D o p i s i. Istra. Popovi, tješite se. Novopečeni list »Omnibus«, komu je na čelu valjda doktor »Koritaš«, liepo Vas služi. U svojem 157. broju »Numero pasquale« od 22. IV. 1905 donaša krasan dopis, koji glasi u izvoru na čast, diku i uzvišanje Vaše evo ovako: »Azion cattolica«. Neki dopisnik iz južne Furlanije se tuži u zadnjem »Avvenire«, da tamošnje svečenstvo malo mari i za crkvu i za puk, nego da se daju na zabave, na šetnje, što da ne odgovara pravoj dužnosti svečenstva. Kad to pročitah, pomislih u sebi: što čemo mi na to, sirote, ovdje u puljskom dekanatu.« Što rade naši popovi, koji su večinom naši ljuti narodni piotivnici — (nisu valjda glasovali za gulijaša. Opotn. dopisnika) osim častne iznimke dvojice, trojice njih? Što rade, velim, ovi naši popovi na dobro našeg naroda i na korist katoličke crkve ? Furlan se tuži, da u nedjelju mjesto držati u crkvi krščanski nauk, popoldašnju službu božju — furlanski popovi se diverte i gredu na »špaš«. A što naši ? Ta dodjite u blagdanima popodne u naše plovanije, nači čete največ vrata zatvorena — nema ni popadije kod kuče — »otišla je s gospodinom«, kažu susjedi. (Naši popovi su avancirali, te imaju popadije, a kamo li služkinje ili kuharice. Opom. dopisnika.) Naš pop vozi se s popadijom, kao muž svojom ženom. Po ljeti kažu, da ne mogu djelati »dotrine«, jer da je preveč zima i tako uzmi kočiju pa hajd do Pule na biru ili na vermut. Reci če nam, da oni uče kršcanski nauk u školi, ali pitajte samo naše učitelje, koliko popova dolazi redovito u žkolu, pa čete se uvjeriti, da vjera i moral u našim selima slabo napreduje, dapače nazaduje. Danas naši popovi imadu sliedeču zadaču: dobro jesti i piti, novac za divertimente i ono drugo, ča se govori. A Bog? A vjera? To je njihova deveta briga. Me ne impipo dell' azion cattolica, bi rekao onaj prete allegro. Sada ljudi malo mare za crkvu, malo za izpovjed a nimalo za vjeru. Krivi so tomu mnogo i socialisti u Puli ali su krivi mnogo i naši popovi. Od svih drugih staleža oni zahtjevaju točnost u izvršivanju svojih dužnosti, a njih se u ni čem nesmije taknuti. Ali gospodo moja, žalibože, da če i u Istri nastati kao po drugim zemljama borba proti antikrstu, koga vi sada propovjedate. »Vi ste sol zemlje« i. t. d. rekao je Isus, a vi, kako se ponašate primjerom prama narodu? Primjer i dobar izgled vriedi više nego ova vaša tumačenja u crkvi, jer »dobar pastier, jer što kaže inom i sam svojim potvrdjuje činom.« Pravi svečenici moradu držati s narodom, a vi držite s njegovim ubojicom. Ako nečete čutiti s narodom našim, molite vaše starije, neka vas premjeste u ona mjesta, gdje narod čuti kao i vi. Završit ču sa Kačičem i reči: Nije sablja za popa ni fratra neg krunica i križ oko vrata disciplina i pokora teška redovnička djela su viteška. Molim, da se ne uvriedi onaj na koga ovo ne spada, jer znam, da ima još par vriednih popova, koje nisu pokvarile Zannettieve duhovne konference i Cuzziev vermut. »Brižan Bog, u ke ruke si doša,« bi reka pokojni Balota, ili »tužan pop, ča se ne oženiš?« Neda papa, žalosna mu majka. (Narod. poslovice na puljštini.) Evo Vam, gospodine, fine ilustracie popova okolici Pula, što se može protegnuti mirne duše na čitavu Istru. Pred nekoliko godina dotaknuo se Vaš Iist »U. T.