uporabljati lokator? (n = 12) Možnih je več odgovorov
KnjižnicezlokatorjemvCobiss+
ANALIZA-GRAFI
S kakšnim namenom ste začeli uporabljati lokator? (n = )   Možnih je več odgovorov
Qg_text Q(Drugo:)
Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa
ganeuporabljamo  % % %
lokatorjaneuporabljamo  % % %
ganeuporabljamo.  % % %
Veljavni Skupaj  % %
Manjkajoči -(Preskok(if))  %
https://ka.arnes.si/ 
Slika 7: Namen uporabe lokatorja
Pri vprašanju o težavnosti uporabe orodja je 6 knjižničarjev (67 %) potrdilo, da 
je uporaba lokatorja dovolj intuitivna za enostavno uporabo. 2 knjižnici sta od­ govorili, da ga pri njih (še) ne uporabljajo.
Ali opažate, da je lokator dovolj intuitivno orodje za enostavno uporabo? (n = 9)
KnjižnicezlokatorjemvCobiss+
ANALIZA-GRAFI
Aliopažate,dajelokatordovoljintuitivnoorodjezaenostavnouporabo?(n=)
https://ka.arnes.si/ 
Slika 8: Mnenje o intuitivnosti lokatorja
O predhodnem znanju za uporabo lokatorja večina meni, da ni potrebno, razen v 
primeru mlajših učencev, ki se šele učijo uporabe računalnika. Poleg splošnega 

80 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
poznavanja in veščin dela z računalnikom ter seznanitve z nacionalnim knjiž­
ničnim katalogom (COBIB) ni potrebe po drugih navedenih veščinah (pregle­ dnica 1).
Preglednica 1: Mnenja o potrebnih dodatnih znanjih uporabnikov za uporabo lokatorja
Iskanje v Cobiss. 1
Ne. 3
Ne, če ga uporabljajo redno. 1
Ne vem. 1
Nekateri veliko, drugi nič. Gre za učence osnovnih šol, ki potrebujejo 9 let, da postanejo 
digitalno pismeni. 
1
Morda mlajši učenci, še posebej pri uporabi računalnika. 1
Skupaj 8
Tudi na vprašanje o odzivih uporabnikov so knjižničarji lahko dali več odgovo­ rov. Pet od osmih jih je menilo, da so uporabniki zadovoljni in celo veseli pripo­ močka, nihče ni odgovoril, da je orodje časovno zamudno ali zapleteno. Dvakrat 
je bil izbran odgovor, da se uporabnikom ne ljubi uporabljati iskalnika. Tisti, ki 
so prosto odgovarjali, so enkrat zapisali trditev, da bodo vedno posamezniki, 
ki orodja ne bodo uporabljali, dvakrat pa so zapisali, da lokatorja še nimajo v 
uporabi in ga še niso predstavili uporabnikom.
Kakšni so odzivi vaših uporabnikov o lokatorju? (n = 13) Možnih je več odgovorov
KnjižnicezlokatorjemvCobiss+
ANALIZA-GRAFI
Kakšni so odzivi vaših uporabnikov o lokatorju? (n = ) Možnih je več odgovorov
Qe_text Q(Drugo:)
Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa
večinijesuper,sepanajdejotudiposamezniki,
kiganebodouporabljali.
 % % %
lokatoršelepripravljamo.  % % %
nimammnenj,kernidokončaninjimganisem
predstavljala.
 % % %
Veljavni Skupaj  % %
Manjkajoči -(Preskok(if))  %
Skupaj  %
https://ka.arnes.si/ 
Slika 9: Odziv uporabnikov na lokator
Na vprašanje, kako predstavijo lokator uporabnikom, je odgovorilo 8 knjižni­ čarjev. Bodisi ga predstavijo s pomočjo posrednih vizualnih navodil bodisi v 
skupinskih izobraževanjih ali individualno. Tovrstna kombinacija različnih 

