Štev. 43.
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.
V Ljubljani, 20. oktobra 1921.
Leto LX1.
utrni tovariš
te.
Glasilo Udruienla Jugoslov. Učiteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana.
Vte ipise, v ocenc poslane knjige itd. ie pošiljati lamo na naslov : OredniStvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.	Učiteljski TovariS izhaja VHah četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 1001— K, za naročnike v inozemstvu 140'— K letno. Posamezna številka po K 2'—.		Za oznanila je plačati od enostolpne peiit-vrste, če «e tiska enkrat . . 2 K — vin. ., „ „ dvakrat. . 1 . 50 ,. za nadaljnja uvržčenja od petit-vrste po 60 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.		Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativni stvari, je pošiljati samo na naslov; Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklama nje so proste poštnine.
	Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 K za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 50 K.	Telefon uredništva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.	
GJavne poteze novega zakona o narodnih šolah.
(Predelanega Po zastopnikih učiteljstva na podlagi odloka ministra DroSvete z dne
28. aprila 1921. štev 18.115.)
V Rogaški Slatini se ie izrekla želja, da bi »Učit. Tov.« objavil načrt novega šolskega zakona. Vendar se ie ta zahteva odklonila, zaradi pomanjkanja prostora in ker je to še-le prvotni načrt, ki bo doživel še različne /zpremembe. Načrt ie objavila »Narodna Prosveta« v trinajstih številkah. Izdelal ga ie učiteljski odbor no odloku ministrstva prosvete. na predlog glavnega odbora UJU.
Marsikdo se zanima za novi šolski zakon, a mu ni ^Narodna Prosveta« na razpolago. Tudi sj bo govoiilo o načrtu zakona za narodne šole na državni skupščini UJU. ki bo 8. in 9. novembra v Zagrebu. zato ie pač potreba, da se slovensko učiteiistvo seznani z novim projektom. Močem ga obdelati le kratko, brez navedbe naragrafov. Staro bom omenila le mimogrede in boli poiskala, kar ie za nas novega.
Naloga narodne šole ie vzgajati mladino v duhu naciionalnega in državnega edinstva in verske strpnosti, ii dajati o!)čo podlago za moralno in praktično življenje in nadaljno izobrazovanje.
Naštete so vrste narodnih šol. kar ie znano.
Šolanie v narodnih šolah ie obvezno i ti traja S let. (Vendar ni povedano, kdaj ? se začne šoloobveznost.)
Vrste. Narodne šole so državne. Narodne manjšine lahko ustanove v krajih, kier so v večini, privatne šole. v katerih se uči jezik narodne manjšine. Take šole odobrava ministrstvo prosvete.
Vzdrževanie. Šole zida šolska občimi. Ako ie ta siromašna, pomaga oblast a'i država. Šole vzdržuje država. V vsaki samoupravn' oblasti (okraju, županijit mora biti šolski fond. ki pomaga vsaki šolski občin: s posojili pri zidanju šole. Obseg šolske občine ie mesto. trg. vas ali več krajev, ki skupaj zidajo šolo. Vsa-šolska občina mora pri zidanju šole skrbeti tudi za stanovanje učiteljstva in kicr ie potreba tudi učencev. Zemljišče za stavbo se lahko razlasti, ako ga šolska občina nima sama. Pri šoli mora biti dvorišče, igrišče telovadnica in prostor v gospodarske svrhe Ravno tako ie po selih vsaka občina dolžna dati vsakemu Rastavniku (učiteljuljci]). ki ima stano-
_s__- - -
vanje v šoli. 10 arov dobrega zemljišča v bližini šole, ki mora biti dobro obdano z ograio. Ako pozimi učenci stanujejo v šoli se tam zidajo sobe in kuhinja za učence ter se morajo primerno opremiti. Dajati se jim mora tudi gorivo in luč. Šolsko stanovanje za nastavnike mora imeti 3 sobe kuhinjo, klet. hlev. pralnico, slirambo in druge oritikline gospodinjstva. Ako stanovanje temu ne odgovaija. dobi učiteiistvo odškodnino. Pravico na stanovanje imajo vsi nastavniki narodnih šol. Ako je. učiteljski zakonski par, oče in hči učiteljica, neoženjen brat in sestra, imajo pravico samo do enega stanovanja. a odškodnino v gotovini. Z ne-učiteliem omožena učiteljica ima oravico do stanovanja. Po smrti ostane družina 3 mesece v službenem stanovanju.
Za plačevanje šolskih potrebščin mora imeti vsaka občina šolsko blagajno. Blagajnik je odgovoren za svoje delovanje in dobi plačilo. Vzdržavanje šol pripada državi in se bo dobival denar na isti način kot sedaj.
Razen šolskega forida za zidanje šol-.skih Doslonii. se lahko ustanove šolski skladi za ubožne učence, ki skrbe za obleko, obutev, knjige in druge potrebščine; za šolarske kuhinje, prirejanje ekskurzij, za prirejanje javnih predstav in koncertov itd. Te sklade upravlja šolski odbor a upravljajo jih tudi lahko dru-<ri. kakor: posebna dobrotvorna društva, ki so take ustanove osnovala: kontrolirajo iih oblasti.
Ministrstvo prosvete odreja otvoritev osnovnih šol in drugih, na nredlog šolskega nadzornika ali šolskega odbora, če so dane postavne zahteve. V gorskih krajih kjer ni zadostnega števila otrok, ali kier ic občina tako siromašna, da ne more zidati šole mu se ustanovi šola s potovalnim učiteljem. Vsakemu potujočemu učitelju so prideliene 2—3 take šole. Pouk traja 6—10 tednov. Za vsako tako šolo se mora zidati poslopje in za učitelja udobno stanovanje; šolski odbor mu je zavezan preskrbeti hrano.
Za ustanovitev osnovne šole je pogrebno 30 šoloobveznih otrok.
Šolska zgradba mora odgovarjati higienskim in pedagoškim predpisom. Pri-
vatne šole se smejo otvoriti samo pod temi pogoji: Nastavniki (to so učitelji in učiteljice) privatnih šol morajo biti naši državljani imeti morajo izpite, ki so nredpisani znati morajo službeni jezik (srbski, hrvaški, slovenski) in biti dobrega zadržanja. Samoupravne oblasti ustanavljajo: zavode za gluhoneme, slepe, pokvarjene itd. Nastavnike plača država, niih plača odgovarja plači meščanskih, učiteljev.
Šolske občine. Predstavniki šolske občine: Šolski odbor sestoii iz: upravitelja šole. predsednika politične občine, treh pismenih državljanov, kot zastopnikov staršev — izbere jih občinski odbor, ako ie več občin iz vsake občine eden -- ako ima šola 3 nastavnike,.eden od učiteljstva. kj ea izbereio ostali člani šolskega odbora. Šolski odbor se voli na 3 leta in se naznani šolskemu nadzorniku. Najda-lje 7 dni po izvolitvi si šolski odbor izbere podpredsednika, blagajnika, delovodjo (tajnika). Predsednik šolskega odbora je upravitelj. Dolžnosti šolskega odbora so iste. kot jih ima sedanji krajm šolski svet vendar po novem zakonu se mu še podeli nova pravica da nadzoruje šolski obisk in izreče k~a z n i za ne--edno obiskovanje šole. Predsednike politične občine kaznuje, ako se ne odzovejo zakonskim dolžnostim, šolski nadzornik ali v Beogradu in večjih mestih prosvetni inšpektor s 300—500 D, v korist šolske blagajne. Proti kazni ie 10-dnevni rok za nriziv Policijska oblast iztirja kazen po 15 dneh, ako uradnik tega ne stori, plača kazen sani v nadaljnjih 15 dneh.
Dopisi šolskega odbora in upravi-telistva so poštnine prosti. Za vodstvo šolske administracije v šolskem odboru d.:bi poslovodja plačo, ki se izplača vsakega orvega v mesecu v naprej.
Vsak državljan države Srbov. Hrvatov in Slovencev ima pravico, da šola brezplačno svojo deco v šolah, ki so v tem zakonu imenovane. Dolžnosti držaylja-nnv so: da svoio deco redno pošiliaio v šolo in šolo v vzgoji podpirajo. Vsak državljan ima pravico, da se informira o učnem napredku in obnašanju svoie dece pri pristojnem učitelju ali upravitelju. Vsaka šola ie dolžna na leto prirediti vsaj eden roditeljski sestanek. Občinski sod ie dolžan na zahtevo učitelja ali upravitelja. roditeljskega veča ali šolskega odbora kaznovati občane, ki kršijo avtori-
teto učitelja pred deco ali roditelji, n. pr. ako kdo pride biez dovoljenja v razred aii kvari na drug način šolsko mladež.
Učitelji so dolžni spremljati učence v cerkev na dan narodnih praznikov, k maši v začetku in ob koncu šolskega leta. ako cerkev od šole ni več kakor pol ure oddaljena. Spremljanje učencev ob narodnih praznikih ie obvezno.
