Nestor slovenskega uiiteljstva 92 letnik Naš zvesti in vedno zavedni stanovski lovariš Franc Kavčič, nadučitelj v pokoju v Dev. Mariji v Polju, dopolni 7. oktobra 92 let svojega res plodnega življenja. Rodom je iz Ledin nad Idrijo — rojstnega kraja pcsnika Žaklja - Lenskega. Svoje osnovne nauke in pripravo za učiteljsko šolo je dobil Kavčič na tcdanji znani in sloveči idrijski normalki. Ko je dovršil to šolo, jc prcstopil na tedanje dvoletno učiteljišče v Idriji, iz katerega je izhajala večina takratnega slovenskega učiteljstva nekdanje dežele Kranjske. Po dovršenih učiteljskih študijah, ki so bile v tistih časih še zelo skromne in pomanjkljive, je še jako mlad nastopil svoje prvo učiteljsko mesto leta 1863. kot pomožni učitelj v vinorodnem Semiču v Beli Krajini. Tu je ostal le dve leti, ker je medtem dobil mesto šolskega voditelja enorazrednice v Dragatušu pri Črnomlju. Dolga vrsta let je minila že od tedaj in nam se zdi skoraj nemogoče, da še živi učitelj, ki je služboval v konkordatski dobi naše šole. Jubilant je na svojih prvih dveh službenih mestih v Semiču in Dragatušu občutil prav vse »sladkosti« konkor- datske dobe, ker je prejemal tudi »plačo« v naturi z biro, ki je bila tedaj v običaju. Tovariš Kavčič je bil priznan kot vcsten učitelj, vzgojitelj ter dober vrtnar in sadjar in izver.šolski delavec. Zato je dobil po dvajsetletnem službovanju nadučiteljsko mesto na takratni dvorazrednici v Devici Mariji v Polju pri Ljubljani. V učitcljski službi je bil polnih 48 let. Šele leta 1911. je bil upokojen, a ostal je v svojem zadnjem službencm kraju, kjer uživa zasluženi pokoj in jesen svojega življenja. Kakor prej v Beli Krajini, tako je tudi v Devici Marija v Polju nadaljeval v šoli in izven nje s svojim neutrudnim delom za napredek kulture in gospodarstva. S tem ni prenehal niti ob upokojitvi. Z vso vnemo se je oprijel vrtnarstva ter je postal vnet sotrudnik in svetovalec pri raznih gospodarskih ustanovah in to do svoje visoke starosti. Pred nekaj leti je pa povsem prenehal s svojim javnim udejstvovanjem. Četudi je izhajal iz starc šole, se je Kavčič dobro zavedal veličine svojega učiteljskega poklica in stanu. Svoje prvotno znanje si je vestno izpopolnjeval ter se zelo veliko udejstvoval v tedanjih učiteljskih stanovskih in gospodarskih organizacijah. Vsem je bil veren in požrtvovalen član, svetovalec in tudi sodelavec in to v svoji aktivni službi kakor tudi pozneje kot upokojenec. Skoraj odveč bi bilo omenjati, da je bil vedno in povsod zaveden Slovenec in narodnjak. Zaradi te zavednosti in tudi zaradi stremljenja po napredku šolstva in pouka je moral prestati marsikatere bridke dneve tekom dolge dobe svojega službovanja. Kljub tako visoki in v človeškem življenju tako redki starosti je jubilant še zelo krepak in čil na duhu in telesu, ter se še zelo dobro spominja raznih doživljajev iz svoje mladostne dobe in ve še danes marsikaj zanimivega povedati. Jubilantu tovarišu Francu Kavčiču, nestorju našega stanu, izrekamo ob tej priliki najiskrenejše čestitke vseh njegovih stanovskih tovarišev in tovarišic z željo, da bi dočakal še več let zdrav in čil kot je danes. Franc Kavčič