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 81
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
medijev in oblik predstavljanja (ne le besedno ali shematsko, ampak tudi v sliki 
ali animaciji) kaže, da različni uporabniki potrebujejo različne pristope in raz­ lično število ponovitev, da novo znanje usvojijo in jim postane domače.
Kako uporabnike seznanite z lokatorjem? (n = 11) Možnih je več odgovorov
KnjižnicezlokatorjemvCobiss+
ANALIZA-GRAFI
Kako uporabnike seznanite z lokatorjem? (n = ) Možnih je več odgovorov
Qd_text Q(Drugo: )
Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa
dosedajšenisem,kersemsamoposkusila,
kakodeluje. vprihodnostipanameravam
lokatorprikazatiučencemv. razreduvokviru
učnihurknjižničnoinformacijskegaznanja
(kiz).
 % % %
lokatoršelepripravljam,namenimam
predstavitivokvirukiz.
 % % %
bom...enkratpripravilavideovodič.  % % %
https://ka.arnes.si/ 
Slika 10: Seznanitev uporabnikov z lokatorjem
Zanimalo nas je še, kako so uporabniki pred uvedbo lokatorja poznali razpo­ red gradiva in kako so našli želeno gradivo (preglednica 2). Razvidno je, da je 
pouk Knjižničnega informacijskega znanja ključen za spoznavanje orodja, kot 
je lokator. V tem času se vsak posameznik v skupini vrstnikov seznani z njim in 
lahko redno vadi njegovo uporabo, medtem ko splošne in visokošolske knjižnice 
izobraževanje izvajajo na drugačne načine, ki zahtevajo več časa in sredstev 
(individualno delo, dodatne oznake ipd.).
Preglednica 2: Prikaz, kako so uporabniki našli gradivo v knjižnici pred uvedbo lokatorja
Tavali so po knjižnici in iskali ali vprašali. 1
V okviru Knjižničnega informacijskega znanja jih pri uvodni uri v šolski knjižnici 
seznanimo tudi s postavitvijo knjižničnega gradiva. 1
Ure Knjižničnega informacijskega znanja. 1
Seznanijo se med rednimi urami Knjižničnega informacijskega znanja ali ko pridejo iskat 
gradivo. 1
Učenci vejo, kje iskati gradivo, saj se o tem učimo pri urah Knjižničnega informacijskega 
znanja. 1
Vsakemu uporabniku smo pomagali knjižnični delavci. 1
Kurikul osnovne šole predvideva 4 učne ure Knjižničnega informacijskega znanja na 
oddelek (od 1. do 9. razreda). Po teh učnih urah se učenci uspešno znajdejo v naši šolski 
knjižnici. 1
S pomočjo oznak na policah. 1
Skupaj 8

82 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
Vprašali smo tudi, katere pomanjkljivosti lokatorja omenjajo uporabniki. Od 
osmih so trije odgovorili, da uporabniki ne omenjajo nobenih pomanjkljivosti, 
trije pa še nimajo odzivov od svojih uporabnikov. En odgovor omenja, da kakšen 
uporabnik težko najde lokator, in drugi omenja težavo posameznikov z orientaci­ jo v tridimenzionalnem prikazu prostora. Zaradi tega je tudi pomembno uporab­ nike knjižnice sproti obveščati o novostih ter te predstavljati na njim razumljiv 
način. Eden od teh načinov so prav ure Knjižničnega informacijskega znanja in 
informacijskega opismenjevanja v knjižnicah.
Zanimalo nas je še, katere pomanjkljivosti lokatorja opazijo knjižničarji sami. 
Odgovori so bili odprtega tipa, zato se je vsak knjižničar opredelil glede na to, 
kar je bilo pri njih najbolj moteče. (Ker je lokator del sistema Cobiss, se že od 
namestitve naprej posodablja in mu glede na potrebe knjižnic občasno dodaja­ jo posamezne novosti, na primer v odgovorih omenjeni arhitekturni elementi: 
vitrina, fotelj ipd.).
Preglednica 3: Prikaz pomanjkljivosti lokatorja po mnenju knjižničarjev
Za knjižnice z več podlokacijami v istem fizičnem prostoru je njegova priprava zelo 
zahtevna.
1
Premajhen izbor arhitekturnih elementov (vitrina, sedežna garnitura, fotelj …) in barv. 1
Dobrodošla bi bila izbira/oblika/barva/velikost miz, stolov, sedišč ter dodatne vitrine, 
zabojniki, ki bi bili bolje vidni.
1
Vzpostaviti lokator ni tako enostavno in hitro. 1
Ne pogrešam ničesar. 1
Za nas in uporabnike je pomagalo. 1
Časovno mi ne uspe, da bi temu segmentu namenila več časa. Mislim, da sem ugotovila, 
da moram preoblikovati postavitev v COBISS-u, da bom lahko locirala ustrezne naslove 
na police.
1
/ 1
Skupaj 8
Ko smo spraševali knjižničarje o prednostih lokatorja pri njihovem delu, so trije 
odgovorili, da jim pomaga pri urejanju knjig, enak delež je bil v odgovorih za 
prihranek časa za druge strokovne naloge. Trije pa še niso imeli konkretnih iz­ kušenj z njim. Eden od knjižničarjev je ugotovil, da postane lokator priljubljen, 
če ga uporabljajo tudi učitelji, saj s tem poučujejo z zgledom, ki ima največjo 
težo pri mladih.

