Nmltt \i iponsitc arf&vlianshe vofoe Po padcu Castellona V zadrgi številki amo obvestili čitatelje, da so Francove čete po predmestjiii mesta CastelkHi v srditih bojih z limikajočimi se rdečimi. Nacijonalisti so vkorakali 14. junija v Castelion kot zanagovalci in so zavzdi tudi mestoi grad. Obmoreko ruesto Casteilon s pristaniščem šteje 40.000 prebivalcev m je bila aelo važna obrarobiia točka za rdeče, odkoder so se zalagaii z vojnimi potrebščinami iz tujine. Castellon je tudi kljne do Valencije, ki je le 65 km dalje proti jugu. V borbah za Castellon je padlo 10.000 rdečih, mnogo v?č so jih nacijonalisti zajeli. Nekaj civilistov in preostanek premaganih rdečih oddelkov se je umaknil proti Saguntu in Valericiji, katera je prenapolnjena z begunci. Z zavzetjem CasteUona je postal general Franco gospodar ceie pokrajine istega imena, katera merd 6650 km2 in šteje 350.000 prebivaJcev. Od 50 španskih provinc ali pokrajin jih imajo nacijonalisti 37. Radi zasedbe Castellona je predana VaIencija obupu. Uradi so se izselili iz te srlavne postojanke rdečih v Murcijo. Po padcu ca«teJJonske lttke razpolagajo ko•nunisti samo še z Barce.ono, Alica,ntom, Valencijo in Cartageno, ki pa niso ve. v neposredrd zvezi med seboj. Kolikega pomena je b_l CasteUon za rde6o vodstvo, nam dokazuje pob^ zlata is Valencije. Valencijska vlada je odpoelala v Francijo 184 zabojev zlata s 180.000 kg, ki predstavijajo vrednost 50 milijonov frankov. Do francoske meje »»epravfli jttati zaldad na tov<wn_h avtomobilih. Na me# so ga. preložili v vagone in je bilo odprem-jeno po železndd v Pariz. C^a rdeča divizija pobegnila Prehod iz obmejnega pogorja Pirenejev v Katalooijo je imela braniti do zadnjega moža 43. rdeča divizija pod generaJom Beltranaom. Ta general je bil doloeen, da brani mesto Bielsa, važno postojanko na planoti Cince in Cinquete ob španskofrancosiki meji. Zaradi nevarnosti obkolitve od rtacijonali-tov je prvi pobegnil na francosko ozsmlje divizijonar Beltram, ki je dal diviziji povelje, da se umakne tudi ona v Francijo in se bo vrnila od tam nazaj v Katalonijo. Francozi so pobeglo 43. divizijo razorožili. Vsakesnu je dano na proeto ,da se vrne ali v rdečo ali v nacijonalno Španijo. Prodiranje južno od Castellona Po zavzetju Castellona in njegovega pristanišča, ki bosta služila nacionalistom kot opori pri prodiranju proti Valenciji, je začela Francova vojska prodirati južno od Castellona ob obali in ob cesti, ki vodi v Val.ncijo. Nacionalisti so že zasedli mesto Villareal, ki šteje 20.000 prebivalcev in leži 9 km jažno od Castellona. Poražena rdeča vojska se je umaknila na pobočja gorovja Espadan, kjer se bo odločila usoda Sagunta, ki je od Casteliona oddaJjen 40 kilometrov. Francove čete bodo vsakčas zavzele mesto Bcriana, ki šteje 20.000 prebivalcev ia je glavno središče pomarančnih nasadov. Poleg ob glavni cesti in železnici prodira Fraaco tudi na desnem krilu proti jugu in je iia široki fronti dosegel levi breg reke Mijares. Istočasno se giblje fronta tudi južno od Teruela. Pripravlja se torej močan napad od treh etrani na ozemlje, ki od suhozemske strani varuje Sagunt, ozdroma Valencijo.