« ovog argumenta, ali sve skočilo na Vas, kao mahnito dokazi i zahtjevi, da to ne odgovara istini. Sada hočemo vidjeti, što če popovi, kad im njih »Cocolo« kaže u brk, da idu do Pule na biru ili ...... na vermut. (Pod točkama razumijeva se masnih stvari, al čemu točke, ta je mogao i izričito kazati, kao što je kazao: »Naš pop se vozi s popadijom, kao muž sa svojom ženom. Opom. dopisnika.) Iz naše organizacije. Iz ,,Zaveza avstr. jugoslovanskih učit. društev." Za letošnjo glavno skupščino »Zaveze« v Pulju je prijavila »Slovenska Šolska Matica« temo: »Početki slovanskega šolstva vlstri vjožefinski dobi.« Poročevalec g. profespr dr. Fran 11 e š i č. Kranjsko. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj. Učiteljstvo kranjskega okraja ima v četrtek, dne 11. t. m., ob 2. uri popoldne hospitacijo v Šmartnem pri Kranju. Nastopi g. Fr. Rojina v višjem oddelku. Takoj po hospitaciji zboruje učiteljsko društvo. Poleg navadnih točk je na vzporedu razgovor o določitvi odkritja nagrobnega spomenika gosp. Andreju Žumru. — K obilni udeležbi vabi vljudno o d b o r. Učiteljsko društvo za kočevski okraj zboruje pri Sv. Gregorju dne 18. maja, ako bo ugodno vreme. Ob 9. uri se zberite polnoštevilno, da stori vsako svojo dolžnost! Hospitacija v viš. skupini, volite i dr. — Radi obeda naj se oglasi z dopisnico vsak udeleženec do dne 16. t. m. pri tov. Legatu, ker je Sv. Gregor v hribih. Dobro došli dolinci in hribovci! St. Tomšič, predsednik. Štajersko. Gornje grajsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, dne 7. maja t. 1., v Novi Štifti pri Gornjem gradu ob 11. uri. Vzpored: 1. Nagovor predsednikov. 2. Zapisnik zadnjega zborovanja in zadnje odborove seje. 3. Društvene zadeve. 4. Krajepis na črtico o Novi Štifti. Razpravlja nadučitelj g. Iv. Kelc. 5. O zborovanju društva za zgradbo »Učiteljskega konvikta« in o zborovanju spodnještajerske »Zveze.« Poroča g. Ig. Šijanec. 6. Razgovor o konferenčnih vprašanjih. 7. Slučajnosti. Gostje dobro došli. Zaradi kosila je pravočasno javiti nadučitelju. Na veselo svidenje! Odbor. Učit. društvo za celjski in laški okraj ima v navadnih prostorih v Celju v nedeljo dne 14. maja ob 11. uri dopoldne svoje redno zborovanje. Vzpored: 1. Zapisnik. 2. Petje. 3. Društvene zadeve in nasveti. 4. »Učit. konvikt« in mi. 5. Iz šolske prakse- — Ob V22- uri popoldne skupen obed v »Skalni kleti«, potem izlet v krasno okolico. — Ker pri 3. točki vzporeda pride važnih stvari v razgovor, nadejati se se je obile udeležbe. Na veselo svidenjel Armin Gradišnik, tč. predsednik. Goriško. Iz učit. društva za goriški okraj. Naše društvo je imelo svoje zborovanje dne 6. pret. m. v Trgovskem domu v Gorici. Dnevni red : 1. Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Mladi učitelj. 3. Koncert v korist »Učit. konvikta.« 4. Društvo »Narodna prosveta.« 5. Sedanji položaj novega zakonskega načrta. 6. Razni nasveti in predlogi. Udeležba je bila mnogobrojna, a ravno mnogo mladih tovarišev ni bilo. Navzoč je bil tudi g. c. kr. okr. šol. nadzornik Franc Finžgar. Društveni predsednik Tomaž Jug otvori zborovanje z navadnim pozdravom vsem navzočim tovarišicam in tovarišem. Tajnik Alojzij Urbančič je dobil še pred dnevnim redom besedo in je v daljšem presrčnem nagovoru čestital v društvenem imenu trem starostam (Jug, Benko, Poniž) v našem okraju, ki so dobili spominsko kolajno za štiridesetletno zvesto učiteljevanje. Posebno je poudarjal vrline še vedno čilega našega preljubljenega predsednika Tomaža Juga, ki se poleg zvestega šolskega službovanja zanima z vso mladeniško navdušenostjo za stanovske boje, ki se že več desetletij vrše v našem društvu pod njegovim predsedništvom. Izrazil je upanje, da se morda tudi ostala jubilanta oživita v svoji sivi dobi in. se pridružita društvenemu delovanju. Vsi smo iz srca vskliknilir »Živel naš Tomaž«! ki se je s solznimi očmi zahvalil za tolike dokaze ljubezni in spoštovanja. 