PoStnlna platana v gotovini Sped. in abb. post. XI. gruppo UREDNIŠTVO IN UPRAVA : Videm, Via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 — Poštni predal (Casella postale) Videm 186. — Poštni čekovni račun ( Conto corr. post.): Videm, št. 24/7418. GLASILO BENE NAROČNINA: Za Italijo: polletna 300 lir — letna 500 lir — Za inozemstvo: polletna 600 lir — letna 1000 lir — Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 25 lir Leto XI. — Štev. 6 (193) UDINE, 1. - 15. APRILA 1959 Izhaja vsakih 15 dni Velika politična šola Proces v Florenci o Furlanski Sloveniji je trajal še ves mesec marec. Priče so svoje povedale in so prišli nato na vrsto razni advokati iz raznih mest: Vidma, Čedada, Trsta, Florence in drugih mest. Pred njimi je Pubblico Ministero dr. Meucci razbil ves fantastični grad lažnih obtožb, ki jih je v Vidmu rodila nacionalistična passione in majhna vendetta bivših fašističnih caporionov. Advokati so povedali tisto, kar sicer v videmski provinci in drugod po Italiji vsakdo ve, česar pa nočejo pisati listi, ki se tiskajo v beneških provincah in česar ne povedo domači politiki. Na procesu niso uporabljali nobenih nacionalističnih fraz, s katerimi hočejo sedaj pri nas prikriti politično realnost Furlanske Slovenije. Na procesu so samo analizirali politično situacijo, kakršna je nastala po zlomu fašizma 8. septembra 1943. Predstavniki fašizma v naših krajih so ostali sami — izolirani, ljudstvo pa je pokazalo, da noče več politike »di oppressione e snazionalizzazione« fašističnega režima, kot je to dobro povedal manifest »Comitato di Liberazione Alta Italia — CLNAI •—. »Diversa per le sue caratteristiche etniche diverse da quella italiana« je naše ljudstvo, kot je bistro opazil Pubblico Ministero dr. Meucci, začelo boj nper motivi di sangue, di lìngua e di tradizioni« proti nacizmu in fašizmu. Ljudje so se borili ne samo zato, da se fašizem več ne povrne, ampak tudi zato, da bi sami odločevali o svoji nadaljnji usodi, da bi imeli v resnici »diritto di autodecisione«, kot je določala Atlantska karta zaveznikov. Fašizem je Italijo zapravil in razbil na kose: na eni strani smo imeli med vojsko hlapčevsko republiko di Salo, na drugi strani pa nemško provinco »Adriatisches Kustenland« z vsemi gestapoji in gaulaj-terji. S Slovenci iz kobariških vasi, iz raznih krajev Goriške, zlasti pa iz Brd so se naši ljudje borili za nekaj novega, ne za staro. Iz razvalin fašističnega poloma so v bojih zato trpeli, da bi sami o sebi odločali, V prvi svetovni vojski so se naši ljudje borili za Italijo in ni bilo med njimi dezerterja. Kaj so dobili za plačilo od italijanske države? V prvih povojnih letih še večje zapostavljanje njih narodnih Pravic in nato 22 let fašistične teme in Zatiranja. Ko je fašizem končno propadel, so skupaj s Furlani in Italijani, z orožjem tskali boljšo rešitev. Po osmih letih fašističnih vojnih avantur — od 1935-1943 — so v dveh letih partizanskih bojev in trp-tjenja po nemških lagerjih prostovoljno trpeli za svoj račun, da ne bi bilo več fašistične države, da bi prišlo na njeno mesto nekaj drugega. In kaj so dobili antifašistični borci za ‘hdgrado: Fašizem se sicer ni več vrnil, dobili pa niso ne narodnih, ne socialnih tn ne drugih pravic, ki jih določa italijanska »Costituzione«. Dobili so nekaj političnih svoboščin, pač pa nobenih narodnih pravic. Dobili so eno samo veliko Miravico«, ki res nekaj zaleže: Iskati zaslužek in delo v tujih državah. Veliki florentinski proces je velika šola ia naše ljudi. Ce sedaj vse dobro premislimo, ko je proces že takorekoč za nami, n^oramo priznati, da je bilo konec konca hrav, da je bil proces in sicer tak, kot Se spodobi, brez konca in