Ureditev narodnih šol. Zabavišča se ctvariaio v krajih, kier to dovoli minister prosvete po predlogu šolskega nadzornika. V zabavišča pohaja deca. od 4. do 6 ieta in se poučinejo v jeziku, ki ga govore starši, a morajo se tudi vežbati v govorjenju službenega jezika, kjer govore prebivalci drug. nego državni jezik. Vzgoia je skupna; dečkov in deklic:
V osnovnih šolah se vrši pouk v službenem jeziku: srbskem, hrvatskem ali slovenskem.
Učenec, ki »o dovršenem 4. razredu ne gre v srednjo šolo, je dolžan, da se nadalje. uči v osnovni ali meščanski šoli. ali v kaki strokovni ali profesionalni šoli, kier mora ostati 4 leta.
Meščanske šole so lahko moške, ženske ali mešane. Trajajo 4 leta. Pripravljajo učence, da zamorejo vstopiti na učiteljišče, višjo trgovsko šolo, višjo obrtno, navtično in druge šole. za katere se drugače zahteva 4 razrede srednjih šol. Predavanje se vrši v državnem ieziku.
Učenci osnovnih šol. ki dovršijo z dabrim uspehom 6. razred, nadaljujejo učenje v rednih zimskih tečajih, ki trajajo vsaki) leto .4 mesece: nov., dec.. jan. *ebr. Ti višji razredi morajo biti ¡Poljedelskega značaja. Vendar lahko učenci, ki so dovršili 6. razred, po želji staršev ob-iskuieio samostojne poljedelske razrede-, ki iih bo osnovalo ministrstvo prosvete na | Predlog šolskega odbora. Strokovni nastavniki teh šol imajo plačo meščansko-šolskih učiteljev. Učenci, ki so dovršili 6. razred osnovne šole. lahko vstopijo 2 leti v gospodarske - - selske šole. v gospodinjske ali nižje obrtne šole. Učenec, ki zaradi ubožnosti staršev ne more nadaljevati učenja v kaki šoli. a ie dovršil 6. razred ter vstopil pri kakem rokodelcu kot vajenec. mora tam dovršiti dveletni strokovni tečai. katerega mora obiskovati dva dni tedensko celodnevno. Strokovni tečaji se dele na višje in nižje. V nižji tečaj se sprejemajo oni. ki niso dovršili osnovne šole ali so pavzirali dolgo
LISTEK.
Tujka.
. Vsi brez izjeme smo ii hlapčevali. ''"i. ki so ie bili .vajeni že iz detinskih let, se ie doma kot pri »finejših« liudeh Govorilo nemški, so sicer mani občutili fyc-ie hlapčevstvo. Čutili pa smo ga oni, smo se seznanili ž njo šele v šoli. O, ^ko brezobzirno ie nastopila tu svoie go-^odstvo! Ako nisi bil dober v nemščini, j1 'Ml slab v vseh predmetih! Ni ti kazalo ruzega. kot da si stisnil zobe in ii po-vetil vse svoje sile — njej, nemščini v (|'vi vrsti! Za mnogokaterega ie bil ta lu tr<* — Da	smo ^renko zeleno
luno zaškripaj in zdrobila se je kon-tudi druga lupina pod zdravimi zob-& — jedro ie bilo naše. Ne vem če je občutil kdo izmed nas
M in

tega jedra - - znanja nemščine.
. Za vse. ki smo se s povešenimi očmi in z lmžnio v duši zavedali svojega hlapčevstva. ie bilo to jedro brez okusa, znanje tega iezika nam ni bilo v radost in ponos. Nemščina ie bila za nas le krinka: brez te krinke nismo imeli pravice vzgajati in govoriti deci lastnega naroda.
Ko smo se po/neie otresli hlapčevstva. smo se oddahnili tudi od te more — poučevanja nemščine v ljudski šoli. Narekuje. oziroma dovoljuje io le še vsakemu znan odlok.
Za našo narodno zavednost in za našo narodno svobodo ie bilo učenje nemščine — opij. In naš narod se je tako navadil tega opita, da se mu danes toži. da ga žeja po niem. Resnica je. vsakdo izmed nas io ie že slišal od liudstva samega: naše ljudstvo zahteva, da navadimo tudi njegovo deco uživati ta opij; ljudstvo zahteva da poučujemo nemščino v ljudski šoli! Da se je ie dosedaj ubranilo večina šol, ie krivo to. da liudstvu ni
znan zgoraii omenjeni odlok. Kjer pa 5z-\ edo zam. ta;n se oglašajo otroci skoro vsi br£7, izietne za ta predmet.
Slovani srno gostoljuben narod. Gostoljubnost Slovencev pa se zadnje čase odlikuje še po eni lastnosti: domačine in sorodnike gledamo mrko in postrani, tujca pa sprejmemo z vsemi častmi. Neprijazno se obrača liudstvo od nas ko čuje, da se bodo otroci učili iezika naših bratov —• srbohrvaščine. Za tujko, za nemščino pa z radostnim srcem jamči z naj-lejršim lastnoročnim podpisom.
Oglejmo si to tuiko od blizu, premo-trimo pomen in posledice njenega vstopa v naša svetišča. Pravico imamo, da odločujemo o njenem sprejemu! Saj smo mi. ki io bomo sprejeli, predstavili naši deci in ii odkrivali njeno »neprecenljivo« vrednost. Da, mi bomo njeni gostitelji, mi v prvi vrsti! In že tu ob sprejemu leži kamen, katerega ne bomo mogli odmakniti: to je naša mržnia do te tujke. —
Kako naj z uspehom poučujemo predmet, do katerega nimamo ljubezni, temveč ceio mržnio?
Sprejem nemščine ie škodljiv za vzgajanje naiodne zavednosti in ponosa; škodiluv tudi komaj zasejanemu držav-1'anskeniu čutu. Ljudstvo na tihem in na sjkrivnein simpatizira s kraji in z ljudmi, iz katerih ie izšla tujka, ki stopa v naša vzgaiališča Tako dolgo se je opajalo to ubogo ljudstvo z opijem, da ne razloči več strupa, da ga hoče preskrbeti tudi svoji deci kot oriboljšek. slaščico za življenje. — Pa vedno zatrjujejo, da ie prva naloga šole vzgajati in potem, šele poučevati. In med prvimi mislim, bi bilo treba vzgoiiti v deci tudi čut narodnosti! Pa bomo ravno v tej točki začeli nevarno igro? — Ni na mestu, da se nam vsled teh besed očita slepo sovraštvo do nemščine! Mi še ne moremo biti napram njej popolnoma hladni: zaradi ljudstva ne. ki ie še popolnoma omamljeno od njenega
po dovršcniu osnovne šole. Ta tečai le lahko spojen s kurami za analfabete. Ostali se sprejemajo v višji tečaj. Ministrstvo prosvete bo uredilo s posebno uredbo različne druge šole: za nenormalno deeo. za gluhoneme, slepe, za pokvarjene. Lastniki tovareu ali večjih industrijskih podjetij morajo, ako pri svoiem delu uporabljajo šoloobvezno deco, to pošiljati v javno šolo ali pri svoiem podjetju na lastne stroške osnovati šolo. Učitelje takih šol plača država. Za šoloobvezno d^co. ki vsled prevelike oddaljenosti ne more obiskovati javne šole. n. pr. na pu-stah in velikih posestvih se mora lastnik pobrigati za potovalnega učitelja.
Dokler ni mogoče oivoriti toliko šol. kakor iih zahteva postava, se bodo otvo-nle šolske postaje, zasilne, ambulantne in v.lsko-gospodinjske šole skrajšanega tečaja. Za pripravo- učiteljev takih šol se bodo otvorili posebni tečaji. Radi širenja pismenosti med odrasle se ustanove an-aifabetski kurzi in prirejajo predavanja za narod v osnovnih šolah Predvidene sm šole na prostem in feriialne kolonije. Pri vsaki šoli morajo biti narodne knjižnice in čitalnice, katerih pravila predpisuje minister prosvete: šolski nadzorniki nai skrbe za redna sistematska predavanja za narod, ustanavljajo nai se šolski kinematografi »bratska in sesterska« kola šolske kuhinje, športna in sokolska udruženia in dr. Učitelii(ce). ki delujejo na tem polju. dobe. posebne nagrade na podlagi uredbe ministrstva prosvete.
Šolsko leto. Šolsko leto traja od 1. septembra de 26. junija. Počitnice med letom so o Božiču in o Veliki noči 10 dni in od 29. junija do ? 1. avgusta. Dalje ni popka v nedeljo in praznikih cel dan. v četrtek popoldan po mestih in trgih, a po vaseh cel dan. Spznamek pouka prostih praznikov izda ministrstvo prosvete. V krajih, kiei bi zaradi terenskih razmer ali iz kakšnih drugih vzrokov bilo boljše, če je pouk samo prednoldanski. dovoli io ministrstvo prosvete po predlogu šolskega nadzornika.
Učenci V. io VI. razreda po vaseh, kier se vrši nadaljevalni pouk v zimskih te jaiih. ostanejo doma od 1. novembra do 1. marca. Med tem časom poučujejo učitelji VII. in Vili. razred M!!!?)
