februar
1	T Ignacij
2	S Svečnica S č Biaž
4	P Andrej Korz. t
5	S Agara
G N 5. po razsl. C.
7 P Komuiild (£ S T Janez iz Mate 9 S Ciril iz Aleks.
10	o školastika
11	P LurSka M. B. +
12	S Lineolnovo roj.
13	N Prednostna
14	P VaIentin.muč.0
15	T Faustin
16	S Julijana
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!,
glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)

' ITT llL
NAJSTAREJŠI
IN NAjaow PRILjTXttJttN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH . AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 22.
CHICAGO, ILL., TOREK, 1. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 1, 193S
LETNIK (VOL). XLVII.
Anglija, Francija in Rusija se obrnile na Ameriko, naj sodeluje pri zalaganju Kitajske z orožjem; Amerika predlog odklonila, ker bi z njim kršila nevtralnostni zakon. — Ponoven incident z Japonsko se mirno poravnal.
Washington, D. C. — Ev-r°pske velesile so se zadnji teden iz Ženeve, z zborovala Lige narodov, na neuradni način obrnile na ameriško v|ado, naj bi ta sodelovala z to.Hmi pri nastopu proti Japonci- Tozadevna nota je bila Poslana Zed. državam skupno ^ Anglije, Francije in Rusi-^ in sicer potem, ko se je ^Zmotrivala zahteva Kitaj-
da se ukrenejo sankcije pr°ti Japonski. Ameriška vla-Pa je apel zavrnila, in si-®er na enako neuradni način, kakor je bil tudi njej poslan.
Ako bi bila Amerika prista-a na to noto, bi morala s tem Vlomiti svoj nevtralnostni ^kon, po katerem ji je za-branjeno, pošiljati orožje ka-tei'ikoli tujezemski državi, ki stoji
z drugo državo v oboroženem vojnem konfliktu. Apel ve-es'l namreč ni bil, da bi se pod-Vzel direkten nastop proti Jamski, marveč po njih načrtu .1 se imelo to podvzeti posredno, ll) sicer s tem, da bi se Kitajski Ciljale v pomoč velike množi-e orožja od vseh treh velesil. I W razvidno, se omenjene ve-esile boje, da bi pokazale svojo ?°Vražnost naravnost Japonski, !n rade le po ovinku, za hrb-0tn Kitajske, udarile po njej. Z "klonitvijo tega načrta Ameri-a prelomila svoje obljube za °delovanje pri kontumaciranju 8resivnih narodov, kakor je to ^edlagal predsednik Roosevelt ®vojem chicaškem govoru lani Jeseni, dasi jo nekateri tega 2e; namen kontumaciranja bi k ^eč bil, da se prepreči in ?nča vojna z direktnim izolira-^j®111 napadajoče velesile; tega J* bi pa oboroževanje Kitajske doseglo in je zato Amerika acrt odklonila.
NAZIJSKA PROSLAVA
Praznovanje petletnice ske vladanja.
nazij-
Berlin, Nemčija. — V nedeljo in ponedeljek sta bila za celo Nemčijo dva slavnostna dneva. Naziji so namreč praznovali peto obletnico, kar je Hitler prišel na čelo vlade. Sirom cele države so se ta dva dni vršila ljudska zborovanja, na katerih so nazijski govorniki poveličevali Hitlerja in naštevali njegove zasluge za Nemčijo, zlasti ustanovitev mogočne armade, s katero si je država pridobila ugled v tujezem-stvu. Tudi po drugih državah, v katerih so nemške naselbine, so se vršile te proslave in v ta namen je bilo razposlanih v inozemstvo 70 nazijskih govornikov.
5a
Med
tem pa je imela Amerika
°Ven incident z Japonsko, ki ^ Se je zopet mirno poravnal,
sto r
potom navadnih prote-v ,v _°d strani Amerike in na-"obžalovanj" ter opravijo strani Japonske. Dogodek, Dre1e Xprvem trenotku izzval tjj Cejšnjo napetost, se je pripela V ^ankingu pretekli teden, jj Je neki japonski vojak udaril
Atol* ^ n e £ a zastopnika namreč tretjega Stv tamkajšnjega poslani-
iapo J' Allisona- Kakor trdi inci !lsko poročilo, je prišlo do
Uža, enta zato, ker je Allison
ni^1 nekega japonskega čast-
je f)' atančnejša preiskava pa
PREDSEDNIK ZAHTEVA MOČNO OBRAMBNO SILO
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je zadnji petek predložil kongresu svojo dolgo pričakovano poslanico glede ojačitve vojaških sil Zed. držav. V njej je predlagal, naj se porabi 800 milijonov dolarjev za graditev novih ladij, vojaških letal in za zvišanje stalno armade. Pov-darjal je predsednik, da smatra za svojo dolžnost, da opozori kongres na to, da je a-meriška obrambna sila zaradi divjega oboroževanja inozemskih držav zaostala v moči in jo je zato potrebno zvišati in s tem čuvati varnost dežele.
--o-
NOVA BITKA V ŠPANIJI
Hendaye, Francija. — Nova srdita bitka na pet milj dolgi fronti se je koncem preteklega tedna razvnela jugo-zapadn9 od mesta Teruela. Napad so izvršili lojalisti in, kakor se poroča, je udeleženih v ibitki okrog 40,000 mož.
doj ko
lgnala, da se je napad izvr-
si,> K
skep ° Je	v družbi japon-
ske 0rožništva stopil v japon-najdVo;,aške barake, da tamkaj natl e, ^°Jaka, ki je zločinsko Tako el neko kitajsko žensko. ka2ajJ V Poslopju je stražnik po-Allig SV0J0 sovražnost napram ^zka'111' še bolJ Pa je postal dal( ko mu je nekdo pove-Uil 'jea Je to Amerikanec, in sto-inco. Za njim ter mu dal za"š-
^ družina brez ka y ega časopisja, je brez Proti lažj-tisku.
MAGNATI SE MOBILIZIRAJO
Chicago, 111. — V svrho skupnega nastopa, da preprečijo v kongresu sprejem predlogov, ki bi bili njim v škodo, je velebiznes podvzel pravo mobilizacijo svojih sil. Tako so se zadnjo soboto zbrali tukaj zastopniki 32 državnih in pokrajinskih trgovskih zbornic, da izdelajo načrte za organiziran napad. Med zakonskimi predlogi, kateri so tem veljakom posebno trn v peti, je predlog za ureditev plač in delovnih ur, dalje predlog, po katerem bi bile vse industrijske korporacije podvržene federalni licenci, in končno nameravano reorganiziranje vlade. Seveda se trudijo na vse kriplje tudi, da strmoglavijo davek na nerazdeljene dobičke korporacij, ki je že zdaj v veljavi.
ZRAČNI BOJI VjPANIJI
Mesarjenje civilistov z bombardiranjem.
Hendaye, Francija. — Tekom sobote in nedelje so divjali nad španskimi mesti zračni napadi v vsem svojem barbarstvu. Nacionalistični aeroplani so bombardirali obrežna mesta, ki so v posesti vladnih čet, dočim so vladni aeroplani izvršili enaki napad na prestolico nacionalistov, mesto Salamanco. Kakor navadno pri takih napadih, je bilo tudi zdaj civilno prebivalstvo njih glavna žrtev. Tako je bilo v Barceloni, prestolici loja-listov, pobitih okrog 350 oseb, med katerimi je bilo 158 otrok v neki sirotišnici.
ROJAK SE VRNIL S POTOVANJA
Chicago, 111. — Srečno se je povrnil domov z daljšega potovanja iz Denverja, Colo., naš rojak Mr. Leo Jurjovec. Podal se je namreč tja na polletno zborovanje glavnega odbora ZSZ, kjer je bil instaliran kot novi glavni predsednik.
KONFERENCA Z MALIMI TRGOVCI
Washington, D. C. — Napovedana konferenca z manjšimi trgovci in podjetniki se bo vršila to sredo, in sicer pri trgovinskem tajniku Roperju. Povabljenih je na to konferenco nad 500 oseb. Iz te množice se bo nato izbrala manjša skupina za posvetovanje s predsednikom samim.
KRIVICA POPRAVLJENA PO 20 LETIH
Minneapolis, Minn. — Skoraj 21 let je moral profesor Wm. Schaper čakati, da se mu je opralo njegovo ime. Kmalu namreč, ko je Amerika v letu 1917 stopila v svetovno vojno, je bil profesor obdolžen, da dela propagando za Nemčijo, ker je imel govore, v katerih je nasprotoval vstopu Zed. držav v vojno. Zaradi tega je bil tedaj ^odpuščen z m'jnne-sotske univerze', kjer je ;po-učeval politično vedo, in ta zadeva je vzbudila tedaj splošno pozornost. Nedavno pa je bil o vsem tem obveščen governer Benson, ki je podvzel korake, da se profesorju popravi krivica. Tako mu je pretekli petek vodstvo omenjene univerze podelilo naslov častnega profesorja in
PO K AT. SVETU
—	San Antonio, Tex. — Splošno pozornost so zadnje dni posvetili tukajšnji listi dogodku, ki je v resnici nenavaden. V samostan so namreč stopile štiri sestre istočasno in. kar je senzacijo še povečalo, je bilo to, da je šla z njimi vred tudi njih ovdovela mati, Mrs. Mary Jones.
—	Mexico City, Mehika. — Governer države Oaxaca je pred kratkim izdal dovoljenje, da sme v njegovi državi izvrševati duhovniška opravila nadaljnjih 100 duhovnikov, toda. vsak od njih bo moral plačati 300 pezov pristojbine. Točasno je v tej državi dovoljenih samo 20 duhovnikov.
—	Albany, N. Y. — V tukajšnji zakonodaji je bil stavljen zakonski predlog, po katerem bo delodajalcem prepovedano, da bi se pri najemanju uslužbencev ozirali na njih vero ali narodnost. Za kršitev je določena globa od $200 do $1000, ali pa zapor.
—i Oberammergau, Nemči-čija. — Prebivalstvo tukajšnjega naselja, ki predvaja vsako leto slavne pasijonske igre, je v negotovosti, kak«, bo bodočnost teh iger. Naziji iger bržkone ne bodo ustavili, pač pa bodo najbrž določali osebe, katere naj igrajo.
Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško
časopisje
je tudi glasovalo, da se mu vrne $5000 na zaostalih plačah.
S0VJETI
PRIPRAVLJENI
Rusija prigovarja Angliji, naj
uporabi sedanji čas, da u-
kroti militarističme države.