kraja, kot ga tniamo mi stari pravdarji radi. Za naše ljudi je velika politična šola, k° berejo, kako je bilo na procesu. Najodličnejši šolani ljudje na najvišjih Političnih policijah iz vseh krajev Italije s° nastopili na procesu za nas kot priče in kot advokati. Po tolikih letih molka po zadnji vojski je le prišla na dan resnica 0 Furlanski Sloveniji, o njeni zgodovini Vred fašizmom, med fašizmom in po fa-k*zmu ter celo aajnovejše iz zadnjih let. Naši ljudje sedaj vedo po tej veliki poetični izkušnji, kaj bi bilo treba napra-da bi se pri nas spremenilo življenje da bi nastale takšne prilike, da bi se dalo pri nas živeti. Za to so se prostovoljno borili. Veliki florentinski proces pa bi moral biti velika politična šola ne samo za nas, ampak tudi za naše politične in administrativne poglavarje, posebno za tiste, ki so ta proces v svoji nacionalistični strasti naredili, da bi laže komandirali v demokratični državi s fašističnimi metodami nad Furlansko Slovenijo. Florentinski proces je poglavarjem pokazal, da je prišlo po 8. septembru 1943 pri nas prav zato do bojev, ker so duhovni očetje procesa vladali že vod fašizmom s silo, s strahovanjem, z ekonomskim izrabljanjem. S krivico in s silo se ne da ničesar trajnega doseči. Sila rodi le protisilo, ki pade na nasilneže. Ena izmed starih metod je bil pritiskati s procesom, in tudi ta se je obrnil proti bivšim in sedanjim poglavarjem Furlanske Slovenije. Naj si zapomnijo vsi tisti, ki gojijo skrivaj v sebi iluzije, da boao ž nedemokratičnimi nasilnimi metodami, s prikritim pritiskom aparata vladali nad Furlansko Slovenijo, da so vse te njihove mahinacije PREKASNE. NOBENA SILA NE BO VEČ ZAUSTAVILA NARODNEGA IN SOCIALNEGA RAZVOJA FURLANSKE SLOVENIJE! Cim hujši bo pritisk, tem hujši bo odpor našega ljudstva. Proces v starodavnem mestu Florenci, kjer je zgorel na grmadi veliki ribelle Giordano Bruno, je pokazal, kako so v letih 1943-1545 reagirali na fašistični pritisk slovenski ljudje po naših dolinah. če se kmalu situacija ne spremeni bodo naši ljudje odgovorili, kadar bo ura in čas, še desetkrat bolj. še je čas, da se sedanji sistem skritih pritiskov in strahovanj umakne. Umakne v interesu Italije, v interesu demokracije, v interesu ljudstva. Tv , L* amore a pagamento Alcuni passi dalle aringhe del P.M. e degli avvncali al processa di Firenze CORDIALITÀ TRA ITALIANI E SLAVI NEL FRIULI »Nel Friuli infatti italiani e slavi convivevano da secoli in perfetta cordialità. L’intelaiatura politica e sociale di quella provincia era data da questa convivenza.« (Discorso dell’avvocato Giovanni Battocletti di Cividale all’udienza del 20. III. 1959 dinanzi alla Corte d’Assise li Firenze nel processo a carico di 50 partigiani della «Beneška četa». Il Gaz*ettino n. 9, 21. III. 1959). CARATTERISTICHE ETNICHE DIVERSE Il dott. Meucci aveva affermato che il reatto di »tradimento« contestato ai principali imputati si differenzia perla particolare figura degli imputati ai quali ha riconosciuto caratteristiohe etniche diverse da quelle italiane. Essi avevano pertanto agito per motivi di sangue, di lingua e di tradizione, che li aveva spinti a combattere nelle file iugoslave. (Requisitoria del F. M. dr. Giampaolo Meucci all’udienza del 16. III. 1959. Il Corriere di Trieste, n. 4215, 17. III. 1959). ANTICAMENTE SLOVENI »Che cosa potessero fare i cittadini italiani e per giunta anticamente sloveni di quelle valli per combattere contro il tedesco, se non entrare nelle formazioni partigiane.