Popisovanje otrok za I. razred osn. šoie vrši šolski odbor. Kompetentna oblast mora dati najd il.ie do 15. avgusta upravitelju sezuamek. Vpisano deco vseh razredov ie dolžan brezplačno pregledati šolski, okrajni, okrožni ali občinski zdravnik Bolne, sumljivega zdravja ali slaboumne otroke je predložiti oblasti v začasno ali stalno oprostitev. I Ičitelji so dolžni redno obveščali šolskega .zdravnika o nalezljivih boleznih. V slučaju, da se nalezljiva bolezen širi naglo sme šolski nadzornik zapreti šolo za 7 dni. a med tem obvestiti zdravnika, da ukrene potrebno. Učenci so dolžni redno .obiskovati šolo in cerkev. Za neredni šolski obisk se bodo roditelji ali njih namestniki kaznovali, in sicer za vsak neopravičen izostanek od 2 10 1). Zamude s c računa io poldne vno. Kazen izreka šolski odbor po zaslišanju roditeljev ter io dostavi predsedniku dotične občine v izvršitev. Proti tei kazni ni pritožbe. Neiztir.iane kazni mora v teku 15 dneh plačati predsednik. To kazen predpiše politična oblast. Ako se v teku nadaljnjih 15 dni od predsednika kazen ne iztiria se io mora odtegniti od plače do-tične^a uradnika in dati šolski blagajni. Poditelie ali namestnike, ki so siromašni in od katerih se kazen ne more iztiriati. se kaznuje z zaporom 1 dne za 10 D.
Uspeh posameznih predmetov in obnašanja se zapiše dvakrat na leto v knjigo ocene, in sicer 1. januarja in ob koncu
šolskega leta. Preselitev učencev se izvrši po premestnici.
Ocenjevanje v meščanskih šolaii se \ rši kakor v srednjih šolah. Na koncu šolskega leta se vršijo v osnovnih in meščanskih šolah šolske svečanosti po vzpo-redu. ki ga odobri šolski nadzornik. Tem svečanostim nai prisostvuje po možnosti šolski nadzornik, šolski odbor in roditelji učencev ter se naj povabi tudi ostalo občinstvo.
Deco, ki se ne poboljša po običajnih Kaznih, predloži učiteljski zbor. oziroma šolski odbor dotične šole. šolskemu nadzorniku. da se io spravi v poboljševalne
šole.
Pouk v narodnih šolah .ie v službi vzgoje; glavni smoter šole je. da izvrši vzgojno nalogo v državnem in narodnem smislu. Pouk se vr.š; v službenem jeziku. Posebno skrb pri vzgoji in pouku se mora polagati telesni in umetniški vzgoji dece Higijena pouka se kaže v ugodni razporedili učnih ur, z ozirom na zdravstveno Man je in razvitek učencev za vsak posamezni razred, v higijensko izvršenem pisan in ;n risanju, v pravilni in redni telovadbi igrah in izletih. Ekskurzije učencev so obvezne in se prirede v svriio p. nka in zdravja. Velike ekskurzij. v svrho spoznavanja domovine in naroda se prireiaio za učence višjih razredov meseca maja. Učenci(ke) in učitelji dobivajo v ta namen brezplačno vož-nio po vseh državnih prometnih sredstvih in podporo iz šolskega fonda. Obvezne so tudi šolske svečanosi.
Samoupravne občine skrbe s pomočjo države za ustanavljanje posebnih šol za slaboumno deco. feriialne kolonije, šmnarske. poletne šole itd.
Katere predmete se bo učilo v na-l (Kinih šolali učne načrte in programe in razpredelbo učnih ur v duhu pedagoških zahtev predpisuje ministrstvo prosvete. no zaslišanju glavnega prosvetnega svetu sekcije za osnovni pouk. Učni načini morajo biti enaki za celo državo, ali ministrstvo prosvete zamore v poedinih pokrajinah z ozirom na krajevne razmere in lokalne potrebe odobriti spremembe po predlogu učiteljskega zbora.
Pouk iz veronauka vršijo učitelji in učiteljice dotičnega razreda, ako ie učite i i istega veroiznovedanja. (!)
Učne knjige odobri ministrstvo prosvete.
Učila. Pri vsaki narodni šoli morajo bili šolarske učiteliske in narodne knjižnice in čitalnice, poučne zbirke, ki jih vodi učitcii. katerega poveri v to učiteljski zbor. Po potrebi se lahko ustanavljajo v vsakem okra.iu okrajne učiteljske knjižnice. Knjižničarji dobijo nagrado.
Upeljeio se šolski zdravniki. Pri vsaki šoli mora biti šolska lekarna z najpotrebnejšimi zdravili, ki jih predpiše ministrstvo za narodno zdravje.
Učitelji in učiteljice. Nastavniki se izobruzujcio v državnih učiteljskih akademijah v 5 letih. Matura ie enaka srednješolski maturi in daje pravico za vstop na vseučilišče. Nastavnike postavlja ministrstvo prosvete. Nastavniki so: upravitelji. stalni, začasni in pomožni učitelji, strokovni in honorarni učitelii. V deških šolah učijo moški, v ženskih učiteljice, v mešanih moški in ženske do IV. razreda. Na deških in mešanih šolah ie upravitelj moški. Stalni učitelji zamorejo biti isti, ki so obiskovali učiteljišče, položili ma-:uro in po 2 letih praktični izpit. Dokler ne položr izpita nimajo pravice na povišanje plače. - Začasni so isti učitelji, ki dovršHo učireliišče brez izpita zrelosti, g'mnaziio ali retjlbo z matura ali filozofsko fakulteto brez diplome, a po 2 letih uspešne službe polože dr?avni izpit. —-Pomožni učitelji so isti. k; imaio 6 razre-
I d«,v gimnazije, izpit iz metodike v po-• sebnem tečaui učiteljišča. Stalni me-; ščanski učitejji so oni. ki so dovršili višjo pedagoško šolo. Sedanji meščanskošolski učitelii obdržijo svoje pravice. Dokler Višja pedagoška šola ne da meščansko-šolskih nastavnikov <e nastavi na teh šolah učitelje narodnih šol po starih predpisih. Ce primanjkuje stalnih nastavnikov na meščanskih šolah, se postavio začasno na teh šolah učitelji osnovnih šol. ki so v službi 10 let iii odlično delujejo v šoli in izven nje. Na meščanski šoli imajo poleg plače še dodatek do plače meščanskega učitelja, ki se ne šteje v penzijo.
Upravitelj osnovne šole je učitelj, ki ie položil meščanskošolski izpit ali je služboval 10 let po položenem praktičnem izpitu na osnovni šoli.
Pravice in dolžnosti nastavnikov narodnih šol:
Učiteljišče) narodnih šol so državni uradniki z vsemi pravicami ukaznih državnih činovnikov. Početim plača stalnega učitelia(ce) osnovne šole je enaka Pučetni plači ukaznega uradnika druge stroke državne službe, za katero se za-! hteva enaka izobrazba (polna srednja šola z maturo a'i višja strokovna šola), j Pn odmeri učiteljske plače ie vzeti v obzir značaj učiteljske službe in težkoče učiteljskega dela. Konečna plača učiteljev ne m_ore j>iti nižja nego io dosežek» uradniki z isto izobrazbo. — Plača stalnih nteščanskošolskih učiteljev in učiteljev drugih strokovnih šol. ki imajo izpit za meščanske šole mora biti enaka plači državnih ukaznih uradnikov, ki imajo višjo izobrazbo od srednie šole. a manjšo jod vseučilišča. Upravitelju ce) imajo rc.lno plačo nastavnikov in ako imajo na šoti več kakor 2 naslovnika, za vsakega loO 1) letno. Ta dodatek ne more biti višji kot letnih 1500 D. — Začasni učitelii imajo plačo kakor činovniki. ki nimajo strokovne šole ali mature na gimnaziji. — Plača pomožnih učiteljev, zabavili. učiteljic ženskih ročnih del znaša 1800 D letno.
Po dovršenem 30. letu učiteljske službe ima učiteljstvo narodnih šol. za-bavilje in učiteljice ročnih del pravico do pokojnine z zadnjo plačo. Ako dalje sltt-žiiu in z zdravniškim spričevalom dokažejo. da so telesno in duševno sposobni za službo dobe 600 D letne doklade. dokler so v službi; a ta doklada ne šteie v Ptnziio. Učiteljstvo narodnih šol, za-havilie in učitelMce ženskih ročnih del čredo lahko v penzijo po 10 letih službe. V ilučaiu telesne ali duševne nesposobnosti dobe 40'ž plače, potem vsako leto 3' • več in po 20 letih službe se lahko na lastno željo upokoje. Vdove iti deca učiteljev ima pravico na penzijo. Družini umrlih nastavnikov narodnih šol se da iz državne blagajne enomesečna plača brez odbitkov, za kritje pogrebnih stroškov. ' -- Plače dodatki, nagrade, penzije. potni in selitveni stroški nastavnikov narodnih I šol se izplačujejo iz državne blagajne.
Vsi nastavniki. ki spadajo pod ta zakon. ne morejo izgubiti službe brez od-loka glavnega prosvetnega sveta. - ki je za. nie disciplinami sod — m brez dokazane krivde. N" morejo se premestiti iz kraia v krai razen kazensko. Z odpustom iz službe se kaznujejo nastavniki narodnih šol. ako so obsojeni zločina ali so delovali proti nacijonajnim in državnim interesom. Ako se ukine razred ali se zapre šola. mora dobiti učiteli ravno tako službo v drugem sličnem kraju.