London, Anglija. — Iz diplomatskih krogov se ugotavlja, da je sovjetska Rusija do. cela pripravljena, da udari na Japonsko. Svojo armado v vzhodni Sibiriji, ki je že v normalnih časih bilo velika,je zadnje čase še znatno ojači-la. Kakor se trdi, bo Rusija takoj udarila, kakor hitro prejme od evropskih velesil, zlasti od Anglije, zagotovilo, da bodo dale toliko opravka Nemčiji, da ta ne bo mogla udariti na rusko mejo v Evropi.
Rusija baje nujno priganja evropske demokratične velesile k akciji, češ, da je zdaj najbolj primeren čas, da se ukrotijo fašistične in militaristične države, ko se je Japonska tako globoko zapletla na Kitajskem. V nasprotnem slučaju pa, namreč, ako bi evropske velesile ne pristale na takojšnji napad, je Rusija pripravljena, da izstopi iz Lige narodov, kajti boji se, da bi ne ostala osamljena, ako bi se utegnile Anglija in Francija na kak način pobotati z obema fašističnima državama. Tako pa jih ona namerava prehiteti z načrtom, da po izstopu iz Lige prične ona sama pogajanja s tema državama.
Iz Jugoslavije
Brezmiselno dejanje reveža, ki si je zaradi nasprotstva z bogatim sosedom razdejal lastno hišo. — Žalosten konec veselega smučarja. — Smrtna kosa. — Še druge; novice in vesti iz starega kraja.
VATIKAN UTEGNE NA-
SPROTOVATI ŽENITVI
*
Vatikan. — Poroke, ki se nameravU skleniti med albanskim kraljem Zogom in ogrsko grofico Apponyi, o čemer je bilo poročano zadnji teden, Vatikan1 bržkone fhe bo odobril. Nevesta je namreč katoličanka, toda, ker je Albanija 80 odstotkov mohamedanska, bi bil najbrž prestolonaslednik, ki bi bil rojen iz tega zakona, vzgojen v mohamedan-ski veri, kar bi bilo nasprotno katoliškim predpisom, da morajo biti otroci iz mešanih zakonov katoliško vzgojeni.
LADJO ČISTIJO
Slika kaže spodnji del ladje Queen Mary, ko jo delavci čistijo v Southampton, Anglija. Pri tem se vidijo propelerji, ki gonijo ladjo. Njih ogromno velikost si lahko predstavljamo, ako jih primerjamo 2 velikostjo delavcev spodaj v čolnih.
Lastni dom si je podrl
Ponikve, 11. jan. — Zidarski mojster Ferdinand Sitar je stanoval v prijazni hišici poleg kolodvora v Ponikvah pri Trebnjem. Hišica je bila last g. Josipa Žafrana, ki je na glasu bogataša. Ze od poletja je med obema možema vladalo nasprotje. Baje so temu dali povod Sitarjevi otroci, ki so po nesrečnem naključju zažgali Žafranov kozolec, napolnjen z otavo, pod njim pa se je sušilo tudi precej lesa, ki je bil last Ferdinanda Sitarja. Les je dobil Sitar od ljudi, da bi si z njim postavil hišico. Do še hujših prepirov je prišlo jeseni, ko Sitarjeva žena ni hotela pasti Zafranove živine, češ da je nastopilo prehladno vreme. Sitarjevi niso plačevali najemnine, zato pa je Sitarjeva žena bila obvezana krmiti živino in jeseni bi jo morala pasti.
Spori so privedli tako daleč, da je Žafran postavil Sitarja in njegovo družino na cesto. V prvem snegu si je Sitar postavil leseno kolibo, saj mu je nekaj lesa še ostalo od požara. Ko je pritisnil mraz, je vsa družina zmrzovala.. Nič čudnega. V stenah so zijale velike razpoke, ki jih Sitar v naglici ni utegnil zazidati. Nič čudnega ni bilo, da je Sitar na postelji pod odejo ozebel v noge. Ker je bil jezen na Žafrana in malp tudi sam nase, je iskal utehe v pijači. Pred nekaj večeri se je vinjen vrnil domov in je začel razbijati po vratih in oknih tako, da je vse razbil. Ljudje, ki so zvedeli, da si je Sitar sam razdejal hišo, so pomilovalno . trdili: Človek mora zbesneti v takem stanovanju. Zdaj je dobil Sitar stanovanje pri sosedu in ker je odnehal tudi mraz, vsaj zmrzujejo ne več.
Smrtna nesreča smučarja
Ježica. — Malo veselje na smučih si rada privošči tudi mladina,ki je doma zunaj mesta. Kakor v prejšnjih letih si je tudi letos v ta namen izbrala naša vaška mladina Goriškovo ježo. Kdo bi ji zameril in ji ne privoščil tudi malo veselja. Toda ta dan se je med našimi mladimi smučarji zgodila usodna nesreča, katere žrtev je postal 17 letni Andrej Doberlet iz Savelj. Z drugimi fanti je tudi on smučal na Goriškovi ježi na svojih, menda kar doma izdelanih smučih. Ker je pri nas snega za smučanje sedaj še vendar malo premalo, je zadel med vožnjo v krtino. Hud sunek ga je vrgel ob tla. Pri tem se mu je palica nekam čudo zataknila pod prsi. Po padcu se je fant hitro pobral, vendar pa je znova omahnil. Ko so drugi smučarji to opazili, so takoj zaslutili, da se mu je zgodilo kaj hujšega in so pri-
hiteli bližje, na pomoč. Ker je ponesrečenec bruhal kri, so hitro poslali po bližnjega zdravnika dr. Jamšeka, ki je takoj prišel, mogel pa je ugotoviti le smrt.
Nesreča ali zločin?
Nekega jutra so našli na cesti pri Podsredi neznanega moškega v globoki nezavesti. Neznanec je imel počene lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je kmalu nato izdihnil ne da bi se zavedel. Ugotovili so samo, da je to neki Viljem Vrhov-nik. — Ne ve se, ali se je Vr. hovnik ponesrečil, ali je pa morda bil napaden.
-o-
Smrtna kosa V Mariboru je umrl Josip Žmavc, apelacijski sodnik v pokoju star 73 let. — Na Te-harju pri' Celju je umrla Marija Dimec, mati teharskega župana Franca Dimca stara 82 let. — V Ljubljani je umrla Karolina Damjanovič, rojena Podkrajšek stara 82 let.
Zima na Dolenjskem
Iz Dobrepolja pišejo, da so imeli v prvi polovici januarja silno zimo, ki je potisnila živo srebro na 21 stopinj Celzija pod ničlo. Zaradi zime je od 600 otrok prihajalo vsaki dan v šolo komaj 50. — V tem hudem mrazu se je priklatil Jc nekemu posestniku v Kompo-ljah izredno velik divji maček, ki je nekaj dni neusmiljene gospodaril med kurami. Domači gospodinji se je pa neke noči posrečilo, da ga je pričakala z vilami in ga ugonobila.
, -o-
Izgon avstrijskih državljanov
Iz Maribora in okolice je bilo zadnje čase izgnanih v Avstrijo nekaj avstrijskih državljanov. Po večini so bili ti pripadniki plemstva, ki se niso mogli vživeti v nove razmere. To je vzbudilo razne odmeve in avstrijsko časopisje sedaj napada Jugoslavijo. Izgon je bil pa povsem upravičen in so izgnanci lahko veseli, da se jim ni kaj hujšega pripetilo. V Hitlerjevski Nemčiji bi jim lahko odletela glava prez pardona. Razvijali so namreč hudo legitimistično agitacijo za Habsburžane ter svojim iSomjSljeriikom zagotavljali, da ko Oto zasede avi strijski prestiol, bo laglje slovenske kraje priključiti Avstriji. Voditeljica tega pokre-ta je bila znana lastnica graščine Hompoš v Hočah, baronica Pacher.
i -o-
Zaboden
V Spodnjih Bitnjah pri Stra-žišču je nekdo z nožem zabodel sina posestnice Jeraja Evgena v levo stran hrbta in ga nevarno poškodoval. _
t
Stran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek, 1. februarja 1938
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-drljkov in dneven- po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING
CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
_$s.oo
_ 2.SO . 1.50
Za cel« leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto___-____$6.00
Za pol leta _______________________3.00
Za četrt leta_______________1.75
Posamezna številka____________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _____
For half a year____
For three months__,.
.—$5.00 _ 2.50 _ 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year____$6.90
For half a year _ 3.00
For three months____1.75
Single copy_______________ 3e
Dopisi važnega pemena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. —- Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Doba pravice in pesti
Kitajski narod preživlja težke dni, morda najtežje v vsej svoji zgodovini. Njihova bogata zemlja je bila poleg drugega tudi vzrok, da se je na tej ogromni kitajski pokrajini povečalo v teku časa število kitajskega prebivalstva nad 400 milijonov. Ni pa tudi čudno, da se je kitajskim sosedom, vsem brez izjeme, zaskominalo po tej bogati deželi, posebno še, ko je postalo vse bolj očitno dejstvo, da kakšna država danes še ni velesila, četudi je po številu prebivalstva na prvem mestu. Moderni napredek, ki ga je menda res največ v vojaških stvareh, je napravil iz velike Kitajske deželo, ki je predana na milost in nemilost tujim izkoriščevalcem, ki so v sedanjem svetu prej uvideli potrebo in prednost dobre vojaške pripravljenosti — tolikšnega tehničnega napredka.
Težko si predstavljamo sedanjo vojno med Japonci in Kitajci kot kaj drugega, kakor stremljenje preobljudene Japonske, da si pribori nove zemlje in z njo seveda tudi novih zemeljskih bogastev. Saj za pustolovščino sedaj menda res. niso več primerni časi, ko se toliko poudarjajo na vseh straneh v prvi vrsti le gospodarske koristi.
O teh bojih, ki divjajo na Daljnem vzhodu in o vzrokih, ki so privabili Japonce že tako daleč na azijsko celino, je imel zadnjič prav zanimivo predavanje kitajski poslanik v Pragi dr. Lone Liang. Svojemu predavanju je dal naslov "Gospodarsko ozadje japonskega vdora". Poslanik je v svojem govoru poudaril posebno dve stvari: Japonci imajo prvič namen, da si pribore bogato kitajsko zemljo, posebno severne kitajske pokrajine in jih dodobra izčrpajo, drugič pa, da zavro industrijski razvoj Kitajske na ta način, da_ ji odvzamejo najpotrebnejša življenjska sredstva, surovine. S tem pa bi Japonci dosegli še tretje, namreč, da Kitajski ne dajo prilike, da bi notranje "ozdravela". Na kratko rečeno: Japonci z nasilno vojno hočejo Kitajsko, čeprav ne'takoj, pa vendar vsaj počasi, postopoma, izbrisati iz zemljevida.
