Nmltt \i iponsitc arf&vlianshe vofoe Po padcu Castellona V zadrgi številki amo obvestili čitatelje, da so Francove čete po predmestjiii mesta CastelkHi v srditih bojih z limikajočimi se rdečimi. Nacijonalisti so vkorakali 14. junija v Castelion kot zanagovalci in so zavzdi tudi mestoi grad. Obmoreko ruesto Casteilon s pristaniščem šteje 40.000 prebivalcev m je bila aelo važna obrarobiia točka za rdeče, odkoder so se zalagaii z vojnimi potrebščinami iz tujine. Castellon je tudi kljne do Valencije, ki je le 65 km dalje proti jugu. V borbah za Castellon je padlo 10.000 rdečih, mnogo v?č so jih nacijonalisti zajeli. Nekaj civilistov in preostanek premaganih rdečih oddelkov se je umaknil proti Saguntu in Valericiji, katera je prenapolnjena z begunci. Z zavzetjem CasteUona je postal general Franco gospodar ceie pokrajine istega imena, katera merd 6650 km2 in šteje 350.000 prebivaJcev. Od 50 španskih provinc ali pokrajin jih imajo nacijonalisti 37. Radi zasedbe Castellona je predana VaIencija obupu. Uradi so se izselili iz te srlavne postojanke rdečih v Murcijo. Po padcu ca«teJJonske lttke razpolagajo ko•nunisti samo še z Barce.ono, Alica,ntom, Valencijo in Cartageno, ki pa niso ve. v neposredrd zvezi med seboj. Kolikega pomena je b_l CasteUon za rde6o vodstvo, nam dokazuje pob^ zlata is Valencije. Valencijska vlada je odpoelala v Francijo 184 zabojev zlata s 180.000 kg, ki predstavijajo vrednost 50 milijonov frankov. Do francoske meje »»epravfli jttati zaldad na tov