Službena mesta se napolnijo z razpisom. Vsak učiteli lahko prosi največ za tri mesta hkrati. V vsakem okraju (srezu) se ustanovi komisija, ki pregleda kvalifikacijo in poda ministrstvu prosvete predloge za vsako mesto. Komisija sestoii iz
si renskega sijaja! Dokler slišimo še toliko vzdihov no blaženem znanju nemščine, ne smemo biti nevtralni napram njej!
Svojo zahtevo po sprejemu nemščine utemeljujejo z opozoritvijo. kako potrebno je nie znanje, ker smo mejaši Nemcev. ker bode naša mladina hodila iskat dela k njim itd. Dolgo smo že mc-iaši Nemcev. Nemci se niso pričeli učiti slovenščine niso ie vpeljali v svoje šole. Zaupali so v to kar znajo, postajali so močneiši v tem svojem trdnem iii brezobzirnem samozaupaniu ter so glasno klicali v svet slavo in obsežnost svojega jezika. Polagoma so nam vsiljevali svoj iezik in so nas zastrupljali s svojimi klici in naše tlačeno ljudstvo se je zamaknilo v moč tega »svetovnega« jezika, ker ie oslepljeno resnično že skoro upalo v njegovo občo zmago.
Ali nai pozabimo po kakšni metodi so zastrupljali in zasužnjili Nemci naš narod? Ali se mora naša deca resnično že
v ljudski šoli učiti jezika onega našega »dobrotnika«, ki ie sto in stoletja zasra-moval našo milo govorico?
Čemu pa se naši mejaši ne liauče »barbarske« slovenščine? Ah, da. mi smo pač vljuden nai od pardon — ponižen! Pa vsaj roliko pametni bi lahko bili. da bi ne hodili Donujat svoje proklete vljudnosti in ponižnosti, dokler nam še doma preti nevarnost!
Naši mladini ni treba hoditi iskat dela v tujino. Dovoli imamo dela doma. sai ie naš dom velik in prostran! Ali bodejno res tako vzgajali deco. da jo bomo j>ri-pravili za pot v tujino, da ii bo šla ponujat svoja naiiačia .in najbogatejša leta?
Nemščina ne spada v narodno šolo! Ali zasluži šola naziv »narodna«, ako se bo v niej košati1 a tujka (četudi samo kot gostaščina ~ prost predmet), ki ie zakrivila tisočletno robstvo našega naroda? Ali res ne smemo imeti ničesar narodnega. prav čisto narodnega? Otrok uspeva
najbolj, dokler ie pri materi. Ne begajmo ga s tujim obrazom!
Podlo bi bilo sumničenje. da se branimo nemščine, ker nam ne diše tiste ure po šoli Vedno smo radi delali in z veseljem delamo za svoi narod, za srečo in zdravje njegovo. Hlapčevati pa smo se odvadili! Ne b'»mo več tujcu skrbeli za hlapce! Ukaželjni in nemščine potrebni pa nai gredo v meščanske in srednie šole. kier se že lahko brez nevarnosti in z uspehom goji. nemščina — kot predmet seveda.
Naloga ljudske šole pa ni. producirati učenjake in jezikoslovce! Njen smoter je. vzgojiti zdrav, bister, delaven in pono-sen narod! Tudi ta smoter nam nalaga dovoli ogromno delo in veliko število nadur Pa teh se veselimo, ker vidimo, da bo njih trud rodil zdrav in sočen sad!
j šolskega nadzornika. 3 učiteljev(ic) istega okraja, ki iih voli nastavniški zbor Od predlaganih dveh izvrši imenovanje na podlagi ocene centralne komisije, minister prosvete. Centralna komisija sestoji iz: načelnika ministrstva prosvete za osnovni pouk. dveh uradnikov ministrstva prosvete. ki sra vzeta iz učiteljskih vrst in jih imenuje minister prosvete dveh učiteljev, ki iih izbere glavni odbor UJU. Nastavnik. ki ie dobil služba z razpisom, ne more prositi pred tremi leti za drugo mesto, izvzemši ženitev ali možitev. Učiteljske kandidate razporedile pred usposoMienostnim izpitom rm-ivster prosvete. za mesta lahko prosijo šele po praktičnem izpitu.
V Beograd ali v mesto z vseučiliščem pride prosilec pod sledečimi pogoji: z dovršeno učiteljsko šolo z najmanj štirimi povišicanii (12 let službe), dobro oceno in z ozirom na družinske ootrebe za to mesto. Pod družinsko potrebo se razume šolanje dece. \ mesta, kjer so srednje šole zamore priti oni. ki ima 9 let službe, dobro kvalifikacijo in iz vzroka družinskih potreb; tretjina nastavnikov pa samo z. ozirom na kvalifikacijo. V mesta in trge brez srednjih šol pridejo oni. ki imajo 6 let službe. V te kraje bo ministrstvo prosvete poslalo tudi one nastavnike iz Beograda in mest z višjimi šolami ki nimajo več družinskih ootreb za to zaradi katerih so prišli tja in njih tamkajšnji obstanek ni utemeljen z delovanjem prosvetnih potieb. Učitelii(ce), ki delujejo izven šole na kulturnem polju, dobe gotovo nagrado, n. pr. ako otvorlJo Knrz za nepismene hi vsaj 10 oseb nauče nisati iu citati, ako delujejo kot knjižničarji v knjižnicah. 600 I) dobe letno, ako delujejo na šolah v terensko zelo slabem kra.in. ki zahteva dražjih življenskih potreb in napornega dela.
Nastavniki narodnih šol imajo lahko eno leto dopusta zaradi bolezni dokazane i o zdravniškem spričevalu treh zdravnikov ali zaradi nadaljnje izobrazbe. V z,ad-niem slučaiu samo na podlagi odloku glavnega prosvetnega sveta. Oni imajo poleg plače pravico do državne podpore, ako to smatra za potrebno ministrstvo prosvete. Prošnje za dopust se rešujejo samo oreko šolskih nadzornikov. Nastavnik. ki je bolan dalj kakor 7 dni v mestu ali 15 dni na deželi ie dolžan doprinesli zdravniško spričevalo. Učiteljica). ki je bolan dali kot mesec dni. dobi s iplenta. ki ga plača država. Bolne učitelje nadomestuie upravitelj, če nima pouka. drugače ostali nastavniki po redu. kakor ga izda upravitelj.
Dolžnosti učiteljstva narodnih šol sn znane. V osnovni šoli je dolžan učitelj poučevali največ 26 ur tedensko, za nadure se plača nagrada: meščanskošolski učiteli ie obvezen do 22 tedenskih ur. (0 upravitelju za osnovne šole ni govora] koliko ur ie dolžan poučevati.)
Ako nastavnik' izostane brez do v» lienia ali upravičbe 7 dni v mestu ali 15 dni na deželi in ako ne odide na službo v teku 15 dni. ko mu ie naznanjeno prenie-Ščenje. se sjnatra za odpuščenega in njegovo mesto za izpraznjeno.
Kazni so* opomin, ukor izguba plače od 3 dni do 3 mesecev, kazensko preme-ščenie na lastne stroške, odpust iz službe. Disciplinarni sod tvori odsek za osnovni pouk v glavnem prosvetnem svetu Nikaka kazen se ne more izreči-dokler se krivica popolnoma ne dokaže i® ne zasliši nastavnika. Za časa preiskav-' se ga lahko suspendira in se mu nakaže le polovico plače druga polovica se nitf vrne ako se. izkaže nedolžnost.
7 opominom in ukorom kaznuj' upravitelj, z izgubo plače-do 3 dni šolski nadzornik z ostalimi kaznimi ministrstvo prosvete. Iz službe odpuščeni učiteli se lahko po o letih zopet sprejme v slu*] bo. izvzemši obsodbo za brezčastna tk' la; če se ie med tem časom dobro 7adr-žal. dobi vse svoje pravice nazai. sai'i(1 službo ne v istem kraju, kjer ie bil prej.
Pritožba proti kazni ie .lovoliena' teku 15 dni na šolskega nadzornika, pri'11 šolskemu nadzorniku na ministrstvi) Pr"' svete ir. proti ministrstvu prosvete llJ državni svet. Upravo in nadzorovali narodnih šol vrši ministrstvi- prosvete * sledečimi činitelji: upravitel.ji(cami) okrajnimi šolskimi nadzorniki, načelu'" oddelka osnovnega pouka v ministrstv prosvete. - Posvetovalne šolske korfj raciie so: krajno učiteljsko veče vZ-h0"" sreski zbor in nadzorniški svet.