O gospodarskem pomenu Mandžurije in Severne Kitajske je poslanik dr. Liang povedal približno takole:
Zaloge premoga, ki jih hrani v sebi Kitajska, cenijo strokovnjaki na 250 milijard ton. Od teh je več kot polovica v severnih kitajskih pokrajinah, dočim Mandžurija na tem ni prav posebno bogata. Celotna proizvodnja 1. 1933 je na Kitajskem znašala nekako 28 milijonov ton. Skoraj polovico so dale severne pokrajine.
Kar se tiče železa,, ie poslanik poudaril, da ima Kitajska v svojih starih mejah nekaj nad eno milijardo ton železne rude. Več kot polovico hrani Mandžurija, precej pa tudi severna provinca Hopej. Japonci so torej dobili v Mandžuriji ogromne množine železne rude, v severnih kitajskih pokrajinah pa jim padejo v roke neizmerni zakladi kitajskega premoga.
Do nedavnega se je povzpela Kitajska za tretjega naj-izdatnejšega proizvajalca bombaža na svetu. Skoro polovico vsega izvoza gre na sosedno Japonsko. Druga največja odjemalka je Nemčija. Japonska si hoče zagotoviti ves kitajski pridelek bombaža, kajti na Kitajskem so do-sedaj proizvajali posebno bombaž, ki ga Japonci zamenjujejo za svojo poceni robo, s katero preplavljajo skoro ves svet. Japonci na ta način ne bi bili nič več odvisni od dobave bombaža iz Amerike in angleške Indije. To bi v vojnem času pomenilo mnogo. Poleg tega pa bi se Japoncem na ta način posrečilo z uspehom potisniti k tlom tudi proizvodnjo bombaža v, tistih kitajskih pokrajinah, ki jih morda le še ne bi zasedli. Poleg velikega števila kitajskih predilnic je na Kitajskem skoro nič manj japonskih tovrstnih podjetij, t. j. podjetij, ki jih žene japonski denar.
Vprašanje zase so tudi kitajske železnice. Središče železniškega omrežja na Kitajskem je mesto Peiping, kjer se stekajo vse glavne proge. Kolikega pomena so ravno železnice in druga prometna pota, je dovolj poudarjeno v trditvi, da je tsti, ki jih zasede, tudi gospodar nad vso pokrajino.
Vse to daje dovolj vzroka, zakaj se Kitajci morajo bojevati do zadnjega diha, kajti mirovni pogoji, ki jih stav-ljajo Japonci in ki so za priključitev severnih kitajskih
pokrajin k Japonski, so za Kitajce nesprejemljivi.
Kljub temu, da ves kulturni svet smatra japonsko vdiranje v kitajske pokrajine za nasilstva, ki jih počenjajo nad kitajskim narodom, da se v tolikšni meri kopičijo nedolžne žrtve, je malo verjetno, da bi Japonci prej odnehali, dokler ne dosežejo svojega namena, za katerega so materi se odločili po točnem, dobro premišljenem načrtu, navzlici kojna najraznovrstnejšim grožnjam ostalih velesil. To je vse-\ Franka Svjgelj kakor spet najsvetlejši primer, kako tudi v dvajsetem stoletju vlada pravica pesti.
teri v tolažbo sta zapustila i Toda, kaj pa če vas jaz, JVIrs. dve hčerki, ki sta Mrs. Jennie • Ušeničnik, za besedo primem, Mayer in Mrs. Elenor Martin-j Pa po lešnike pridem. Kaj mi-čič, ki sta obe, kolikor jima je slice, ali jih bom dobila? — čas dopuščal, s svojimi soprogi j Pred p ust je res tukaj, pa je vred skrbele in stregle stari i prav zares pust. Vsi fantje so
Mrs. Setnikar. — Po-zapušča tukaj brata

SV. MISIJON IN DRUGO IZ PUEBLE
Pueblo, Colo.
Farni shod smo imeli v ne deljo 9. jan. na katerem se je poročalo o delovanju v fari preteklo leto. Prišlo je skupaj še povoljno število faranov in so bili močno zadovoljni in veseli, da smo poleg težkih stroškov tudi odplačeni pet tisoč cerkvenega, dolga. Seveda,srno izrazili cerkvenemu odboru priznanje za njihov trud ter marljivo zvesto sodelovanje.
V odbor za tekoče leto so bili izvoljeni: John Germ za načelnika, drugi so pa Geo. Thomas, John Kambič, Martin Kolbezen, John Petek, Al. Krapenc, ml., Joe Godec, ml., Dominik Zakrajšek, John Yatsko, Anton Vodišek, Matt Novak, ml., Stanley Gačnik, Nick Chorak, Anton Hriber-nik, Mary Bratina, Agnes Eoitz in Franca Gornik.
Lansko leto smo bili srečni in Bog nam je dal veliko milost, da nam je Rev. Vital Vo-dušek vodil krasni misijon. Blagi uspeh tega misijona se je pokazal kmalu in se kaže še sedaj. Sedaj pa moramo imeti angleški misijon. Že starejši faram sami' nagovarjajo da bi bil in že prepričevalno govore, koliko da bo ta misijon imel uspeha nad našimi mladimi slovenskimi Ame-rikanci, ki pa jim je slovenščina bolj tuja. Sv. Misijon bo vodil Rev. Regis Barrett, OSB. iz Holy Cross Abbey, Colorado., ki prireja misijone na stoterih krajih na vzhodu in zahodu in povsod z velikimi u-spehi. Povsod vzbudi pri poslušalcih gorečnost in pravo navdušenje za versko življenje. Dolgo smo čakali nanj in ga komaj pričakali, da bo ostal en teden med nami. — Sv, misijon se začne v nedeljo 6. februarja pri deveti sv. maši in bo trajal do nedelje 13. febr. zvečer.
Farani, skazite čast in spoštovanje svetemu in resnemu misijonskemu času, da res dosežemo najboljše uspehe. — Naj se odložijo za ta čas vse prireditve in razveseljevanja. Postanite raje dobrotniki drugih. Povsod prigovarjajte, da se prav vsi udeleže sv. misijona. Nikar zametavati duševne koristi; nikar se ne pre-drzniti da bi zasmehovali božje obiskanje. Hudobni duh bo gotovo skušal vse pokvariti, a
mi ne smemo z njim sodelovati. To bi bilo grozovito delo. — Sv. maše in kratki govori bodo ob pol šestih in ob osmih, glavne misijonske pridige pa zvečer ob sedmih.
P. C. Z.
-o-
SLOVENSKA PIJONIRKA
UMRLA V CLEVELANDU
Cleveland, O.
Danes, v četrtek 24. jan. o-poldne je preminula Ivana Setnikar, rojena Švigelj, ki je izdihnila svojo dušo po dolgi in mučni bolezni za rakom na obrazu. — Pokojna je bila pi-jonirka naše naselbine in poznana daleč po'naselbini. Doma je bila iz vasi Goričica Bol-hova iz fare Preserje, nekdaj poznana tudi kot Fickinarjeva mati. — Vse njeno življenje je bilo le delo in trpljenje, ki se je zadnje leto spremenilo naravnost v mučeniško trpljenje. Lotila se je je namreč mučna in sila neprijetna bolezen, zaradi katere jo je vsak pomi-iioval, ki jo je videl.
Mrs. Setnikar je bila soproga Mike Setnikarja, poznanega pijonirja, doma iz Borovnice, ki je bil večletni predsednik dr. sv. Vida in tudi drugače poznan, zlasti v Waukega-nu, 111., kjer je imel svojega brata. — Pokojna Mrs. Setnikar je praznovala s svojim soprogom že zlati jubilej poroke in ga je za tri leta že preživela, saj sta bila poročena celih 53 let. Da se je ni lotila ta kruta bolezen, bi bila dočaka la še nekaj nadaljnih let. Bila je drugače dobre in trdne volje, le rak ii je razjedal njene ustnice in obraz. Tako sta oba trpela s soprogom, ki ji je bil v bolezni največji to-lažnik in oskrbnik. — Toda, ker na zemlji vse mine, čeprav se nam trpečim zdi, da je trpljenje podaljšano v neskončnost, pa je minilo tudi trpljenje Mrs. Setnikar. Bog je poslal smrtnega angelja, ki jo je rešil nadaljnega trpljenja.
Mrs. Setnikar je bila poznana kot najbolj delavna gospodinja iz onih let, ko so naše prve žene v Ameriki oskrbovale cele grupe bordarjev na stanovanjih. Setnikarjeva hiša je slovela za najboljšo in mar sikateri še' danes živeči rojak, se bo spomnil te matqre. — V zakonu se jima je rodila edina hčerka, pozneje poročena Glavič, ki je pa tudi že umrla, kakor tudi njen soprog. Ma-
Kdor je pokojno poznal v njeni bolezni, je ob novici da je umrla, lahko rekel, da jo je Bog rešil velikega trpljenja. Bog ji daj sedaj v božjem miru počivati in se veseliti med izvoljenci božjimi. — Mrs. Setnikar je bila v svoji bolezni pogostokrat obiskovana po Rev. M. Jagru in pri zavesti je bila do zadnjega. Njena prošnja, ki jo je izrekla svojemu soprogu je bila: "Prosim, daj mi brati molitev Matere božje, ki mi bo v tolažbo." — Dokler je mogla je sama rada prebirala duhovna berila in molitve; nazadnje ji je isto prebral njen soprog. Tako se je ločila s sveta v trpljenju. — Naj ji bo lahka ameriška gruda in naj se spočije od svojega truda. Žalujočim sožalje.
A. G.
IZ
FOREST CITY SE OGLAŠAJO
Forest City, Fa.
Pa naj bo, se bom pa še jaz oglasila iz našega starega Forest Cityja. — Saj bo menda res star ostal, kajti mladina gre ven iz mesta, s trebuhom za kruhom. Tukaj je tako slabo; da še za nas stare ne bo kruha, kajti kakor se sedaj dela je zelo slabo. Zato smo menda tudi, tako tiho,ker vsak samo premišljuje kaj bo in kaj nam prinese prihoclnjost.
Zimo imamo tukaj bol i srednjo, da lahko gremo malo po-vasovati in prebirati naše lepe katoliške liste kot so 'Ave Maria', 'Amerikanski Slovenec' in pa 'Novi Svet'. Ta slednji je ravnokar izšel in že prva številka je pokazala,da je dobrodošel. Vsi ga imajo radi in list je v resnici vse hvale vreden. Enako cenimo tudi oba druga lista in prepričana sem, da če bi ne bilo tako hudo za ta preljubi krajcar, bi bilo vse več naročnikov za naše katoliške liste. Tako pa vsak devetkrat premisli predno se mu krajcar iz rok strklja. Dal Beg, da bi se besede č. Fathra Hugona u-resničile in da bi Forest City bii spet fant s krivčkom za klobukom.