1. Zapisnik zadnjega zborovanja se je odobril brez debate. 2. Poročevalec tovariš Možina je bil pripravljen z daljšim referatom o nastopanju in delovanju mladega učitelja, a ker je bilo ravno malo mladih tovariŠev navzočih, se je to poročilo preložilo na prihodnje zborovanje, 1. četrtek maja t. 1. Mlajšim tovarišem pa kličem že danes : »Pridite vsi k zborovanju, da bo naša organizacija še popolnejša!« 3. že pri zadnjem zborovanju učit. podružnice za goriŠko okolico se je izvolil nekak glasbeni odsek, ki naj uredi vse potrebno, da bi imelo učiteljstvo svoj koncert v korist »Učiteljskemu konviktu« v Ljubljani. Za predsednika tega odseka je bil izvoljen tovariš Vižintin, ki nam je v lepem poročilu pojasnil svoj načrt o izvršitvi te ideje. Poudarjal je, da sta v glasbenem odseku dve struji; ena zahteva, da naj izvrši vse točke učiteljstvo samo s svojim salonskim orkestrom brez sodelovanja vojaške godbe, druga pa pravi, da naj se koncert vrši z vojaško godbo. Po živahni debati (Vižintin, Širca, Drofenik, Možina, Križman, Mrmolja) pro in contra smo se končno združili za vojaško godbo, ker bi salonski učiteljski orkester provzročil posameznikom premnogo denarnih žrtev in potnih neprijetnosti zaradi skupnih vaj, zakaj učitelji-muziki so raztreseni po vsem našem obširnem glavarstvti ali bolje po vsi deželi. Tovariš Ignacij K r i ž m a n predlaga, da naj se poleg glasbenega odseka voli še častno predsedništvo nameravanega koncerta, in sicer našega g. c. kr. nadzornika za predsednika, tovarišico Leopoldo Kersnik in starosto Tomaža Juga za podpredsednika, ki bodo izvrševali mnoge častne funkcije. Svetoval je pa dalje, da naj se vse gospodarske predpriprave agitacija, reklama, tiskovine in sploh vse delo, ki je s sličnimi koncerti združeno, poveri trem delavnim tovarišem. Lepa Križmanova izvajanja in predlogi so se sprejeli z oduševljenjem. Vse predpriprave in delo izjemši glasbene točke — se je soglasno naložilo na ramena tovarišev Ign. Križmanu, Antonu Kutinu Al. Urbančiču, ki so tudi sprejeli drage volje to butaro. Gosp. nadzornik je izjavil, da z veseljem prevzame funkcijo častnega predsednika, a apeluje na vse učiteljstvo, da naj se posvet: koncertu z vso vnemo ter izrazi svoje nade, da se koncert gotovo dobro izvrši. Z odobravanjem se je to vzelo na znanje. 4. Tovariš Alojzij Urbančič poudarja pomen in potrebo velevažnega društva »Narodne prosvete« v Gorici. Vsi naši mladi agilni akademiki in inteligentni sloji okrog tega društva hočejo posvetiti svoje čile moči omiki in oliki širših ljudskih mas. Razviti mislijo svoje delovanje v istem smislu kakor društvo »Akademija« v Ljubljani in da se ti njih lepi nazori lažje uresničijo, moramo pač pristopiti vsi učitelji k temu društvu. Pri prirejevanju javnih učnih predavanj po deželi smo nujno potrebni, da uresničujemo društvene lepe namene, da razganjamo temo nevednosti iz širših ljudskih mas, kar je tudi v našem stanovskem interesu. Razsvetljeno ljudstvo bo samo zahtevalo ureditev naših gmotnih razmer in bridki boj z ljudsko neyednostjo se bo vedno ublaževal, dokler tudi nam ne zasijejo boljši dnevi stanovske zadovoljnosti. Poudarjal je, da ima društvo že urejeno javno knjižico in svojim članom pa nudi na razpolago čitalnico z vsemi boljšimi revijami in časopisi v lepih prostorih »Trgovskega doma«. In ideja o stalnem slovenskem gledališču tudi ni utopija! Urbančičeva izvajanja so podpirali tovariši: Možina, Križman Ig., Bajt, Kutin in Mermolja. Mnogi so obljubili, da se pridružijo delovanju »Narodne prosvete«, kar je poročevalčev edini namen. 