Neposredno nadzorovanje nad osn«V no šolo pristoii opraviteljihci). Dolži'^. upravitelja so znane: novost ie. da sK cilje na vsaka dva meseca konfereri^0-
Šolski nadzorniki. Ministrstvo P1^1 svete odredi sedeže šolskim nadzot'
w
»tev. 43 ________^ ^
' 1^,111. šolski nadzornik ne more imeti i>od- | r-ienib več kakor 60 učiteljev. Za šolskega nadzornika more biti imenovan onj. ki ima več kakor deset let odlične ^0!ske službe in je napravil .izpit iz metodike. šolskih zakonov in administracije, iolski nadzorniki so začasni in stalni. Zakasni so tisti, ki so se odlikovali z odličnim delovanjem v šoli in izven nje in katere oredlaga glavni odbor UJU. Stalni «ni. ki so položili predpisani izpit. Od sejanjih šolskih nadzornikov in učiteljev vzame kdtko ministrstvo prosvete one. ki iiriaio 15 let službe in so se odlikovali z delovanjem v šoli in izveii nje. po zasli-san.ru glavnega prosvetnega sveta in javnega odbora UJU. Plače šolskih nadzornikov brez izpita so enake plačam, ki ¡¡h imaio sedaj. Stalnim šolskim nadzornikom se računa nadzorniški dodatek v penziio. Plače šolskih nadzornikov z iz-i<itom bodo enake plačam uradnikov z v.kultetsko izobrazbo. Nadzorniki, ki f ii.uiio nadzorovati več kakor 40 učiteljev, i dobe administrativnega pomočnika iz vrst učiteljstva.
Šolski nadzorniki imajo pravico na popotne stroške in dnevnice, če potujejo službeno kakor državni činovniki.. Dolžnosti nadzornikov so znane. Novost je, tla skliče nadzornik vsako leto v začetku šolskega leta v oblastno mesto zbor vseh nastavnikov in iirn poda smernice za deli vanje v tem šolskem letu. za harmonično postopanje v pouku in vzgoji, in za razpravljanje novih pedagoških vprašani: na koncu šolskega leta skliče zopet srezki učiteljski zbor ter poda poročilo o nadzorovanju in šolskem delovanju.
Vsako šolo i nora nadzornik vsai dvakrat v letu nadzorovati. Med njegove dolžnosti spada tudi kaznovanje predsednikov in članov krainih šolskih odboji rov in predsednikov političnih občin, odreditev zatvoritve šol za krajši rok zaradi nalezljivih bolezni in pravica dopustov 10 dni učiteljstvu.
Šplski Sveti. Okrožni (oblastni) šolski odbor ie podoben našemu višjemu šolskemu svetu z t Slovenijo.
Oblastni šolski odbor tvorijo oblastni starešine, vsi šolski nadzorniki dotične sblasti. prosvetni referent, upravitelji učiteljišča, oblastni inženir, oblastni fizik in po en poslanec vsakega okraja (sreza). k; ga izbere srezka skupščina na tri leta ter upravitelj osnovne šole. ki ga» itne-tuiie ministrstvo prosvete. (Zakaj ne ti č i t e 1 i s t v o T ti d i ni p r a v i h , voli e n i h z a s t o p n i k o v u č t -t e j s v a!)
V Beogradu ali drugem vseučiliškcm mestu ie »davni šolski odbor sestavljen tako-le: predsednik občine, šolski nadzornik. najstarejši upravitelj narodne šole. predsednik UJU, upravitelj višje pedagoške šole eden zdravnik ki ga izbere I občinski odbor na tri leta en občinski odbornik iz vsakega kraia kjer ie šola in dva učitelja, ki in izbere učiteljski zbor. Predsednik od botra ie okrožni načelnik, odnosno predsednik občine in če ie za-i dr.ian. šolski nadzornik. Tajnik ie upra-i vjtelj ki ga imenuje minister prosvete in ie prost pouka. —- Odborove dolžnosti so | gosoodarskega in kulturnega značaja. I učiielii njn ijiso podložni.
Posvetovalne šolske korporaciie. Vsi P?t;čitelii ene šole tvorijo nastavniško veče. katerega predsednik ie upravitelj. Vsak hastavnik ie dolžan delovati v nastavni-škem veču. Posli učiteljskega zbora so . siični dosedanjim novo ie. da se mora Prirediti vsaj enkrat v letu roditeljski se-. stanek. Srezki nastavniški zbor tvorijo Vsi učitelji in učiteljice narodnih šol ene-t'u okraja. Predsednik, to ie šolski nadzornik. skliče zbpr vsai enkrat v letu. vsi "čitelii so dolžni se ga udeležiti ter imajo Glavico aa potne dnevnice, kakor činovniki Dnevnice in ponotnina se iirn plača naprej iz državne blagaine,
Nadzorniški Svet. V ta svet spadajo vsi šolski nadzorniki predsednik UJU, referenti za osnovni pouk in načelnik te-^a oddelka v ministrstvu prosvete. Ta svet' se sestane med počitnicami v prestolnici. Predsednik ie načelnik oddelka osnovni pouk v ministrstvo prosvete. ^iani dobe istotako potnino in dnevnice, ^adzorniski s\ret odločnie o reformah s°le ¡n narodne prosvete.
Marija Godec.
Poziv mestnim tovarišem!
Glavni poverjenik Ferijalnega Save-dr. Janže Novak, ie napisal v 37. šte-xhki »Učiteljskega Tovariša« članek: ^erijalni Savez in učiteljstvo«. v katc-'cni nam daje odgovor na naše prizade-x Un-W za vstop v Ferijalni Savez.
Natančno nam razloži, kako je sestavljali »Mestna udruzenia Ler. Saveza«. in | da ic ustanavljanje teh naša. predvsem naših mestnih tovarišev(ic) naloga. Ti slednji imajo tudi delo mnogo lažie. ker ie v mestih že več obstoječih podružnic .-F. S.« in ie treba glede informacij stopiti le s temi \ stik.
Tudi na 1. pokrajinski skupščini v Rogaški Slatini se je sklenilo, da stopi UJU v stik s ber. S. Torej nam je pot docela uglajena in treba ie le posebnega odbora v vsakem mestu, obstoječega iz nekaterih požrtvovalnih tovarišev da organiziralo vso stvar.
Odbor mora s posebno vnemo gojiti agitiranja za vstop v F. S., kajti čim več nas bo članov, tem lažje bo delo. tem več koristi bomo imeli. Tudi ie med nami mnogo premalo zanimanja za vsako novo stvar in če te nje korist še tako očividna. Med nami ie res čiindalje več delavcev tudi pri izvenšolslrem delovanju, a mnogo več je še onih. katere morajo prvi kot težak balast za seboj vleči, in ki potem brez dela uživajo plod organiziranega dela. Nai se mi ne vzame za zlo teh odkritosrčnih besed. toda. če se pomisli, da ie obiskalo proti koncu lanskega šol. leta naznanjeni sestanek za počitniško zvezo v Ljubljani samo 6, (reci šest) tovarišev m tovarišic. se mi mora pritrditi. Toda dovoli tega!
Ni mi treba še enkrat poudarjati važnosti potovanja posebno za naš stan, ker ie itak vsakemu, mislečemu jasna in tudi mi ni treba opozarjati na mnoge koristi skupnega delovanja učiteljstva in di.ia-štva. .
Opozarjam torei posebno tovariše (ice) po mestih na gori omenjeni članek in lili pozivliern. da osnujejo odbor in se čimprej začno ¡ribati da ne bo prepozno.
Miroslav Zor.
K poglavju o možitvi učiteljic.
Na moj tozadevni članek v 33. številki se je oglasila samo tovarišica gospa vi. G. Pričakoval sem več odmeva v krogu tovarišic. Raditega prihajam bolj pozno z odgovorom.
To neprijetno zadevo sem razmotri-val zgolj iz stališča na dobrobit šole in našega stanu. To sem izrecno povdarjal-Prišel srni do sklepa, da je dotična na-redba takratne deželne vlade obema v kvar ako ostane v veljavi taka. kakor ie sedaj. Mislim da iti ni potreba navajati ža'ostnih konkretnih slučajev, ki se bodo množili vedno bolj. Tudi šolskim oblastim ie že zrastio to vprašanje čez glavo in se morajo ž njim pečati, kakor znano. A s takimi nasveti, kakor ga ie dal višji šolski svet. da nai uplivaio strokovne organizacije pred nepremišljenim sklepanjem zakonov, ne bode prav nič pomagano. Za mene. tovarišico M. G. in za nas vse je to vprašanje že rešeno. Stanovska organizacija nima pri tem prav nobene besede. še mani moči. pravice pa sploh prav nič. Tu bi bil k večjemu na mestu prijateljski nasvet: pa še ta je nepotreben, ker hubezen ni samo slepa, ampak prav pogosto tudi gluha.
Gospa M. G. je motrila moia izvajalna z popolnoma drugega vidika. Pri njej ni bil merodajen v prvi vrsti dobrobit šole in našega stanu, ampak draginjske dokladc in njih skrajšanje z državnimi ivistavlieuci poročenim učiteljicam. To ie pa poglavje popolnoma zase. ki nima direktne zveze s tem vprašanjem. Kadar bodo normalne razmere in bode uradni-štvo prejemalo samo plačo, ne na tudi draginiskih podpor, potem ipak odpade ta vzrok, akp se že oreie ne poravna krivica. ki se godi poročenim učiteljicam.