Posebnih novic pa, ni tukaj, razun bolnikov imamo veliko. — Na starega leta večer smo imeli veselico, ki je bila kljub slabemu vremenu prav dobro obiskana, tako da je prišlo skupaj vseeno toliko dohodkov, da so g. župnik plačali ves dolg na cerkev. — Pa tu^ di razna društva prirejajo veselice, da si tako poslikajo svoje blagajne. Tako je prav, da se vsaj na takih prireditvah malo razvedrimo.
Mrs. Ušeničnik, vi se pa le še večkrat kr.j oglasite s kakim dopisom. Vedno nam kaj zanimivega poveste in nam zastavljate uganke, prav kakor po zimi v stari domovini. —
se prestrašili, da ni nobene poroke. Samo en ženin je nevesto odpeljal v drugo državo. Vdov in deklet je pa veliko, tako da če kateri želi stopiti v zakonski stan, naj kar v Forest City pride, pa bo lahko izbiral, kakor si jo je izbral zgoraj omenjeni že ta predpust. — Čakamo, morda bo po Velikinoči na to povabilo kdo prišel. Ce je profesar Matika še živ in če se ni preveč v Špelo zagledal, morebiti
bi še on prišel malo na ogle I "\r + ,• i -i •	,	,. | v lctoria.
cle; kaj se ve, morda se tudi
zanj kaj dobi.
Končam moj dopis, da se preveč ne zavleče in se ne prevali v koš. Se bom raje o priliki še kaj oglasila. Do tedaj pa dragi bralci in naročniki, pozdraljeni.
Naročnica
-o-
KAKO SE IMAJO ROJAKI
ŽELEZNEGA OKROŽJA
HiLbing, Minn.
Letos imamo tu po renču še precej lepo zimo. Snega je bolj malo, mraza pa tudi ni posebno. Dela se pa tudi zelo malo,- kot menda povsod v zimskem času. Upamo, da se na pomlad kako na bolje obrne in da ne bo toliko brezposelnih.
Menda ne bo odveč, če se ob tej priliki zahvalim za gostoljubnost, katere sem bila deležna za časa mojega bivanja v Denverju, Colo, in pa v Pueblo, Colo. Zlasti se zaliva lini Mrs. Josephine Meglen in njeni družini za stanovanje in vse drugo, ker so imeli z meno sitnosti; in njeni sorodnici, ki nas je vozila. — Škoda, da sem pozabila njeno ime. — Hvala družini Centa, ki so rne peljali na postajo. Rada bi se bila dalje Časa pomudila pri njih, pa ni bilo časa. Upajmo, da kadar bom še po Koloradi hodila, se bom ustavila za dalje časa, bom vsaj videla, kako pri vas kmetujete, zato bom prišla v drugem letnem času, ker pozimi se ne vidi veliko. — V Puebli imajo Slo-vcnci lepo svojo cerkev in so prav lepo peli slovenske in angleške božične pesmi. Ko sem slišala slovensko petje, se mi je zdelo kot da sem v starem kraju. — Tudi Denver je lepo mesto, pa nisem videla tam nobenega Slovenca, dasi sem bila tam en mesec. Stanovala sem pri sestri mojega soproga Mrs. Kosbek. — Lepa hvala za postrežbo in prav lep pozdrav družinam Grm, Lesar Papeš, Pritekel in vsem, s katerimi si^io se sešli. — Ob priliki nas pa vi prifllte obiskat, kajti v poletju je Minnesota krasen kraj.
Angela Mlakar
List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev ^ \meriki. Kdor podpira katoli ski list "Am. Slovenca," pod sira katoliške Slovence v Anii rilci.
TO IN 0N0
KORAJŽNA IGRALKA
Chicago, 111. — Neka igralka gledališka igralka, po imenu Helen Hayes, je pokazala, da za njo geslo ameriških igralcev "Play must go on" niso samo prazne besede, marveč, da se mora tudi v praksi izvajati, namreč, da se mora predstava nadaljevati pod vsa* kršnimi okoliščinami. Preteklo sredo zvečer je izbruhnil ogenj v kitajskem restavrantu na 81 W. Randolph in dim je pričel od tam uhajati tudi v sosednji Erlanger theater,kjer se je ravno vršila predstava Regina." Umevno je,da je postalo občinstvo preplašeno in je pričelo zapuščati gledališče ter povzročati 'nemir. Omenjena igralka pa je stopila na rob odra in opozorila občinstvo, da mora ostati mirno, ako želi, da se bo predstava nadaljevala, češ, da se-bo drugače zavesa spustila. Nje!1 korajžen nastop je v resnic' imel pomirljiv vpliv na gledal" ce in predstava se je nadaljevala, kijub dimu in kričanju ognjegascev.
-o-
OD DOMA IZGNANI Poljsko časopisje je pisal0' kaj se je pred kratkim zgod^0 blizu rusko-poljske meje. Poseb' no obširno poroča o tem vilns1'0 list "Slovo". Ta poroča, da s° sovjetski oblastniki pol prebival" cev obmejnega mesteca Drysa® čez noč odpeljali ter jih naseli nekje v notranjosti Rusije. Ka* kor poroča imenovani list, se 3e to zgodilo sredi noči. *var naenkrat so pridrdrali v mestece t°" vorni avtomobili, ne da bi '°> poprej kdo kaj slutil. Iz avtoW0* bilov so poskakali rdeči straži11* ki, ki so kratkomalo naložili vse sumljive prebivalce, da so J!. odpeljali kdo ve kam. Pregnane' so smeli vzeti s seboj samo eil° obleko in nekaj živeža. Vse to s" je baje zgodilo zaradi tega, če3' cla so bili ti ljudje preveč priJ2"' ni s Poljaki. Te dogodke so v sedni poljski vasi lahko nat?-'1' čno opazovali.
--o-
POSLEDICE PRETEPANJA ŽENE
Varšavski sodniki so nedav"0 obravnavali zanimiv slučaj izdali potem tudi zanimivo sodbo.	j|
Trgovski pomočnik je t°zl svojega prejšnjega gospodar.]" ker ga je ta brez pravilne odP°* vedi in roka odpustil iz služb®' ter zahteval od njega odškooi"' no. Gospodar pa je pred sodn^'1 navajal, da je svojega uslužbe'1' ca odpustil iz službe zato, ker )e zvedel, da grdo pretepa svojo ze' no. Na ta zagovor gospodar.)^ ki je bil dokazan in utemeljen. Je sodišče razsodilo, da je bil S0' spodar opravičen odpustiti sV° jega pomočnika, ko je zvedek . pretepa ženo. Človek, ki sV°Jf ženo pretepa, kaže surov znača> Takega človeka pa ni prisi'^11 nihče imeti v službi. Zato
i J *1-
upravičeno odpustil iz službe f ko j, ko je zvedel za njegovo sU' rovost.'
ŠIRITE AMER. SLOVF.N^A
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(-47)
(Metropolitan Newspaper Scrvicc) Napisal: Edgar RlCC BlUTOllffllS
Ko jc Ydelii videl d« jo deklico speljal že dovolj globokv v džunglo je obstal in čakal, da je črna deklica prišla v zadostilo bližino. Xi mu bilo treba dolgo čakati, kajti radovednost je črnko gnala naprej. Tedaj je Vdienr .spretno vrgel vrv, na katere koncu je bila zanka, v katero je vjela črnka.
Spretno vržena zanka se jc ovila okolu črnke in Vdeni je začel vrv vleči, da je črnko privlekel na drevo. Tarzan se ni izdal da vse to opazuje. Saj mu je bilo, kot prebivalcu džungle,, vseeno, kaj se zgodi z enim ali drugim džungelskim prebivalcem, vendar je hotel paziti, kaj bo sledilo naprej.

Sedaj je gospodar džungle izvedel, na kakšen način so izginjale tolike deklice raznih rodov. Kako previdno vendar ravnajo ti roparji ko ugrabljajo tuja dekleta, da ne puste za seboj ni-kakih sledov v travi. Vse je bilo vendar preprosto, razun skrivnostnih glasov, s kgteriuii 1 Kavuru vabijo i>voje žrtve.
Vedno radovedni Tarzan, je postal po tem kar je sedaj videl, še bolj radoveden, da spozna deželo in življenje skrivnostnih Kavuru. Ni se bal še take nevarnosti, o kateri mu jc pravil ravno poprej Vdeni, dri ga čaka v oeželi Kavuru. Hotel je spoznati te bele divjake, naj bo še tako nevarno.
Torek, 1. februarja 1938
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
—
Stran M*

J. M. Trunk.
DVA PREDSEDNIKA
PRVA NEDELJA V FEBRUARJU
In reče: Naredimo človeka po sv°ji podobi in sličnosti . . . In Ustvaril je Bog človeka po svoji Podobi, po podobi božji ga je ustvaril (1, Mojz. 1, 26). Vse Vlfoo nosi na sebi znak del bož-oznamuje Stvarnika. Iz stvari poznamo Stvarnika in Jegovo moč (Rim. 1, 20). Pri rugih stvareh so pa sledovi m°či božje temni. To stvarenje Se zato ne more imenovati po-Jjoba božja, Človek le, ker ima Uso> hrani v sebi podobo božjo ln Vegovo sličnost. Bog ni Ustvaril tvoje duše po podobi 8°nca ali zvezd, niti po podobi "ajvifijih angelov. Njegovo last-n° Podobo nosiš v sebi, on je po katerem si ustvarjen. °g se je uglobil v svojo lastno c'2jo naravo in iz nje je črpal ^' kar je potem vtisnil v člove-• ^'og je duh, ne vidimo ga. a »jem ni prav nič čutnega, nič ^eljskega. Zato je ustvaril tu-p! c)ušo, da je ne vidiš, ne čutiš. °delil je duši svojo
kei-jo
večnost.