5. Tovariš Kutin je pojasnoval, da je nemogoče, da bi bil sankcijoniran zakonski načrt, ki se je sprejel v zadnjem zasedanju, ker je isti namenoma tako umetno skrpucan od strani poslancev, da ga vlada niti ne predloži v sankcijo. Učitelj in deželai poslanec Falconer bi se moral sprijazniti z ustanovitvijo deželnega šolskega fonda ali pa vsaj glasovati proti volji italijanskih matadorjev za Gregorčičev predlog. Sicer pa je le od enotnega nastopa naših slovenskih poslancev vsekako pričakovati, da se končno vendar-le dospe do deželnega šolskega zaklada, ki bi bil v korist tudi davkoplačevalcem gradiščanskega okraja. Poslanec Falconer bi moral opustiti vsaj v učiteljskem vprašanju italijansko nacijonalno politiko, ki na tako nepravične načine, na krivico in škodo vse dežele čuva le navidezno interese glavnega mesta Gorice. Sploh pa se z učiteljstvom tako bagatelno postopa v naši deželi in v deželnem zboru, da bi končno morala \da sama z vso energijo urediti te nezdrave razmere. 6. Tovariš Ignacij Križman predlaga, da naj se voli dva društvena odposlanca k zborovanju društva za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, ki bo dne 19. t. m. V ta namen se je tudi izvolilo tovariša Ignacija Križmana in Rudolfa Vižintina. Tovariš Možina pravi, da se je že pri zadnjem zborovanju sprejel nekak gospodarski progratn, s katerim bi dajale, trgovske tvrdke, pri katerih se poslužuje učiteljstvo, neke odstotke v društvene namene. Tajnik opomni, da je s tem združeno mnogo posla ter predlaga, da naj se izvoli nov odsek agilnejših tovaršic in tovarišev, da ne bo vse društveno delo slonelo vedno na enih in istih osebah. Po daljši debati se je končno sklenilo, naj se to agitacijo pri tvrdkah prepusti poedinim agilnejšim koleginjam in kolegom. Tajnik Alojzij Urbančič prebere predloge in dopise ajdovske podružnice glav. društvenemu odboru kakor sledi: 1. Pri letošnji uradni okrajni učiteljski konferenci je razvijal poročevalec tovariš Balič taka načela o vzgoji in namenu ljudske šole, ki se ne strinjajo z] nameni veljavnega ljudsko Šol. zakona in ne z načeli ljudskega učiteljstva, stoječega in delujočega na temeljnih načelih istega šol. zakona in prosvetljenih pedagogov sploh. Po odborovem sklepu pisoče podružnice se vpraša: Ali je storilo učiteljsko društvo primernih korakov, da ne bo učiteljstvo goriškega okraja molče pritrdilo Baličevim načelom o ljudskošolski vzgoji, ki naj sloni na načelih pastirskih listov avstrijskih škofov? AH meni učiteljsko društvo, da bi bilo umestno storiti primernih korakov in katerih? 2. Zaradi opazk nekojih tovariŠev in tovarišic, da so potnine k okraj. učit. konferencam tako določene, da nekoji oddaljenejši dobivajo manjše zneske nego nekateri bližnji, je sklenil odbor pišoče podružnice nasvetovati glavnemu društvu da potrebno ukrene, da se tarifi pregledajo in popravijo tako, da se ne bo godila krivica nekojim članom okr. učiteljske konference ? 3. Zakonski načrt o izboljšanju učiteljskih plač in pokojnin, sprejet v deželnem zboru v predzadnjem zasedanju, ni dobil sankcije in izboljšanje se je bilo zavleklo za več let. Deželni zbor je sprejel tak načrt, četudi se je izjavil vladni zastopnik, da ne more biti potrjen. Deželni zbor je torej hote in vede sprejel tak nestvor, ki ni mogel biti sankcijoniran. Pri zadnjem zasedanju se je zopet sprejel načrt, ki tudi težko dobi potrjenje. V tem slučaju, ko bo gotovo, da načrt ne zadobi sankcije, predlaga odbor pišoče podružnice, da stori glavni odbor primerne korake, da das užaljeno učiteljstvo duška svojim čutilom. 