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 83
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
Ali z uporabo lokatorja prepoznate katero  
od prednosti pri vašem vsakdanjem delu? (n = 11)  
Možnih je več odgovorov
Slika 11: Prednosti lokatorja pri vsakdanjem delu knjižničarjev
Nazadnje smo knjižničarje vprašali, kakšno je njihovo mnenje glede tega, ali ima 
lokator pozitiven učinek na obisk oziroma izposojo gradiva v njihovi knjižnici. 
Ker nekatere knjižnice do takrat še niso predstavile orodja uporabnikom (4), jih 
polovica ni mogla podati dokončnega odgovora. Drugi odgovori so enakomerno 
porazdeljeni, po 2 knjižničarja sta prepoznala koristi lokatorja, v dveh primerih 
pa neposredni učinki na izposojo oziroma obisk niso bili prepoznani.
Ali po vašem mnenju uporaba lokatorja pozitivno vpliva  
na obisk oziroma izposojo v vaši knjižnici? (n = 8)
Slika 12: Prikaz mnenj knjižničarjev o učinkih lokatorja

84 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
7 Zaključek
Ozrli smo se na uporabo sodobne tehnologije v obliki lokatorja knjig kot po­ moč in za večjo učinkovitost storitev v knjižnicah. Analiza, ki smo jo opravili, 
se osredotoča na namene in odzive uporabnikov, primerjavo iskanja v knjižnici 
pred uporabo lokatorja in po njej, kakovostne učinke lokatorja ter zadovoljstvo 
uporabnikov in knjižničarjev.
Ker je minilo le šest mesecev od zagona orodja do izvedbe ankete in je bilo to 
sredi šolskega leta, v šolskih knjižnicah pa je običajno en sam knjižničar, je bilo 
težje organizirati delo tako, da bi hkrati pripravili še lokator, saj lahko faza iz­ delave pomeni tudi dodatne spremembe v postavitvi zaloge. Zato predstavljamo 
najzgodnejše izkušnje slovenskih knjižničarjev iz različnih knjižnic, največ šol­ skih, o tem, s kakšnim namenom so izvedli implementacijo lokatorja in kakšni 
so njegovi učinki.
Predvsem pa so naše ugotovitve naslednje: knjižničarji menijo, da je lokator 
uporaben v knjižnicah je dovolj intuitiven za enostavno uporabo in ne zahteva 
posebnih dodatnih znanj razen uporabe računalnika. Izdelava lokatorja zahteva 
več časa in truda v knjižnicah z bolj razvejano zbirko gradiv, vendar je ta ravno v 
takšnih knjižnicah tudi najbolj koristen. Lokator prihrani čas tako uporabnikom 
knjižnice kakor njenim skrbnikom (knjižničarjem) pri vsakdanjem delu. V tem 
trenutku knjižničarji izpostavljajo dodatno potrebo po obogatenem naboru kom­ pleta za izdelavo orodja in konkretnih nasvetih za pripravo. Največja prednost 
lokatorja Cobiss+ je torej možnost hitrejše orientacije v manj znanem knjižnič­ nem okolju in to, da je enotno orodje za različne vrste knjižnic.
Lokator je torej eden od dobrih primerov, ki jih ponuja sodobna tehnologija za 
konkretno pomoč uporabnikom knjižnice za njihovo večjo samostojnost in učin­ kovitost, kadar jo želijo in potrebujejo. Hkrati omogoča knjižničarjem, da se lah­ ko bolj kakovostno posvečajo uporabnikom s strokovnim delom, svetovanjem in 
drugimi dejavnostmi namesto zamudnega spremljanja ali usmerjanja do polic 
z gradivom. Zato želimo z njim seznaniti čim širši krog knjižničarjev, da najprej 
sami prepoznajo prednosti, ki jim jih ponuja, in ga nato promovirajo med svojimi 
uporabniki. Da bi tako tudi deloval, je potrebno sprotno javljanje pomanjkljivo­ sti, ki jih uporabniki in knjižničarji zaznavajo, ter ažuriranje funkcionalnosti s 
strani upravitelja sistema. Nenazadnje so pomembne tudi predstavitve dobrih 
praks tistih, ki ga že uporabljajo, saj bo le tako lokator ne samo še ena aplikacija 
med mnogimi, temveč zanesljiv pripomoček. Toda najprej je treba, da zaživi pri 
knjižničarjih.

Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86 85
Uporaba lokatorja Cobiss+ v šolski knjižnici – z digitalnim lokatorjem do bolj samostojnih …   
Viri
American Association of School Librarians. (2022). AASL standards framework. https://
standards.aasl.org/wp­ content/uploads/2018/08/180206­ AASL­ framework­ for­ lear­ ners­ 2.pdf
Bezemer, J. in Kress, G. (2016). Multimodality, Learning and Communication: a social se-
miotic frame. Routledge.
Browsing the shelves: understanding call numbers & LC classification. (b. d.). Berkeley 
Library. https://guides.lib.berkeley.edu/c.php?g=125157&p=1027399
Budimir, G. (2001). Lokator gradiva v knjižnicah. COBISS Obvestila, 6(4), 34–43. https://
www.cobiss.si/oz/HTML/CO_letnik_6_final/220/index.html
Collazo, L. (2022). The library genrefication project. https://www.readerpants.net/2011/09/
genrefication­ project.html
Conestoga College Library. (2017). Finding – locating books on the Shelf. Library Resource 
Center. https://www.youtube.com/watch?v=HTu9EhJ3Fo4
Gaberšek, S. (2018). Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnov-
ni šoli [Magistrsko delo]. Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko. 
https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=71133
Davidson College – E. H. Little Library. (b. d.). How to find books: book locations in the 
library. https://davidson.libguides.com/c.php?g=367469&p=2483461
Hora, A. (2015). Genrifying the school library’s fiction collection. Graduate Research Pa-
pers (94). https://scholarworks.uni.edu/grp/94
Kako sami poiščemo gradivo. (2021). Knjižnica A. T. Linharta Radovljica. https:/ /www.
rad.sik.si/kako­ sami­ poiscemo­ knjigo/#iskanjevpolici
LaGarde, J. (2013). Five more conversations [about school libraries] that I don’t want 
to have anymore. Collected magazine (11), 5–6. http://www.slanza.org.nz/uplo­ ads/9/7/5/5/9755821/collected_november_2013.pdf
Locating books on the shelf. (2022). University of Manchester Library. https:/ /www.li­ brary.manchester.ac.uk/resources/books­ and­ resources/borrowing/locating­ books­ on­ ­ the­ shelf/
Mestna knjižnica Kranj. (n. d.). Mkk.si. https://www.mkk.si/asset/iEMQg4ynD9NYdiS6i
Petek, M., Poličnik – Čermelj, T., Šauperl, A. in Švab, K. (2019). Organizacija knjižničnih 
zbirk. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Puma Librarian. (2015). How to find books in the library [Video]. https:/ /www.youtube.
com/watch?v=PV1MWVwrkE0
Library launches new app. (2022). Rochester Public Library. https://www.rplmn.org/
Home/Components/News/News/8549/3804
Steinbuch, M. et al. (2008). Knjižnično informacijsko znanje. Zavod RS za šolstvo.

86 Knjižnica, 2023, 67(3–4), 69–86
Gordana Banjanin   
Sušec, Z. in Žumer, F. (2005). Knjižnična informacijska znanja. Ministrstvo za šolstvo in 
šport.
Tacer Slana, J. (2022). Novosti V COBISS+ in MCOBISS-U [Video]. Konferenca Cobiss 2022. 
https://www.youtube.com/watch?v=_lPMqX6ho7U&list=PLeBQsIfZEzUOznO03_dR­ ­ FQHnh2fCg8SL&index=22
Tacer Slana, J. in Žuran Putora, T. (2022). Lokator gradiva v COBISS+ [spletni dnevnik]. 
https://blog.cobiss.si/2022/12/22/lokator­ gradiva­ v­ cobiss/
mag. Gordana Banjanin
II. gimnazija Maribor, Trg M. Zidanška 1, 2000 Maribor
e­ pošta: knjiznica@druga.si