Jo ustvaril neumrjočo, svc-' Modrost, ker ji je dal razum, j, Ojo resničnost, ker je duša za esmco, da se ji celo laž le do-fac,e. ako se prikaže pod podobo ^snice. Upodobil je v tebi svojo ^končnost podel ivši duhu zmo-'l0st, da spoznava dobro in le-y ' podelil ti je nekoliko od svoje ^mogočnosti in moči, ko ti je lj y°ljo, da gospoduješ nad se-p3111 vsem, kar je ustvarjenega. 0sfcd si po Bogu nekako sarao-°Jen in neodvisen, ker svobo-
den, da te razen samega sebe nihče ne more premagati. Podelil ti je od svoje dobrote, ker tvoja duša hrepeni in drhti le po Bogu, ki je edina dobrota, tako da si moraš celo hudo želeti le, ker se ti dozdeva dobro. Še več. "Naredimo človeka po svoji podobi in sličnosti . ," (1, Mojz. 1, 26). Podoben si troedinim osebam božjim. Iz Očeta se poraja Sin, ker Oče spoznava v Sinu samega sebe. Od obeh izhaja Sv. Duh, ljubezen božja med obema. Prav tako moreš spoznati samega sebe le po, duši. Iz duše in spoznanja samega sebe prihaja ljubezen do samega sebe. Velik si ko Bog, a le človek. Podoben si neskončnemu Bogu, in vendar nekaj končnega. Posnet si po Stvarniku, pa si le stvar.
Taka je tvoja duša že po svoji naravi.
Veliko bolj popolna podoba božanstva pa je duša po posvečujoči milosti božji. Po njej postane duša deležna narave .božje. Milost podeluje duši nekoliko cd božje čistosti, svetosti in pravičnosti, da se pospne na najvišjo stopnjo nravne popolnosti, kakršne ne more doseči nobena druga stvar.
Ali bi ne bilo zločinsko, če bi vedoma uničil to nadnaravno podobo božjo? To dela greh, in uničuješ ti, ako grešiš, kajti "kdor dela greh, je iz hudiča" (1, Jan. 3, 8) postane njemu podoben in sličen.
letina na Goriškem
, v poslednjih dneh so listi v t,,vii'u svojih poročil o rezulta-j.1 kmetijskih natečajev objavi-1 ^'-di nekaj podatkov o lanski Sodeč po teh številkah in
'etini
Podatkih, ki smo jih za ne-atei'e pridelke že pred dobrim .esecem posneli iz biltena o-ednjega statističnega urada v ■ lahko vobče rečemo, da je v
"'a letina
.v Julijski Krajini lani do-'etina. Spomladansko in po-
s,1)0 deževje je sicer precej . °dovalo posevkom, tako da so ^ Pr. pri pšenici na Goriškem
do'
5?le specifične teže le po 76 ( kg na hI in je'tudi,seno vse y^i izdatno kakor druga leta.
ndar pa so kmetijski strokov-^ dognali, da so pridelki po b-i'..'11' 1,1 vrednosti vobče dokaj kakor prejšnja leta, tako
Ha
se dohodki kmetijstva v Jlfim dvignili. Pripomniti
So ^ba takoj spočetka, da v„ ^jc dohodke dosegla v prvi 11 velika kmetijska podjetja,
iti
j s° lahko svojo agrarno pro-j.. vC'jo skrajno racionalizirala {ek')0sPešila z vsemi modernimi . ^'škimi pripomočki, česar 'fivni
g|. '-mali posestniki niso mo-('0seči, pa čeprav so se mor-
2 Ze davno otresli svoje tako |lG kmečke konservativnosti, t,- a-)'več podatkov o lanski le-jf v] '16 C^0s'ej zbranih in ob-(jj, Jeitfh v goriški pokrajini, od uRod so znane le fragmentar-"»tevilke.
itd Pridelek rži, ovsa, prosa lot- znatnejši kakor druga rjGV Glede na površino obdela-16 i'eni''1(; 80 pridelali pšenice po k ' st- »a ha (1. 1929 po 13), ■ po 27.7 (15.9), krompir-
'1a 105 (84.8), sena po 83 (73 st. dchr " -	vsesa tega so se
*m
^ od podrobnejše navede
i)l'idelkov v goriški pokraji-1)0 računih kmetijskih stro-?,tl-i sko-
kov
niij":',UKOv nasproti 1. 1929 dvig-
p skupno za 17,544.000 lir. °clobni rezultati so bili dose-
,	pšenica nasproti
'U0° st. v 1. 1936. Glede po-
v drugih pokrajinah, lani pridelali
površino obdelane zemlje se je pridelek dvignil od 10 na povprečno 12 st. na ha. Pridelek koruze je znašal Jani 240.000 od-noso po 4 do 45 st. na ha. Prav-tako je bila letina dobra za olje in seno, trta pa je v Istri slabo obrodila.
V	reški pokrajini je bila dosežena rekordna letina pšenice. Pridelali so je po 16 st. na ha. za četrtino več kakor 1. 1936. Skoraj tako dober je bil tudi pridelek krompirja.
Končno so v tržaški pokrajini lani pridelali 58.000 st. pšenice (po 20 st. na ha!), 1. 1925. pa n. pr. le 35.000 st. )po 12.5 na ha) in 90.000 st. koruze (po 26.4 na ha), leta 1933. n. pr. le 46.000 (po 14.5 st. na ha). Tudi pri drugih pridelkih so bile dosežene večje množine, čeprav so po kakovosti mestoma zaostajale za rezultati v prejšnjih letih.
-o-
Se vedno nabirajo staro železo
Gorica, jan. 1938. — V letih krize se je marsikateri brezposelni fant in oče oprijel nevarnega posla: pobiranja granat in drugega streliva, ki je ostalo po tolikih letih še vedno v zemlji. V postov je viinijvečji meri prišlo železo, ker so druge drage kovine že zdavno pobrali in prodali. Ko je bilo tega materijala še mnogo, so ga pobirali samo po površju. Ko pa jc pričelo zmanjkovati, so se lotili prekopavanja, najprej seveda le bolj nizko, a pozneje vedno bolj v globoko. V krajih kjer je posebno divjala vojna in v starih strelnih jarkih so dobili še mnogo železa. Na nekem zemljišču pri Gorici, ki meri približno 4.000 do 5.000 kv. metrov so izkopali za več nego 5.000 lir starega železa, t. j. za vsak kv. meter so dobili več kakor 1 liro.
Smrtna nesreča
V	bližini Zaloga pri Tolminu se je smrtno ponesrečil vaški načelnik iz Prapretnega, 521et-ni posestnik Anton Janež. Iz Tolmina se je ponoči nekoliko vinjen odpravil po bližnjici domov.
V Uuruguayana, Brazilija, sta se nedavno sestala predsednika dveh južnoameriških republik, namreč G. Vargas iz Brazilije (na desni) ..in A. P. Justo iz Argentine (na levi). Sestanek se je vršil ob priliki otvoritve nekega mostu, ki veže obe državi.
nenadoma spolzel po ledu in se čez cestni rob zvrnil v 40 m globok prepad. Fanta, ki je sedel na vozu je k sreči prestregla krošnja drevesa, ki rase tam ob robu koritniške struge na dnu prepada, tako da je ostal malone nepoškodovan. Konj, ki je bil vprežen v voz, si je pri padcu zlomil nekaj reber in nogo. Voz
Nad Zalogom je moral po ozki brvi čez Tolminco, na njej je omahnil in padel v strugo vode. Ob skalah si je razbil lobanjo in je moral že v naslednjih trenutkih izdihniti. Njegovo truplo so našli ljudje iz Zaloga, ko so naslednje jutro šli po brvi v Tolmin po opravkih. Dvignili so ga iz struge in prenesli v tolminsko mrtvašnico. Janež je bil od goriškega prefekta šele pred kratkim imenovan za vaškega načelnika v Prapretnem.
Ds-uga elektrarna na Seči
Kakor smo zvedeli iz poučenih krogov, bodo v kratkem začeli z gradbo druge elektrarne na Soči. Centrala te elektrarne bo v Flavah, jez bo pa nad kanalskim železniškim mostom pri Ajbi. Od tam bo podzemeljski odtok Soče na desnem bregu pod Go-renjim poljem do centrale v Plavah.
-o-
V prepad
V Laznah nad Cepovansko. dolino, se je smrtno ponesrečila jN oae-44 letna Marija Zbogavjeva. 3
sosedom Antonom Podgornikom | Tolminskemu sodišču so obse je vračala z nekega opravka! me->ni miličniki prijavili 24 let proti domu. Pot sta utnala poj no Marijo Jerebovo z Mrzlega bližnjici, ki je pa zelo izpostav-. vrha> ker se .ie baje brez prepustnice odpravila čez mejo. Jerebova se je med ten: spei. vrnila domov, a je niso areti-
in odvedli v goriške zapore. V kratkem bo postavljen pred sodišče zaradi obeh prestopkov.
Smrtna nesreča. V gozdiču blizu Mirna so neki domači fantje našli truplo krojača
dosedanji tajnik tamkajšnje fašistične organizacije Lucijan Massalin. Za novega tajnika je bil imenovan Albert Afgen* tieri.
Pred tržaškim prizivnim sodiščem se je vršila razprava \ Danila Eudina iz Mirna, kate-; zadevi lstraiia Benčiča, ki je rega so pogrešali že nekaj dni. | bil pred kratkim po pulskem Spočetka so se po Mirnu in o- -sodišču obsojen na dva meseca kolici razširile govorice, da je zapora, ker se lani ni odzval izvršil samomor. Sodna komi-! pozivu k naboru. Benčič se je sija iz Gorice pa je dognala,' izgovarjal, češ da poziva obče da se jc smrtno ponesrečil. ni prejel. Zaradi pomanjka-*	nja dokazov ga je sodišče se-
V Roču je bil odstavljen' daj oprostilo.
TO IN ONO IZ DOMOVINE
pa se je ob skalovju v strugi ves razbil. Fanta in Žival so ljudje nekaj ur kasneje dvignili iz prepada.
KRATKE NOVICE
V Vipavi je utonil 12. letni Friderik Malič s Pcči pri Mirnu. Fantič je menil, da se bo bhko drsal po ledu, ki se je napravil zaradi poslednjega mraza na vodi. Z večjo družbo otrok iz vasi se je neko soboto odpravil na Vipavo in nekaj ča-a so se zares lovih po ledu. Nazadnje pa je led popustil in se pod Maličevim fantom udri. Njegovo truplo so dve uri kasneje dvignili iz
Jubilej dela
Svojevrsten jubilej je slavila dne 7. januarja v Ljubljani Meta Merjašič. Ta. dan je namreč minilo 50 let, odkar je vstopila v službo pri sedaj že pokojnemu profesorju Antonu Funtku ter je še danes služkinja pri gospe vdovi.
-o-
Nesreča in vlcrn Iz Komende poročajo. Težko se jo ponesrečila hčerka posestnice Frančiške Luxan na Križu in se je morala zdraviti v ljubljanski bolnici. Ko je i prišla domov in je prišel tudi račun za zdravljenje, je mati šla v podstrešno sobo po denar, je strah o m a opazila, da ji je zmanjkalo 2000 dinarjev.