Jaz si ne želim uvedbe celibata, ka-k r me ie razumela gospa M. G. Saj pravo,' izrecno.'da kakor ni bilo preie prav. ko ie bil uveden strogi celibat in se ni dala učiteljicam najenostavnejša človeška pravica. tako ni sedaj prav. da smo skočili iz enega eksrrcma v drugega. Možitve ne more nrepovedati nobena oblast in ie tudi no bode. Pač pa ima vsaka oblast ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da izloči Hudi. ki ogrožajo redno poslovanje kake institucije in vsled katerih trpi cela kategorija. Ravno vsled tega nai bi se našla srednja pot ki nai bi obvarovala naše tovarišice nred nepremišljenim in stanu neprimernim sklepanjem zakonov. Jaz mislim, da bi se vsled tega število zakonov bore malo zmanjšalo ker bi oblast tiri presojanju ne nastopala ozko-srčno. Katera tovarišica pa na vsak način hoče skleniti stanu neprimeren, šoli in stanovskemu ugledu kvarliiv zakon, tista i ra nai dobi primerno visoko odpravnino. j
O dopustili, ki so omoženim učiteljicam potrebni, ni v celem mojem članku I
niti besedice, Kafto ie prišla do tega. da se iaz nekako bojim dopustov in me hoče stigmatizirati za tako krutega, da bi že učiteljicam-materam ne privoščil dopustov. mi ie docela neumevno. — Sicer pa imajo tudi dopusti žalostno zvezo z dra-ginjskimi dokladami v najnovejšem času.
Kompoliski.
Opomba: Vprašanje možitve državnih uradnic in vprašanje že poročenih državnih, uradnic ie vsebovano v službeni pragmatiki ki bo veljala za vse državno iradništvo. Vsaka nadaljna debata o tem ie brezplodna, ker se .ie že vsestransko obravnavalo to zadevo in nam iemlie le zelo dragocen in tesno odmerjen prostor v listu. Prosimo torei. ne takih polemik in potrpljenja, da dobimo končno izdelani načrt službene pragmatike v roke. Tam bomo skušali udeistviti materijalne in pravne naše zahteve. Kratke in stvarne razprave k posameznim točkam službene pragmatike in šolskega zakona nai bo naš smoter za bližnjo bodočnost in temu naj služi v prvi vrsti »Učit. Tovariš«.
Uredništvo.
Usposobljenost iz nemščine.
(Nekai. o čemer se na pristojnih mestih še ni razmišljevalo.)
Odkar živimo v svoji lastni državi, ne igra usposobljenost za šole z nemškim učnim iezikom — izvzemši nastavitev na minoritetnih šolah - povsem nikake ulo-ge, dočim ie bila ista pri bivšem štajerskem deželnem šolskem svetu pogoj za vsako stalno namestitev tudi na slovenskih šolah. Prav zaradi tega so vsi uči-telii ki so za časa Avstrije študirali v Mariboru, morali prebiti vse izpite za oba jezika, pri čemer se pa ni najmanj rardontralo slov. kandidata od strani nemškega eksaminatorja. To je veljalo za inidske . kakor za meščanske šole.
Danes se poučuje nemščina kot neobvezni predmet na ljudskih šolali tut željo staršev, če se zglasi primerno število otrok za ta predmet in večinoma kot neobvezen predmet na meščanskih šolali. Po sedai veljavnih določilih (ministrska odredba z dno 31. julija 180. štev. 6033. odst. III. točka 9 b) pa je smatrati učitelja usposobljenim za poučevanje nemščine kot predmet na meščanskih šolah z n e nemškim ttčnim iezikom. ako ie naredil tozadeven izpit.
Nemščina pripadajoča 1. skupini ore.i za časa Avstrijo ni prišla kot predmet v postov, ktr 1. nismo skorai imeli sloven-skili meščanskih šol in če so bile. se je zahtevala od kandidata 1. skup. izvežba-nost. t. t. usposobljenostih izpit za mešč. šolo tudi z nemškim učnim jezikom.
Sedai na skorai nikdo. prav posebno pa iz 1. skunine no polaga izpita hkrati tudi za meščanske šole z .nemškim jezikom. kar tudi potrebno ni Poučuje se pa nemščina kot predmet skorai gotovo na vsaki meščanski šoli. Za ta slučaj igra zg. citirana postavna točka tilogo. Tudi sedanji višji šolski svet ie nedavno odredil, da imaio poučevali nemščino kot predmet na meščanskih šolah za to usposobljeni učitelji, lii pa vsai nemščine vešči nč:telii. Kdo na ie za ta posel usposobljen. Po zgorenjem določilu dotičnik. ki je prebil tozadeven izpit za poučevanje nemščine kot predmet na meščanskih šolah, oziroma ki ie usposobljen iz L skupine (kamor spada tudi nemščina) za meščanske šole s slovenskim in nemški m učnim iezikom. Teh je pa danes malo. keine pridejo šole z nemškim učnim jezikom mnoeo v poštev.
Sedai oa nastane vprašanje: Je li za n, učevanjii nemščine kot predmet na meščanskih šolah z n e nemškim učnim. t. i. slovenskim učnim iezikom smatrati usposobljenim dotičnika. ki pri polaganju usposoblienostne?a izpita za meščanske šole ni mislil na nemščino kot predmet, a ie kot lindskošolski učiteli usposobljen elasom zrelostnega in usposobi ienostnega izoričevala izdanega od c. kr. izpraševal-r>c komisiie za poučevanje na nemških in tn-li naivišie organiziranih (8. razr.) ljudskih šolah, pa če treba tudi na Dunaju? Vsakdo bo rekel d a . kajti nikdar ne more biti učni smoter nemščine kot predmet na meščanski šoli s slovenskim učnim jezikom višji, nego je učni smoter iz jezikovnega dotika na najvišje organiziranih nemških liudskih šolah. Vsled tega tudi na um ne. pride nobenemu nicščanskošol-skenut učitelju, ki ima svedočbo za poučevanje na nemških liudskih šolah, da bi polagal speč. izpit za poučevanje nemščine kot predmet na slovenskih meščan-I skih šolah.
To ic teoretičen del zadeve. Prakti-I čen ie pa ta. da danes v meščansko šolo | vslonivši učenci ne znaio popolnoma nič nemški oziroma v naiboljšem slučaju ja-ko malo. Danes se dela v nemščini ozir. v pouku tega predmeta na meščanskih šolah približno to kar se ie delalo na kaki dobri višic organizirani ljudski šoli za časa Avstrije.
Za ta posel na zadostuje že svedoč-ba za poučevanje nemščine kot predmet na ljudskih šolah- nadvse usposobljen pa mora biti za to učiteli. ki ima usposobljenost za ljudske šole z nemškim učnim iezikom.
Nastane torei vprašanje, ali bi ne kazalo. da izda naša učna uprava odredbo, da ie smatrati za poučevanje nemščine koi predmet na meščanskih šolah s slovenskim učnim ■ iezikom usposobljenim vsakega ine.ščanskošolskega učitelja, ki ima uspoobljenost za poučevanje na liudskih šolah z nemškim in slovenskim učnim iezikom posebno ako ie usposobljen rudi za meščanske šole z nemškim učnim iezikom iz II. ali II1. skupine.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
1. državna skupščina UJU dne 8. In 9. novembra t. I. v Zagrebu.
Ponovno opozarjamo naše članstvo ua skupščino. Obvezna udeležba je za vse predsednike (ozir. namestnike) okrajnih društev, poleg teh naj se udeleži od vsakega društva po en delegat. Želeti je, da se v mnogobrojnem številu odzovejo tudi gosti. Vse udeležence je prijaviti strokovnemu tajništvu UJU, pover.ieništvo Ljubljana. Goste opozarjamo, da se glede preskrbe prenočišč sami javijo na UJU,"t>overjeništvo Zagreb (g. .los. Skavič, profesor učiteljišča v Zagrebu).
Glede polovičnih vozovnic na južni železnici uredimo takoj, ko dobimo dovoljenje. Izkaznice za priglašene udeležence razpošljemo na okrajna društva. Udeleženci iz Ljubljane in okolice naj jih dvignejo sami v pisarni strokovnega tajništva. Istotako tudi tovariši z dežele, ki so slučajno v Ljubljani.	UJU poverjeništvo Ljubljana.
Za državno progo naj si izposluje polovično vozovnico vsak posameznik sam. ker je število takih potnikov malenkostno in pa ker gre ta ugodnost itak vsakemu javnemu nameščencu. Obrniti se je na ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani.
Iz Jugoslavije.