« (Requisitoria del P. M. dott. Giampaolo Meucci all’udienza del 16. III. 1959. L’Unità, n. 66, III. 1959). POLITICA DI OPPRESSIONE E SNAZIONALIZZAZIONE »II Governo fascista, inasprendo oltre, agni limite il diritto di autodecisione dei popoli, aveva progressivamente aggravato l’errata impostazione già data ai vari problemi risultanti dala annessione delle nuove province, svolgendo nei confronti delle popolazioni slave una politica di oppressione e di snazionalizzazione, che costituivano ingiuria al buon nome d’Italia, e che, la storia avrebbe giudicato delittuoso, a danno del diritto di vita civile delle popolazioni praticamente indifese.« (Dal manifesto CLNAI — Comitato di liberazione nazionale Alta Italia. Il Gazzettino, n. 65, 16. Ili, 1959.) Povojni „ partizani“ Vsi odvetniki po vrsti so v svojih govorih ob koncu procesa o Furlanski Sloveniji v Florenci zaznamovali vse priče, ki so bile proti slovenskim partizanom, s pra- ; vilno karakte*E»cijo : kolaboracionizmai in filofašizm§jj,7|£naznamovali so jih, da ne bi bilo nJSfbne zamenjave s poštenimi ljudmi. Vsi tisti, ki so imeli kakršno koli korist od fašističnega režima: od naj- manjšega messa comunale pa do občinskega sekretarja in podestata, vsi, ki so imeli kakšen apalto, kakšno licenco, kakšne koriere, ošterije, kakšno funkcijo v fašistični organizaciji, skoro vsi ti so nastopili kot priče proti slov. partizanom. Tako kot je bila v začetku sestavljena obtožnica v Vidmu, preden jo je bil razbil in zavrgel Pubblico Ministero v Florenci dr. Meucci, je bila pravzaprav kon-traofenziva bivših fašistov v Furlanski Sloveniji, ki se po zlomu fašizma niso upali zganiti. Po končani vojski so ustanovili vserod po naših krajih CLN (Comitato di Liberazione Nazionale), v katerih so imeli glavno besedo bivši fašisti. Človeško razumljivo je, da so se morali ljudje pod fašizmom vpisati v razne sindikate, dopolavore in celo v PNF (Partito Nazionale Fascista), če so hoteli dobiti delo in živeti. V mladinski organizaciji so bili vpisani tudi vsi šolski otroci in nato vsi odrasli naši puobi in čeče. Ene ali druge vrste fašističnih legitimacij so imqlj’ milijoni in milijoni ljudi v Italiji. -naši kmetje so morali imeti neke legitimacij kmečkih fašističnih sin-?atov. Legitimacije ene izmed fašističnih organizacij so prav toliko pomenile kot navadna carta d’identità ali pa certificato di cittadinanza. Vsakemu italijanskemu državljanu je fašistična partija vsilila še eno ali drugo svojo legitimacijo. 2e po 25. juliju 1943, še bolj pa po 8. septembru 1943 se je ves ta papirnati grad legitimacij zrušil in smo spet postali samo navadni svobodni italijanski državljani, brez nepotrebnih legitimacij. Fašisti v srcu pa so ostali še zmeraj tisti, ki so prej od fašizma živeli in imeli od njega koristi. Navadni ljudje, zlasti naši mladi puobi, so takoj pokazali, da niso zanje fašistične legitimacije nikdar ničesar pomenile, ker so šli takoj v partizanske bataljone, v boj proti preostalim trdovratnim fašistom. Skoraj ni bilo italijanskega, furlanskega ali pa slovenskega partizana, ki bi svoječasno pod fašizmom tudi ne imel ene ali druge obligatne fašistične legitimacije. Tako je bil n. pr. glavni obto-ničesar delal v rezistenci ozopovskih bri-ženec Beneške čete dr. Mario Zdravljič član fašističnega GUF-a (Gruppo Universitario Fascista), če je hotel sploh štu-(Nadaljevanje na 2. strani) E’ da molti mesi ormai che su quotidiani, su settimanali, di grade e di piccola tiratura, viene dibattuto alquanto frequentemente il problema delle conseguenze della legge Merlin. Lettori, più o meno intellettualmente provveduti, di mentalità più o meno larga, più o meno culturalmente preparati, scrivono al direttore di una o di altra rivista o giornale per dibattere la questione se la chiusura delle case dalle persiane abbassate comporti necessariamente, oppure no, un aumento