-C)---
15 letni dijak Ivan Šušteršič, ki se je pri padcu nevarno poškodoval.
Nesreča reveža
Ko je 75 letni občinski re* vež Jakob Šip iz Nove cerkve pri Celju hodil po cesti je nesrečno padel in se prav močne poškodoval, d& so ga morali prepeljati v celjsko bolnico.
Srečen lovec
Z Jesenic poročajo, da je imel lovec Matevž Mikelj z Jesenic, ki je že 60 let star, izredno srečo, da je namreč v eni sami noči ob luninem svitu v teku pičlih par ur, ujel tri lisice.
■-o-
Pojasnjena tatvina
Že lansko leto meseca maja je vlomilec, kateremu sc se je nekdo vtihotapil v stanovanje blagajničarke Marije Kostlove v Celju ter ukradel iz zaklenjene omare razne zlatnine, srebmine in več av-
rer.i
morale biti razmere dobro znane, s sekiro odprl stanovanje šolskega upravitelja g. Mcrčuna, kateri se je takrat
Telefone kradejo
Zadnje čase, tako poročajo iz Ljubljane, se je pojavila v mestu nova vrsta tatvin Tatovi kradejo namreč telefonske aparate. Kam jih prodajajo, policija šo ni mogla dognati. -o-
Ijena in posebno pozimi hudo nevarna, ker sc vije tik nad <;'obo-kimi prepadi. Za Zbogavjtvo je bila ta pot usodna. Žena in sosed sta bila že prav oiizu vasi, ko je njej nad 350 m visoko steno nenadoma spodrsnilo na poledeneli stezi, tako da je padla čez rob preko skal v globino. 2e pri padcu se je ob robeh v steni do smrti pobila. Podgornik, ki se je nekaj časa zaman oziral čez rob prepada, če se nesrečni-ca ni morda ujela kje med vrhnjim skalovjem, je nazadnje naglo stopil v vas po ljudi, da so spravili njeno truplo v Lažne.
Nevaren padec
V bližini Koritnice pri Grahovem se je dogodila nezgoda, ki le po golem naključju ni imela hujših posledic. Šorlijev France, 25 let star fant iz Koritnice, je tisto jutro vozil les v Grahovo. Pot, ki je mestoma speljana ob robu prepada, na katerega dnu je struga Koritnice, je bila vsa ledena. Na nekem ovinku je voz
Nad odvetnika
j Na nekem podeželskem o-j krajnem sodišču je imel neki i ljubljanski odvetnik priliko spoznati kako vročo kri imajo tamošnje ženske. Dve ženski sta stali pred sodnikom zaradi razžaljenja časti. Žaljeno stranko je zastopal odvetnik iz Ljubljane. Tožena stranka je naenkrat navalila nanj in pričela odvetnika tolči po obrazu, da se je komaj ubranil. Pravijo, da je to prvi tak primer na- tem sodi?ču.
rali.
V goriški Rožni dolini je
nastal v nekem poslopju, ki je last ustanove za kmetijsko obnovo B.enečij, požar,ki je stavbe uničil skoraj do tal. Goriški gasilci so z veliko težavo re-ššli skrajno levo krilo poslopja v katerem jc urejeno manjše stanovanje. S srednjim in desnim delom stavbe vred pa je zgorelo tudi mnoge poljskega orodja in nekaj oblek poljskih delavcev, ki so nameščeni pri zavodu. Požar jc ustanovo oškodoval za 15,000 lir.
Sodišču v Gorici je bil pri
javljen 21 letni Lojze Škrt iz Gorice, ker se pred leti ni prijavil k naboru. Škrt se je pred leti odpravil preko meje. Ko se je sedaj vrnil domov, so ga zaradi bega čez mejo prijeli

Šolo je oplenil
Nedavno je bil v šolo v Moravčah izvršen vlom, pri kate-
DENARNE POŠILJATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V Jugoslavijo:		V Italijo:	
7. a:	Din:	Zn:	Lir:
S 2.55 ..	.... 100	? 6.50	... 100
$ 5.00 .	..... 200	$ 12.25	... 200
$ 7.20	300	$ 30.00	... 500
$10.00 .	.... 420	$ 57.00	...1000
$11.65 .	.... 500	$112.50	...2000
$23.00 .	.....1000	$167.50	...3000
Pri večjih svolah poseben popust Za izplačila v dolarjih:
Za S 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cerrr.ak Road, CHICAGO, ILL.
ravno nahajal na prazniških strijskih zlatnikov, v vrednosti nad 6000 dinarjev. Vsa poizvedovanja celjske policije s« bila zama n. Šele pred kratkim so našli nekatere stvari v za-strljalnici in potem prijeli neko Marijo K., postrežnico v Gaberju pri Celju, katera je tatvino že tudi priznala.
Za leto 1938 boelo iztlc sledeče knjige:
1. KOLEDAR -a leto 1939; 2. Vcčcrnice: "IZUM";
3. "ČUDA NARAVE" s slikani; 4. "ŠEST SVETIH UR", molitvca knjiga;
5.	ZGODOVINA SLOV. NARODA, 15 snopič;
6.	ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 13. snopič.	. ^
Vseh šest knjig stane zdaj v naprej narc-čcnih........................ SJfDJt
Kdor želi imeti melitvenik "ŠEST SVETIM UR" vezan, doplača 25c.; z vezanim molitvenikom stanejo knjige ..........................
KNJIGE BODO DOSTAVLJENE NAROČNIKOM PRIHODNJO JESEN
Naročila bomo sprejemali do dne 5. marca 1938.
Naročila pošljite na:
a849 W. CERMAK ROAD CHICAGO, ILL.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
počitnicah in pobral raznih oblek in perila v vrednosti nad 5000 dinarjev. Par dni pozneje so našli blizu Kanderš pleteno košaro last g. upravitelja, v kateri je bila raztrgana vlomilčeva obleka. Vlomilca zasleduje orožništvo.
Stisnilo ga je
Pri prevozu težkih m ost ovnih traverz v Mariboru je bil med drugimi zaposlen tudi 35 letni pomožni delavec Friderik Divjak iz Skok. Ko so delavci spravljali traverze skozi ozka tovarniška vrata je po naključju prišel med okvir vrat in ž,c-lez je omenjeni delavec Divjak, katerega je tako stisnilo, da mu jc zmečkalo nogo nad kolenom in zlomilo kost, da je obležala nezavesten. -o-
Nesreča
Iz škofovih zavodov v Št, Vidu nad Ljubljano je bil pri- j mil tilnik, da je kmalu na. to peljan v ljubljansko bolnico ' izdihnil.
Zaradi prepira
Mecl prepirom je udaril delavec Ivan Intihar 52 letne poljsko delavko Uršulo Kmče-vo po glavi in jo hudo ranil.
-o-
S peči je padel Marija Tekavčeva v občini Cirkovcih na Dravskem polju, sc je nedavno podala v trgovino. Pvedno je šla je posadi la svojega bolehnega dveletnega otroka Martinka na peč, kar je preje že velikokrat storila. Otrok je med časom njene odsotnosti zlezel na kraj peči in padel doli ter si zlo-
NAŠI ZASTOPNIKI
pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnaj« sv»jo naročnino in sc obračajo nanje glede vseh za«lev tika-jočih se našega lista in podjetja.
COLORADO: Canon City. — Ana Susinan. Colorado Spring«. — M K»«cfc. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pivlalrovi«'*'	i
Leadville, — Math Jamnik, John Zelcznikar
Pueblo. — Rev. p. Cyril. O.S.H.. J. Meglen
ILLINOIS: Arijo, — John Pollak. Aurora, — Marv Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fa j far. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kustcin La Salle, — Anton Strukel. Joiict, — M. Dhitli. John Kramavich No. Chicago, — Gabriel Drashler. Oglesby, — lrranl- Win. Ottawa, — Mrs. Kathcrine Bajuk. Pi'.Htnan, -— Rose Bokal. Standard, Granville, — Joseph Bre-jrar.
So. Chicaeo, — Ant. BnKe, C. Ger-
rnek, Mrs. Agnes Mahovlich. Waukegan, — Andrew Košir.
INDIANA:
Indianapolis, — Frank Urajnar.
KANSAS:
Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zoic. Kansas City. — Peter Xf.ijerle. Muibery, Kans. — Mrs. B. Oniaiine.
MICHIGAN:
Mrs. J. Hribljan.
Ahmek,
notroit, — Steve Potočnik. Harrieta, Boon, Caddilac in okolica, — Mark Badovinac.
Calumet, — leu. Snstnrsich Iron Mountain, Mich. — Frank Richtarsich.
MINNESOTA:
Ami*«"*™. — F! Swn'irli Biwabik, — Mrs. Marv Delak. Chisholm, — Frank Launch. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Juliana Kastclic, Anto-aii NeiiiKar. Gilbert. — Frank Ul,:a<-Greaney, — Katarina Kochcvar. Hibbing in okolica, — Joe Zate. Keewatin, — Mary Kolar. McKirtley, — A. Heis'er. New Duluth, — M. Sochar. Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Rmidan, — Franee« !,r>tt«'"n. Virginia, — /Uigela Schnellcr.
MONTANA:
Butte in Walkerville, /.c in katli. Tomaž it h. East Helena, — Frank Smith,
Mary Ivot-
DHIC: Barberton, — Frank Sm«le. Bedford, — Frank Mavrt, Bridgeport, — L. Hot«. Cleveland, Ohio. — X« CtUimvoed, St. Clair in okolico je zaMepnik -Mr. John Prišel. — Za NeWhurjf in Tikolico Mr. J. Rcsnik in Kc.v. J. J. Oi)ian.
Euclid in Nottingham in ekslica, — Matilda Ropert. Conneaut, — Angela Rerun. Lorain. — Mamie Pirmrk Petersburg. Ohio. — Mary Ohlin.
PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Ilabich. Headline, — Nikolaj Sim»ntrlr Bessemer, Universal in ok«lica, — i'raiik Kokal.
VSr*ddock. — Jr>«er>'i I.rtjak. Bridgeville, Trest«, Cu«Uy. Morgan, Beading in Sygan, — Mary Uumičnik. Hu!ger, — S Irnke. Burgettstown, Pa. — Jaku I'iutar. Cairnhrook, — A*Kr!» Satkuvic. Farrell, Pa. — Anna I.umpert. Forest City, — Mr.«, M?r\- Grum. Houston. — Michael Tomšič-Johnstown, Conemaugh in okolica,— Matt Klučevšek. Lawrence, Pa. — Carolina Rosman. Morgan. — M. Dern.ivifk Pittsburgh, — Jos Ba'norich, Mrs. Mary Cadonič. Steelton, — Doroteja Dcrmeš, Ana Lopert.