- Proti drakonskj in nečloveški na-redbi glede bolniških dopustov so držav ni
uradniki v Celju sklenili sledeče: Glasom uredbe Gen. direkcije državnega računovodstva z dne 4. avgusta 1921 D. R. br. 90.844 ie g. finančni minister z odlokom od 18. julija 1921 D. R. br. 80.000 odredil, da se vsem državnim uslužbencem, ki so radi bolezni več kakor 6 mesecev na do-uistu. odtegnejo vse draginjske doklade. in sicer uslužbencu samemu kakor tudi vsem njegovim rodbinskim članom. — Javni nameščenci sami prosijo in v prilog niih ugledu predlagajo, da bodi državna um ava pri podelitvi dopustov kar najbolj natančna in rigorozna ter da proti vsakemu nameščencu, ki bi si hotel na nepravilen in zvijačen način dobiti nepotreben bolniški uopui ter se odtegniti delu. k, ga zahteva njegov poklic, najstrožje postopa. Kakor, hitro nameščenec iavi odsotnost radi bolezni, naj ga uradni zdravnik preišče in če bi bolezen trajala šest mesecev, naj se izvrši druga stroga zdravniška preiskava. Ce pa se ie tudi pii tei preiskavi neoporečeno ugotovilo, d.bolnik še ne more opravljati svoje službe, potem ga ne smeio zadeti krute posledice zgorai citirane uredbe, saj baš v bolezni najboli pogreša gmotnih sredstev. da si oreskrbi nriinerno hrano in po-steifto, si nabavi potrebna zdravila in za-sigura zdravniško Pomoč. Iz teh razlogov javni nameščenci nujno prosijo: visoka vlada nai nemudoma ukine zgoraj ci-tiiano naredbo. kaiti ukinjen je draginiskih doklad hi jioooinoma onemogočilo že itak bednemu uslužbencu vsako na-dafino lečenje in katastrofalne posledice za njega in niegovo rodbino bi bile brez dvoma neizogibne. — Tudi organizacija Poštnih državnih nastavnikov ie v svn-<em glasilu »Poštnem Glasniku« nastopila oroti tei kruti določbi.
— O draginji in Plačah državnih nameščencev. V Celju zbrano drž. uradni-
štvo ie sklenilo v tem ozirtt sledeče: Državni uradniki vseli strok, zbrani dne U. oktobra 1921 na stanovskem zborovanju v Celju, poživljamo vlado in merodajne činitelie z ozirom na katastrofalno naraščanje cen v zadnjih mesecih, pri katerem so se cene najvažnejših živlienskih po-

llff -m i n
Stran 4.
irpbščin mestoma zvišale za 100 -200%. da uporabijo vse zakonito pripustite mere. da se kiirz našega dinarja zviša ter s tem v zvezi cene življenskih potrebščin stabilizirajo. 2. Ker pa so vkljub temu. da so se živlienski stroški že pred meseci brez naše krivde skoro podvojili, naši prejemki ostali pri nezmanjšanih delovnih urah isti — s čimer smo resno ogroženi v naši eksistenci - zahtevamo, da se naši prejemki (plače in druge pristojbine) nemudoma spravijo v sklad s splošnimi cenami živežnih potrebščin ter se takoj izdatno povišajo. 3. Ker se danes edino plače častnikov še najboli približujejo eksistenčnemu minimu. zahtevamo, da se vsem kategorijam državnih uslužbencev plače enotno urede na podlagi oficirskih plačilnih stopinj. 4. Vsako zapostavljanje posameznih strok uradnišva pri določitvi višine prejemkov nai se takoj odpravi, ker ie kvarljivo ugledu uradni-šlva in popolnoma neutemeljeno. 5. Dokler se prejemki definitivno ne urede, nai se vsem državnim uslužbencem izplača za čas, odkar so cene življenskih potrebščin narasle, to ie vsai za tri mesece nazai. nabavni prispevek do mesečno 2000 K. oziraje se pri tem jia potrebo onih panog uradništva. ki so bile d">sedai slabše plačane kot ostale. Vlado obenem prosimo, nai nam iz državnih veleposestev CBelie itd.) za naše potro-šačke zadruge preskrbi živlienske po-•rebščine (moko. mast. sladkor itd.) po izdatno znižanih cenah.
—	Za reorganizacijo potrošačkih zadrug so se izrekli državni nameščenci v Celnt sledeče: »Glavni Savez potrošačkih zadrug« v Beogradu se poziva, da daje al? direktno ali potom pokrajinskih Save-zov poedinim zadrugam v razmerju s številom članov.' za člane do 500 D. potrebni obratni kredit; brezplačno ali kvečjemu na 1= obresti. Za olajšanje poslovanja naj se sestavijo v posameznih pokrajinah »Podsavezi« ki naj bodo finančne, blagovne in organizatorične centrale za svoj delokrog. »Glavni Savez« nai za prevez blaga čimprei izposluje znižane tarife na državnih in južni železnici. Isto-tako se nai oiprosti carine one roba. ki jo nabavljajo zadruge za svoie člane.
—	Za brezplačno bolniško oskrbo državnih uradnikov so celjski zborovalci se izrekli sledeče- V nadomestilo socijal-nega zavarovanja (nezgodnega in posebno bolniškega) nai se zasigura. da bodo državni nameščenci ter člani njihovih rodbin v- slučaju bolezni imeli brezplačno bolniško oskrbo v bolnicah (2. razred) ter državnih kopališčih.
—	Prva lopata. V teh dneh ie bila zasajena prva lopata in se ie pričelo z delom na stavbnem prostoru v Ljubljani. Kier ima svoi svet »Tvornica učil in šolskih potrebščin«. Učiteljski konvikt in kamor meni Učiteljska tiskarna preseliti
Tvornico šolskih zvezkov.
Vojaško službovanje učiteljstva. Na podlagi na-redbe Pov. F. Dj. Br. 7440 z dne 28. aprila 1921 je učiteljstvo oproščeno vojaške kadrske službe do 1. avgusta 1922.
■— Razpis nagrad pisateljem in dopisnikom »Našega I.ista«. Slovenski mladinski pisatelji in pesniki se pozivajo, da pcšljeio uredništvu »Našega.Lista« po je-den svoi spis. ali več pesmi. Vsak odobren dober pripoveden mladinski spis. ki bo sprejet, bo nagrajen z 200 dinarji in vsaka pesem s 60- -SO dinarov. Spisi ne smejo presegati 2- 3 tiskane strani »Našega Lista«. Priobčeni bodo spisi povrsti. kakor so došli. a honorarji se izplačajo za spreiete rokopise najkasneje' do 25. decembra t. 1. Rok za vpošiljanje rokopisov ie do 10. decembra t. 1. Rokopise nai se nošlje na uredništvo »Naš List«. Beograd, Drinčičeva ulica št 24.
—	Tožba Saveza hrvatskih učiteljev odbita. Dne 12. oktobra se je pred okrajnim sodiščem vršila razprava o tožbi Saveza hrvatskih učiteliskih društev proti pokra.tinsk.emu namestniku Demetroviču. policijskemu ravnatelju dr. Urbaniji ter roverjeništvu Udruženja jugoslovanskih učiteljev oziroma njegovemu predsedniku Skaviču radi motenja posesti. Razpravo ie vodil predsednik sodišča Bubanj. Predsednik ie težbo odbil, češ da ne obstoji nikako motenje Posesti. Obenem ie ukinil sklep sodišča, s katerim se Demetroviču. Urbaniji in Skavičn zabranjuje. da posegalo v imovino Saveza hrvatskih učiteljev. Proti tei razsodbi se ie Savez hrvatskih učiteljev pritožil na uišjo instanco.
—	Posnemanja vredno delo za pro-sveto. Prošnja. Učiteljski zbor deške in dekliške meščanske šole v Tržiču ie sklenil da naiame za nabavo in prireditev otroškega gledališkega odra v šolski telovadnici na naslov »Šoiarska Akademija« posojilo v znesku 20.000 K (dvajset-
tisrč kroni Za posojilo jamčijo člani učiteljskega zbora po številu 10 in se vrne najkasneje v treh letih. Tem potom se obrača učiteljski zbor na javnost, zasebnike in denarne zavode z vljudno prošnjo, da stavijo ponudbe in pogoje za posojilo. Zadeva otroških gledaliških odrov i£ emi-nentno vzgojnega pomena, zato pričakuje učiteljski zbor z vso gotovostjo, da se prijatelji šole odzovejo. V ta namen se sprejemajo tudi darila in se imena darovalcev objavijo v časopisih. — Ravnateljstvo.
—	Vseučiliški profesor dr. Ilesič bo predaval v Litiii v nedelio 23. t. m. ob 19.'i0 v korist iavne knjižnice v sokol-ske:n domu: »Kako smo postajali Slovenci in kako postajamo Jugosloveni.« Tovifriši in tovarišice iz bližnie okolice na svidenje!
Obrtno nadaljevalno šolstvo.
—o Spomenica učiteljstva obrtno-nadaljevaJnih šol. ki ie bila objavljena v vseh dnevnikih, ie napravila na javnost najboljši utis. Vsi krogi priznavajo popolno upravičenost žalitev od strani učiteljstva Nekateri iisti so.prinesli članke, v katerih se baviio z vprašanjem obrtno-nadaljevalnih šol in pišpio o učiteljstvu v popolnoma prijaznem tonu. Učiteljstvo je pokazalo pač dovoli dobre volje, a ne toliko one oblasti, ki so mnenja, da bodo z disciplinarnimi preiskavami rešile to vprašanje in koristile obrtno-nadaljeval-nemu šolstvu. Dejansko je pa priznal upravičenost do poviškov honorarja gre-mii trgovcev v Ljubljani, ki ie takoj po ooiavi gorinavedene spomenice sklical seio in zvišal honorarie na gremiialni tr-go.vsko-nadaljevalni 5oli za 100% t. j. na 40 K uro in enako nagrado vodstvu.
Zavednost učiteljstva pri podpisovanju 7 °/o državnega posojila.