della diffusione delle malattie veneree; e il direttore risponde in una o in un’altra maniera a seconda che il suo giornale è orientato in un modo o in un altro. Il nostro modesto parere è che, se il punto di vista igienico è importante e degno di essere preso in considerazione, tuttavia ci sono motivi di natura morale che non possono essere trascurati. Con i socialisti, con i comunisti, con i democristiani siamo anche noi d’accordo nel sostenere che la legge Merlin non poteva non essere approvata, giacché lo stato non poteva continuare a legalizzare la prostituzione e, tanto meno, lo sfruttamento delle prostitute da parte di individui senza onore, senza morale, senza senso umano. Potremmo illustrare e difendere il nostro punto di vista che s’accorda con quello di tutti coloro che hanno incoraggiato la senatrice Lina Merlin e l’hanno ,aiu tata a vincere la sua coraggiosa battaglia contro la coalizione della destra conservatrice e dei lenoni miliardari. Ma non è su ciò che vogliamo oggi intrattenere i nostri lettori, vogliamo invece mettere in risalto che la legge n. 75, nota appunto al nostro pubblico sotto il nome della senatrice che l’ha progettata, se ha ridato, da un certo punto di vista, dignità allo stato italiano, sottraendo ad esso l’inconcepibile diritto di legalizzare la prostituzione, non è però sufficiente a moralizzare, dal punto di vista sessuale, la vita e il costume italiani. Quando, alla mezzanotte del 20 settembre dello scorso anno, dalle cinquecento-sessantasette case di meretricio, sparse in tutta la penisola, uscirono cinquemila prostitute, queste rappresentavano la retroguardia della prostituzione in Italia, giacché le forme verso le quali si sta orientando, nel gusto degli italiani, l’amore a pagamento sono quelle delle «ragazze squillo» per i ricchi e delle passeggiatrici notturne per i poveri. E le prime e le seconde esercitano alle volte il loro turpe mestiere in modo autonomo, altre volte invece hanno alle loro galle organizzazioni capillari di sfitutta-gnto; e siccome le «indipendenti», jsonp labilmente una minoranza^ òtsevidente che le figure del lenone ricchissimo, dell’esoso procacciatore di clienti, del'protettore vizioso e violento non sono affatto scomparse. E nelle ore notturne i viali di periferia, soprattutto delle grandi città, sono percorsi ancora da decine di donne, più o meno giovani, che accorrono non appena vedono un passante fermarsi o un’automobile rallentare. Lavorano cosi (se lavoro può essere netta la loro attività) di notte, esposte ai dileggi dei clienti, alle richieste di denaro dei loro «protettori», ben spesso litigando tra di loro per la delimitazione delle loro «zone» di attesa; molte volte lo spuntare del sole le trova in questura o in ospedale, talvolta all’obitorio: non è male infatti ricordare l’alto numero di omicidi che si riscontra in questo mondo equivoco e degno di compassione. Noi non abbiamo la possibilità di realizzare un’inchiesta su vasta scala per determinare come queste povere ragazze siano scese a tale abisso di depravazione morale, ma siamo convinti che un’alta percentuale di esse provenga dai piccoli centri, dalla campagna, dai monti; si tratta di giovani che si sono lasciate illudere dall’idea che nella città, soprattutto nella grande città, la vita sia più facile che altrove, il lavoro meno faticoso, la retribuzione più alta, Edvige e Franca Spinelli, due sorelle di diciasette e di quindici anni, al procuratore della Repubblica, a Milano, fecero uno spaventoso e veridico racconto; la loro povera e quasi incredibile storia mise in moto la macchina della giustizia che in febbraio pervenne ad esemplari condanne. La storia