Stiabsne, Canonsburg in okolica, — Anton Tpni.iič.
Moon Run, — TacoH Drasler. Olyphant, — Mary Zore. St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling, — Frank Pancar.
WISCONSIN: Kcnoiha. — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, Wis. — Mrs. Lucija Gregorčič.
Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland, Johnna' Mohar.
Willard, — Frank l'erovshek in Ludvik Perušek.
WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondvill«.—
Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula IvMk
MISSOURI: Harviei, Neelyville, Naylor in Pop!« Bluff. — John Breznik.
PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Caiif. — Mrs. Bar* Kramer, Mrs. K. Cesar. Little Falls, — Amalia Fur Ian. Enumclaw, Wash. — Jos. RiiUer. Rcnton, Wash. — Thouta* IMnar. Valley. Wash., — Mary Swan. Helper, Utah, — A. Topclcvec.
Stran 6
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Torek", 1. fefintnfia 1938
ROMAN. »—*
Spisala B. Orczy Prevedel Paulua
Sami dobro veste, da imam kot vodja lige, v kateri se zbirajo neki angleški pustolovci, prilike dovolj, zvedeti za važne naklepe royalistov in da vam lahko izdam marsikaterega skritega sovražnika republike. Čudim se, da skoparite z nagrado v trenutku, ko vam ponujam ovadbo vele-važnih stvari. Kolikokrat ste mi plačali že večje vsote, ko je šlo za lažje in manj važne zadeve! Saj razumete, da moram imeti mnogo denarja, če hočem živeti na tisti družabni stopinji, ki mi omogočuje zvezo z angleškim dvorom in z aristokra-ti, in če hočem delati vaši vladi v korist.
Upam torej, da bodete ugodili mojim zahtevam v štiriindvajsetih urah. Nakar dobite takoj na razpolago imena zarotnikov.
Vaš ponižni in pokorni sluga —"
Mirno je zgenil Chauvelin papir in pogledal po svojih poslušalcih.
Margareta je sedela na stolu ravna in nepremična ko kip, njen obraz je bil bled, njeni prsti so bili sklenjeni v pest.
Ni se genila med branjem. Le ko je Chauvelin začel, je naglo pogledala po možu.
Pa stal je nekoliko v stran zunaj luči brlečih sveč. Ni mogla videti njegovega obraza.
Vedela je, prepričana je bila, da za to ceno Percy nikdar ne bo hotel kupiti ne njenega ne svojega življenja. Pa želela je, da bi ji dal kako znamenje, vsaj vedela bi bila rada, kaj naj stori.
Pa Percy se ni genil.
Nepremičen je stal kakor soha, s široko razprtimi nogami, kakor je bila njegova navada, in roke je tiščal v žep svojih jahalnih hlač.
Chauvelin se je pripravljal, da bi nadaljeval. Pa preden je še mogel ziniti, je zadonel prešeren, zategel smeh po sobi.
Percy se je smejal na vso grlo.
"Imenitno pismo, gospod, ha ha ha ha! Preklicano dobro znate sukati pero! Kje ste se neki tega naučili? Prisegel bi, živ človek ne bo verjel, da sem jaz kaj takega spisal —! Pa če bi se tudi podpisal —. In še francosko je pismo povrh —-!"
"Mislil sem tudi na to," je dejal Chauvelin suho. "In da ne bo prav nobenega dvoma o tem, kdo je pismo napisal, ga bodete — tudi to stavim za pogoj — lastnoročno prepisali besedo za besedo, in ga tudi podpisali, tukaj prav v tejle sobi in pred menoj ter v navzočnosti gospe Blakeney, v navzočnosti mojega tovariša in še nekaterih drugih oseb, ki je bom pravočasno določil."
"Čudovito dobro premišljeno, gospod! — In kaj se bo zgodilo s tistim pismom, ki ga bom lastnoročno pisal in podpisal?
Oprostite mi mojo radovednost — razume se, da se zanimam za stvar —! Zares, vaša iznajdljivost presega —."
"O — usoda tega pisma bo prav tako enostavna kakor je enostavno pismo samo. Objavili ga bomo v našem pariškem listu —. Izvrsten, dobrodošel plen za vaše angleške časnikarje —, ki bodo brez obotavljanja segli po njem —!,
"In potem bo pismo prišlo v vašo "Lon-dan Gazette" — v velikih črkah veste —! Na primer "Liga "Dušice" razkrinkana!"
— "Velikanska sleparija!" — "Odkod so Blakeneyevi milijoni?" —. To bo senzacija !
Princu waleskemu in nekaterim drugim vplivnim osebam v Londonu bomo se-ve omogočili tudi vpogled v izvirnik — po posredovanju nekaterih naših dobrih prijateljev, ki jim imamo na Angleškem —. Mislim da vaš rokopis, gospod Percy, še ni prišel čisto v pozabo —. Naša skrb bo, da pride pismo v javnosti do vse veljave,
Chauvelin si je oddahnil.
In hipoma se je ves izpremenil. Njegov vljudni, posmehljivi glas je zamrl, v obraz mu je stopilo sovraštvo, kruto, sikajoče je nadaljeval:
"Bodite uverjeni, gospod Percy — dovolj blata in gnoja bo padlo na nekdaj slavno ime "Dušice" — in dovolj ga bo obviselo na njem!"
"O — gospod — eh — Chaubertin, prav nič ne dvomim, da ste vi in vaši tovariši pravi mojstri v metanju blata in gnoja!
Pa oprostite, spet sem vas motil, — eh, gospod — hm — Chaubertin! Nadaljujte, prosim! Preklicano, stvar je silno zanimiva —!"
"Toda ko bo tole zanimivo pismo objavljeno, tedaj bo konec vaše časti —!"
"Brez vsakršnega dvoma, gospod!" je dejal Percy. "Ko bo pismo objavljeno —.
Pa oprostite! Grdo navado imam, da vedno segam v besedo —. Kako ste dejali—?"
"Nimam več mnogo povedati. Kakor sem že rekel, poskrbel bom priče. Sedeli bodete tule v tej sobi, pri tehle svečah, priče vas bodo videle pisati pismo, videle bodo, da ste ga lastnoročno podpisali — nihče vam ne bo delal sile — denar, ki o njem pismo govori, vam bo izplačal eden mojih tovarišev, vzeli bodete denar, — gospod Percy, priče bodo videle, da ste denar vzeli! — razumeli bodo, da vas plača francoska vlada za ovadbe o royalističnih zarotah tu na Francoskem in na Angleškem — razumeli bodo, da ste res — plačan vohun francoske republike —!"
"Čudovito — prokleto čudovito —!" je pravil Percy.
Strastno je govoril Chauvelin. Njegovo sovraštvo ga je skoraj udušilo. Obrisal si je čelo z robcem, ves poten je bil od razburjenja.
"Vroč posel tole, kaj, gospod — eh — Chaubertin?" je pravil Percy ravnodušno.
Margareta je molčala.
Prizor je bil prestrašen za besede. Z velikimi, širokimi očmi je gledala svojega moža in čakala na kak pogled, na kak migljaj, ki bi ji bil olajšal srce —.
Pa ni bilo ne pogleda ne migljaja.
"Znano vam je," je nadaljeval Chauvelin in skušal ostati miren in hladen, "znano vam je morebiti, da pripravljamo po vsej Francoski veliko narodno slavje na čas naši novi veri. Gospodična Renata Candeille, ki jo dobro poznate, bo pri teh slovesnostih predstavljala boginjo razuma. Razum bo namreč odslej edino božanstvo, dovoljeno v republiki. Izbrali smo njo za ta častni posel zaradi njenih velikih zaslug, ki si jih je stekla za domovino.

1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte se!
HITRO JE RASfSt.
V londonski živalski vrt sta prišli, seveda ne prostovoljno, pred tremi leli dve žirafi, ki so jih Angleži ujeli v svoji afriški koloniji Kenya. Ti dve žirafi sta zastopali oba spola. Pred kratkim jima je prišel na svet mladič, kar je vzbudilo veliko zanimanje po vsem Londonu in še čez morda že zaradi tega, ker se že od leta 1914 ni zgodilo, da bi se tam rodila kakšna žirafa. Mladič je takoj po rojstvu meril štiri čevlje in je tudi takoj shodil. 2e čez poldrugo uro je vesel skakljal okoli svoje visoke mamice. Naslednji dan je bil velik že pet čevljev. Njegov oče ga je smel gledati seveda le čez plot, gledal pa ga je, pravijo, z največjim ponosom in zanimanjem. Saj je tudi lahko ponosen na mladiča, ki je prve dni, kakor so preračunali, zrasel vsako uro za dva in pol centimetra.
ll&mmmmmsŠMm yam ym
I
Pisan® p® I Je
J. M. Trunk
ft Pregleduje oči in predpisuje očala $
| DR. JOHN J. SMETANA 1
OPTOMETRIST	f
1801 So. Ashland Avenue $ §	Tel. Canal 0523
H Uradne ure vsak dan od 9. $ § zjutraj do 8:30 zvečer.
:«	-J1
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
Iveri.
Nemški naziji ležijo posebno socialistom hudo v želodcu. Meni tudi. Vse na njih je precej slabo, sodim tako tudi jaz. Ampak ti naziji so krščanski Božič prekrstili v "Fest der Erneuerung des Lichtes" in najčistejšo zgodovino porinili med šaro, pa capljajo socialisti in svobodomi-selci in komunisti in antifašisti za nemškimi naziji in govorijo le o preroditvi sonca. Kako pa tam na južni polobli, ako je tam kaj nazijev in socialistov in komunistov??
*
Ko so bile volitve v znani frankfurtarski parlament, je bilo na Slovenskem veliko prerekanja, ker se je agitiralo, da naj kmet voli le kmeta. Šlo je večinoma za narodna in politična vprašanja. Nekmečki krogi so pravilno poudarjlai, da bo kmet težko kos jezični gospodi, ko bo šlo za taka vprašanja. Ne gre, da se razred postavlja zoper razred. Družba obsega vse razrede, in vsi morajo imeti besedo, le tedaj je demokracija mogoča. Vsa družba boleha,ker je proglasila razredno borbo.