_ Poziv. Da dobimo pravi skupni pregled o vsem državnem posojilu, ki ga je podpisalo učiteljstvo v Sloveniji, poživljamo tem potom vse predsednike naših okrajnih učiteljskih društev, da nam pošljejo natančne tozadevne podatke po vzorcu, kakor ie to storilo, učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj. Podatke dobe na dotičnih krajnih glavarstvih.
= Učiteljstvo kranjskega okraja za državo. V kranjskem šolskem okraju je podpisalo 119 učiteljev in učiteljic 94.400 K državnega posojila na plačilne obroke, direktno s plačanimi zneski pa je podpisalo 9 učiteljev in učiteljic 44.000 K; skupno ie torej podpisalo 12S učiteljev in učiteljic 13S.400 K državnega posojila.	R.
—	Velika udeležba učiteljstva na podpisovanju 7% državnega posojila. Dekliška šola v Trbovljah 10.800 K; učit. v Rogaški Slatini 6.400 K: učit. osn. šole v Slovenjemgradcu 4.900 K. učit. lj. š. v Rovtah 1.200 K; učit. V. m. d. lj. š. v Ljubljani 5.200 K; učit. v Selcih nad Skofjo-loko 4.400 K: učit. v Gorjah 2000 K; učit. v Železnikih 8.400 K; učit. deš. lj. š. v Šmihelu pri Novemmestu 3.600 K; učit. v Babnempolju p. Staremtrgu 2.000 K: učit. na Primskovein 24.400 K; učit. v Rušah 9.600 K; učit. mešč. šole v
• Krškem 3.200 K; učit. v Podsredi 4.000 K; uči', v Veliki Nedelji 2.400 K; učit. Luče 800 K; učit. Sv. Trojica v Slov. 2.400 K; učit; Sv. IIj 400 K; učit. II. m. mešč. š. v Ljubljani 1.800 K: učit. osn. š. Trbovlje - Vode 3.600 K; učit. na Brez-nici 5.200 K; učit. St. Ilj p. T. 1.200 K; učit. Loke 2000 K: učit. Studenec 2000 K; učit. Loče 2000 K; učit. v Borovnici 32.000 K; učit. Koroška Bela 9.600 K; učit. Črnuče 1.600 K; učit. Hoče 3.60', K; učit. deš. in dekl. šoJe v Ljutomeru 16.000 K: učit. deš. mešč. šole v Mariboru 12.000 K; učit. v Vel. Laščah 4.400 K; učit. osn. šole na Vinici 20.800 K; učit. v Dobrni 2.400 K.
Brezobrestno posojilo »Učiteljskemu konvlktu«.
10. izkaz.
Frida Špeclerjeva v Ljubljani 200 K: Anton Gnus v Dolu pri Hrastniku 1000 K; Franc Vog-lar v Celju 1000 K; Alojzij Hofbauer v Hrastniku 1000 K; Janja Miklavčičeva v Kranju 1000 K; Anton Štefanciosa v Rogatcu 1000 K; Simon Fišer v Št. Petru na Medvedjem selit 1000 K; Albin Spreitz v Zgornji Sv. Kungoti 1000 K; Ivan Kocijančič v Ljubljani 1000 K; Anton Ur-bančič v Horjulu 1000 K; Volko Razingar v Jesenicah 1000 K; I.avrencija Perkova v Radovljici 1000 K; Franc Razpotnik v Grižah pri Celju 1000 K; Vinko Klanšek v Tržišču pri Mokronogu 1000 K; Ida Paplerjeva v Borovnici 1000 K; Leopold Punčuh v Gor. Logatcu 500 K; Rado Kopič v Mariboru 500 K; Franc Kranjc pri Sv. Barbari v Slov. goricah 1000 K; Karel Mavric v Gornji Radgoni 1000 K; Anton Skala v Topolši-ci 1000 K; Anton Kosi v Središču 1000 K; Sla-vica Vojnilovičeva v Središču 1000 K; Milena Žagar jeva v Leskovcu 1000 K: Blaž Jurko v Razboru pri Zidanem mostu 400 K; Valerija Je-rajeva v Gorjah 1000 K; Janez Preininger v Murski Soboti 50 K; Fran Cvetko v Vučji vasi 1000 K: Mirko Vanda v Šmarjeti ob Pesnici 1000 kron; Hugon Plhak na Sladki gori 1000 K; Her-mina Lundrova v Hrastniku 1000 K; Gabrijel Grilc v Studencu p. Radna 1000 K; Franc Drnov-
šek v Sevnici 1000 K; Egidij Schiffrer v Jesenicah 1000 K; Janko Baraga v Koroški Beli 1000 kron; Leopold Baebler na Bledu 2000 K; Marija Petričeva v Borovnici 1000 K; Gizela Sedlakova v Mostah 1000 K; Antonija Randlova v Mostah 1000 K; Alojzij Novak v Ljubljani 1000 K; Marija Malenškova v Spitaliču 1000 K; Josip Lampe v Mariboru 1000 K; Izidor Smole v Borovnici 1000 K. — 10. izkaz 39.650 K; prej, izkazanih 159.800 K; skupaj 199.450 K. Nadaljni izkaz sledi. Odbor društva za zgradbo »Učiteljskega kon-vikta« v Ljubljani.
Za rezervni sklad UJU. — Poverjeništvo Ljubljana. Prostovoljni organizačni davek — 1921.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec 1918)
15. izkaz.
Po 462 K: Tovariš Špenko nabral pri zborovanju učit. krožka v Mokronogu dne 13. oktobra t. 1. Posnemanja vredno! Po 80 K: Šolsko vodstvo — Št. Janž, Dolenjsko. Darovali so po 10 K: Berce Vinko, Ana Bercetova, Schwaige-, Debeljak, Roje, Uršič, Omerza in Mrzil. Zdravo, vrli in zvesti organiziranci! Po 30 K: Učiteljstvo narodne šole v Vučji vasi, p. Križovci. Po 20 K' Račič Božo — Adlešiči. — Današnji izkaz 592 krou. Pred izkazanih 23.221 K. Skupaj 23.813 ,K.
Ivan Petrič,
Ljubljana, VIL, Gasilska cesta 172.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Poročilo o 50letndci žen. učit. v Ljubljani in o zborovanju meščanskošolskega učiteljstva v Celju je došJo prepozno in ga nismo mogli uvrstiti več v to številko. Enako ie moralo zaradi tesno odmerjenega prostora odpasti tudi nekaj drugih poročil.
štev. 773
RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBF.
Vsled odloka višjega šolskega sveta z dne 12. septembra 1921, štev. 10.406 se razpisuje učno mesto na dvorazredni osnovni šoli v Stari »asi (Bizeljsko) v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je vložiti po predpisani poti do dne
15. novembra 1921 pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.
Okrajni šolski svet Brežice,
dne 13. oktobra 1921.
Odgovorni urednik: E r a n c Štrukelj. Last in založba UJU —- poverjeništva Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Alfonz Breznik
bivši učitelj Glasbene Matice
LJUBLJANA, Kongresni trg Stev. 15.
Prvorazredni klavirji, pianini in harmoniji:
Förster, Bösendcifer, Heitzmann itd. Učitelji dobe tudi na obroke. Violine in vse glasb, orodje v bogati izberi. Strune in žice vseh visi na debelo in dubm. Največja tvrdka v Jugoslaviji.
Naš denarni zavod.
Geslo : Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj, skega konvikta" v LJubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 30. sept. 1.1. K 1,779.089*39. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 7,.
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od '/»5. do ' 26. ure popoldne.
Na dopise brez vposlanih znamk za 7 K se ne odgovarja.
wmmm%m
mmMmßmß
Brez posebnega obvestila.
Naš nepozabni dragi sinček
R1HARD
je danes po kratki in mučni bolezni zatisnil za vedno svoje trudne oči.
Šmartno ob Dreti — Maribor,
13. oktobra 1921.
Marica in Rihard Papst.
Kontrolne knjižice
za obrtne nadaljevalne in gre-mialne šole se dobe v Učiteljski tiskarni komad po 3 K.
Naši himni:
1.	Lepa naša domovina.
2.	Bože pravde.
Dvoglasno s spremljevanjem harmonija za šolsko mladino priredil Fran Marolt. Cena 1 krona. Naročila sprejema le Učiteljska tiskarna.
RISANKE
iz finega risalnega papirja 8 listov, z lepim ovitkom a K 4'—.
razprodaja
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani. Pri večjem naročilu popust!
GALERIJA NAŠIH MOZ.
i
Po originalih akad. slikarja prof. Koželja je začela Učiteljska tiskarna izdajati portrete naših mož.
Ravnokar so izšli v dvobarvnem tisku: Valentin Vodnik, Anton Martin Slomšek, Josip Stritar. Velikost: 47 X 61. — Cena vsaki sliki 3 din. (ovoj in poštnina posebe). Slike so namenjene šolam, društvom, javnim lokalom, zasebnikom. Naročila sprejema in izvršuje
Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
Frančiškanska ulica št. 6.
13
a
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole, na razpolago v vsaki množini. Priznano najboljši lastni izdelki iz belega, finega papirja in močnih ovitkov.
UČITELJSKA TISKARNA,
Frančiškanska ulica 6.
Najnižje cene I	(Točna postrežba I
Zahtevajte cenike!
0

0

j