4. a) Po zakonu z dne 10. maja 1. 1894. o zglaševanju črnovojniških zavezancev imajo oni črnovojniki, ki so pripadali vojaštvu, voj. mornarici, deželni brambi ali žandarmom, se zglasiti meseca oktobra vsakega leta pri županstvu pod globo 4—200 K. b) Po § 51. vojnih predpisov I. del (ukaz ministrstva za deželno bramboz dne 15. aprila 1. 1889.) imajo učitelji-vojaki meseca junija vsakega leta dokazati, da vrše še učit. službo. Ta sitnost provzroča učiteljem dosti evidence in nepotrebnega dela in z ozirom na to, da je državnim uradnikom določeno, da se imajo le zglasiti pri svojih predstojnikib, predlaga pišoča podružnica, da se potrebno ukrene t. j. da vloži glavno društvo predlog na c. kr. okr. šol. svet, da on naznanja učitelje-vojake c. kr. okr. glavarstvu, kakor se to menda godi že v nekaterih okrajih sosednih dežel. j. Na zadnji okrajni učiteljski konferenci se je sprejel predlog glede skupnega štatusa, ker pa je stvar najbrže zaspala, se pozivlja glavno učiteljsko društvo, da potrebno ukrene, da se stvar oživi in primerno reši. Dosedanji štatus je škodljiv vsemu učiteljstvu. V goriškem okraju trpe učitelji, v sežanskem in tolminskem trpe učiteljice, ker ni zadostnega števila tovarišev in tovarišic. Prav bi bilo, da se pozove tudi omenjeno učiteljstvo, da v istem smislu postopa. 6. Slovenski oddelek c. kr. učiteljišča v Kopru naj se v modernem pedagoškem smislu preustroji in premesti v Gorico. (Daljše utemeljevanje). 7. Podružnica zahteva z daljšim dopisom izpremembo društvenih pravil. Odbor je vse te predloge obravnaval v svojih sejah in sklenil: Ad 1. Dasi je učiteljstvo našega okraja že pri c. kr. okrajni konferenci slovesno pribilo, da deluje strogo v zmislu državnega Ijudskošolskega zakona, se vendar pošlje stalnemu konferenčnemu odboru dopis, v katerem se istega pozove, da . naj z vso odločnostjo pazi na to, da ne bi se ponavljali taki pojavi. Ad 2. Učiteljska zastopnika v c. kr. okr. šol. svetu naj to zadevo uredita tako, da se ne bo godila v tem oziru nikomur krivica Ad 3. Počaka naj se končnega pogreba tega mrtvorojenenega deteta, potem pa naj deželno učiteljsko društvo skliče zborovanje, kjer se pojasni skrb vseh naših deželnih očetov za učiteljstvo in šolstvo. Ad 4. Tajnik naj spiše primerno vlogo c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v tem smislu. Ad 5. Naložilo se je učiteljskima zastopnikoma, naj poskrbita v c. kr. okrajnem šolskem svetu, da se izvrše konferenčni sklepi. Ad 6. Vlogo se je z vsemi pojasnili odposlalo v rešitev deželnemu učit. društvu. Ad 7. Pri enem prihodnjih zborovanj se dene na dnevni red: »Prememba pravil«. Zborovalci so te predloge in njih rešitve vzeli z zadovoljstvom v znanje. Poleg stanovskih listov se je priporočilo v naročitev socijalno revijo »Naši Zapiski.« Tov. Alojzij Urbančič je priporočal, naj pristopi vsakdo k društvu za gradbo »Učit. konvikta« v Ljubljani z letnim prispevkom 2 K. Izrekla se je končna še zakvalo »Trgovski in obrtni zadrugi« za brezplačno prepustitev zborovalnih prostorov, in razšli smo se v prijetni zavesti, da smo zopet imeli delaven dan v prilog naši stanovski organizaciji. Zdaj pa: »Vsi na delo za koncert!« Tajnik. Istra. Slovensko učiteljsko društvo za koperski okraj ima svoj letošnji redni občni zbor v Boljuncu dne 18. maja t. 1. Začetek ob 10. uri predpoldnem. Kdor bi želel pri istem predavati, naj to čim prej naznani odboru, da se bo mogel pravočasno sestaviti in objaviti dotični dnevni red.