Na živce gre. Živci se pre-tresavajo Antonu Jankovichu v Clevelandu, ki piše v "Pro-sveti": "Čitam starokrajske novice, ki človeku pretresajo živce, ker poročajo o raznih zločinih. Poboji tu in tam, strašni umori in uboji med sinom in očetom ali obratno, med sinom in materjo ali taščo in tastom. Največ radi denarja, preužitnine ali zavarovalnine. Tudi ljubezen in ljubosumnost imata pri tem veliko opraviti. Kaj porečete, ko či-
| SLOVENSKI MOLITVENIM j
| praktični za starejše in mlajše, ki jih ima v zalogi |
Knjigama "Amerikanski Slovenec":
= □
| DNEVI V BOGU, molitvenik, ki ima kratko premišljevanje za vsak dan v letu in obenem masne molitve in vse drugo. Stane
rudeča obreza, v platno vezan .......................................................... 85c g
Lepo vezan, zlata obreza ...................................-.................................$1.25 g
1 MARIJA POMAGAJ, lepe žepne oblike in lepe vsebine, pripraven
za može in žene, stane rudeča obreza.....................*...............-........ 75c §
Zlata obreza ............................................................................................$1.00 ri
| MOLITVENIK ZA AMER. SLOVENCE. Zelo pripraven molitvenik za mlade in odrastle. Vsebuje vse najpotrebnejše g molitve, kot vse dele Rožnega venca, božje in cerkvene zapovedi, tri maše, rame molitve, litanije, Križev pot, razne mašne
pesmi. Stane: Lično v trdo vezan, zlata obreza............................ 75c g
Boljša vezava, trde platnice, zlata obreza........................................$1.00 =
Fino šagren usnje, vatirane platnice, zlata obreza........................$1.25 =
Bele koščene platnice, 8 krasno sliko na platnicah, zlata obr.....$1.25 §
I NEBESA NAŠ DOM. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane _______............................................................................$1.50 |
1 NEBEŠKA TOLAŽBA, molitvenik z velikinr tiskom, zelo pripraven za starejše ljudi, a ima kljub temu pripravno žepno obliko,
stane rudeča obreza .............................................................................. 95c |
Lepša vezava, zlata obreza ................................................................$1.50 |
1 POT K BOGU. Zlata obreza.............-...............................-..................$1.50 1
Rdeffa obreza .......................................................................................... 95c |
I RAJSKI GLASOVI. Vezan v fino usnje, vatirane platnice, z zlato obrezo, stane ...................................................................-.................$1.50 |
| REŠI DUŠO. Platno, zlata obreza, veliki tisk....................................$1.50 s
Platno, rdeča obreza, veliki tisk ........................................................$1.25 g
ROŽA SKRIVNOSTNA, molitvenik lepe primer žepne oblike,
stane rudeča obreza................................................................................ 75c |
Lepo vezan, zlata obreza .....................................................................$1.00 g
SKRBI ZA DUŠO. Zelo priljubljen molitvenik, lično v usnje vezan, vatirane platnice, zlata obreza...................................................$1.75 |
SLAVA MARIJI. Molitvenik, ki je prirejen za ameriške Slovence. Vsebuje tri maše, razne molitve, razne litanije, Križev pot, ' = skupne molitve za cerkvena društva, kot jih molijo dr. Najsv. Imena pri skupnih sv. obhajilih in razne cerkvene pesmi. Tiskan z večjimi črkami, stane:
Fino usnje vatirane platnice, lepo vezan z zlato obrezo..............$1.50 |
Vezan v tino usnje, trde gibčne platnice, zlata obreza................$1.25 s
Umetno usnje, zlata obreza................................................................$1.00 i
VEČNO ŽIVLJENJE. Krasen molitvenik zlasti za može in fante, lepo vezan v usnje z zlato obrezo...........................:.................$1.50 R
VEČER ŽIVLJENJA, molitvenik
z večjim tiskom, lepe žepne
oblike, Križev pot s podobami, stane rudeča obreza................... 85c i
Zlata obreza ...............-______________________________________________________________________$1.25 g
VODITELJ V SREČNO VEČNOST. Rdeča obreza...................... 65c |
V SIJAJU VEČNE LUČI, molitvenik z velikim tiskom, pripraven
za starejše ljudi, z primemo žepno bliko, stane rudeša obreza.. 95c |
Zlata obreza ..........................................................................................50 |
g
Naročilom priložiti denar v gotovini ali Money I Ordru in ga pošljite na:
tate vesti o takih groznih dogodkih, ki prihajajo iz striktno katoliške dežele, kjer je cerkev pri cerkvi, vmes pa kapelica pri kapelici in vsepolno obcestnih znamenj?! Duhovnikov se ne manjka, patrov in misijonarjev tudi ne, nun je na kupe in druge podobne verske sile, ki vzgaja ljudstvo, se ne manjka. Vsi ti skupaj pasejo verne duše, jih vzgajajo v poštenju in morali, kakor pravijo sami. Ob vsaki priliki pa svarijo svoje ljudi pred brezverci, boljševiki in socialisti, katere predstavljajo za zverine, za prave rdeče mesarje, hijene v človeški podobi. Torej oni, ki hodijo v cerkev in uganjajo grozote največ med svojci, so angelčki, a mi, ki ne hodimo v cerkev in ne uganjamo takih činov, pa smo grdobe grozne. Klerikalna banda je vedno stala na lažeh, blufanju in zavijanju,''
Res, da so take reči o umorih itd. malo častne za Slovence. Tudi s Koroškega sem či-tal, da je celo mežnar umoril svojo ženo. Vsaj mežnar je moral biti klerikalec. To gre na živce. Pomiri živce le, ko je k vsi sreči pred leti celo duhovnik v New Yorku umoril ljubico in jo razkosal. Rdeče živce to pomiri, slovenske morije pa "grejo na živce". In-direktno vsaj trdi Anton Jan-kovich, da "oni, ki hodijo v cerkev...uganjajo grozote največ med svojci", kakor opisuje sam zgoraj. Enako indirekt-no trdi tudi, da "brezverci, boljševiki in socialisti" nimajo na vesti takih umorov, dasi jih "predstavljajo za zverine, za prave rdeče mesarje, hijene v človeški podobi". Le predstavljajo jih, klerikalna banda jih predstavlja. O podiranju in dinamitiranju nekih križev ničesar ne omenja, pa utegne biti zadi tudi klerikalna banda. Kaj ?
Komu naj bi ne šlo na živce? Toliko kapelic in cerkva in duhovnikov in misijonarjev in nun...in nobene morale, še več, toliko grdih in neslišnih
M*.««'.,- ■» .V-; o	■ . -ir>
Umorov. Kaj sledi ? No,, saj nisi klada. Proč s cerkvami, nunami... in Vso šlično robo, vse na
Slovenskem naj se pridruži brezvercem,boljševikom in socialistom, in kakor v socialistični Švedski, bodo tudi na Slovenskem kmalu vse kaznilnice zaprli, ker nobenega zločina in nobenega umora ne bo več, ko ne bo več te klerikalne bande, in Slovenci brez klerikalne bande bodo prekosil' prav Švedijo in vse narode na zemlji, in Anton Jankovich bP imel živce ko dreta.
SKUPNI IZLETI V STARI KRAJ
Tudi to leto bodo naši potniki priliko, da potujejo v stari kraj v P"' jetni družbi svojih rojakov in rojaki j kajti tudi letos priredimo več skupn izletov v staro domovino in sicer
6. aprila se vrši VELIKONOCN1 IZLET na priljubljenem in sedaj Pf novi j enem in izboljšanem brzoparm' PARIS, Francoska linija.
27. aprila priredimo MAJSKI ^ LET na orjaškem modernem brzop3 niku Cunard Linije—QUEEN _MAR*'
1. junija odpotuje prva skupina « ta SLOVENjSKE ŽENSKE ZVE^ V AMERIKI, ki ga ta organizacij priredi v juniju. Tudi drugi rojakiij rojakinje so vabljene, da se pridruži^ tej skupini, ki odpotuje na slavnem1 r * kordnem brzoparniku — NORMA DIE.
22. junija odpotuje druga, gj^'"3 skupina izleta SLOVENSKE Z*?' SKE ZVEZE in sicer na priljubi, nem brzoparniku ILE DE FRAN<-1>
S to skupino potuje tudi podpi?3" Leo Zakrajšek, ki bo skrbel, da njegovi sopotniki čim ugodnejše P°"\ vali. Tudi za to skupino so vabljeni. v rojaki in rojakinje, da se ji pridruziJ0'
Ako želite potovati s kakim drug' parnikom in ob drugem času, ^a _ ravno tako lahko postrežemo, ker z* stopamo vse linije in parnike.	•
Potnike, ki so namenjeni v stari W \ meseca maja, junija ali julija, opoz3f jamo, da si čim prej rezervirajo sv ^ mesto na parniku, ker bo prostora Pf' manjkovalo radi velikega navala v te času. Zato je v interesu vsakega V° . nika, da se čim prej priglasi na spo® navedeni naslov.
Denarne pošiljke . Če pošiljate denar v stari kraj, tudi sedaj obrnite na našo tvrdko, P bodete dobro postreženi.
Notarska opravila Ako rabite kako notarsko opra'-'1 za stari kraj, ali ako imate kak posel s starim krajem, ki ga sami morete opraviti, je v Vašem intere5"' da se obrnete na:
LEO ZAKRAJŠEK
General Travel Service, Inc.
302 E. 72nd St., New York
Knjigarna Amerikanski Slovenec
a 1849 W. Cermak Road, : : Chicago, Illinois ......................................................................................................................................
DVA KRASNA PREDMETA
Narejena z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Ta-le krasni oltarček, ki ga vidite na tej sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit z medenine, ki se ne ubije, če pade z rok. Barvan tf* pežno z krasnimi barvami. S tem altarčkom gre skupaj krasen kip Marije, Presv. Srca Jezusovega, ali pa Male Cvetke sv. Terezij®-Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
Cena $2.00
— V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček, ki bo vam okrasil vaš dom-
"GOD BLESS OUR HOME"
To je krasna platica vlita iz iz nezlomljive medenine. Krasno barvana v "Ivory" (slonokoščene) barve, z rudečim Božjim Srcem sredi, ali pa zlate barve. Platica je pravi kras za vsako hišo. Lep kras bo to za vaše sobe.
Cena 75c
Oba navedena predmeta si lahko naročite tudi po pošti. Vse kar je treba je, da naročilu priložite potrebni znesek in zraven omenite natančno kateri kip izmed navedenih treh želite z ol-tarčkom, ali Marijinega, Presv. Srca Jezusovega ali Male Cvetke sv. Terezije in poslalo se bo vam naročilo po vaši želji. Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road -:- Chicago, Illinois