delle due sorelle abruzzesi non ha nulla di originale: la miseria — la madre ammalata — lo scarso guadagno del padre, onesto e povero calzolaio —• la vita in ima squallida pensione — il disonesto interessamento delle padrone della stessa pensione — l’attrazione del cinema e della vita brillante — l’ingenuità, tutto cospirò contro l’onestai delle sorelle. Ecco la deposizione di Edvige Spinelli: «Le padrone della pensione mi compiangevano e mi spingevano ad arrotondare il troppo povero bilancio familiare, anche per provvedere meglio ai bisogni di mia madre ammalata. Su loro suggerimento dissi al padrone della ditta in cui lavoravo che ritornavo al mio paese; e invece restai alla pensione tutti i giorni. Mio padre non poteva accorgersi di nulla giacché, per il suo lavoro, stava tutto il giorno lontano, fuori dalla pensione. Così io incominciai una nuova vita, tutta diversa da quella di prima. — Le prime volte le padrone della pensione mi fecero andare a letto con uomini che desideravano soltanto vedermi spogliata e non mi facevano altro. Poi mi consigliarono di non comportarmi così passivamente con i clienti, perchè qualcuno s’era lamentato. M’ insegnarono allora come avrei dovuto fare per apparire più disinvolta. Accettai i loro consigli e divenni più esperta. Le signore della pensione raccomandavano per altro ai clienti di non violare la mia verginità perchè non volevano noie. Infatti m’avevano in precedenza fatto visitare, dato che non credevano alla mia integrità, ed erano entrate in possesso di un certificato medico che esibivano ai clienti. La mia tariffa variava dalle cinquemila, alle ventimila lire, ma 10 ne ricevevo soltanto tìuemilacinquecen-to». La deposizione della sorella Franca fu, in alcuni particolari, ancora più grave se non altro per la sua minore età. Il caso però delle due giovani abruzzesi (riportato da «L’Espresso» del 15 marzo. 11 primo rapporto sulle ragazze squillo) è uno di quelli, in fondo, a lieto fine, giacché il loro padre, non appena si accorse del tremendo mercato, denunciò le proprietarie della pensione e le sue figliole poterono rimettersi sulla strada del lavoro e della onestà. Ma quanto grande è invece il numero delle giovani che, illuse dalla speranza di agi, di pelliccie, di benessere, scivolano sul piano sempre più inclinato della perdizione? Partono dai loro paesi di montagna, dai casolari dispersi in campagna e giungono in città; pensano agari di trovar lavoro come domestiche; ma sono sempre oneste le famiglie che le ospitano? Quanti padri, quante madri non ci sono che, a un certo momento, abbandonano al suo destino la povera servetta sedotta dal loro figliolo vizioso ed esperto? E la povera ragazza, giovanissima ancora, non si sente di ritornare al paese dove la creatura da lei nata, l’affetto dei parenti, la camprensione umana del prete, l’ombra protettrice della vecchia chiesa riuscirebbero a farle ritrovare una ragione di vita; no! la povera ragazza si illude ancora: colloca la sua creaturina in un brefotrofio dicendo a se stessa che si tratta di una separazione temporanea ; vuole guadagnare molto per sé e per la creatura sua e, per guadagnare molto, finisce con l’accettare consigli interessati (Continua in 2. pagina) OVENCE V Alpinski klobuki in naša mizerja SV. PETER SLOVENOV Mali obmejni promet Jamranje in javkanje naših ljudi, ker ne morejo prodati svojih pridelkov jabolk, hrušk, kostanja, krompirja, drv in sena, jamranje in javkanje, ker dobivajo po delavnih kantjerjih od petsto do šeststo lir dnevno in ker morajo plačevati vedno bolj velike dajatve, to jamranje in javkanje imenujejo naši poglavarji ■»kmečka bolezen«. Proti tej »kmečki boleznin so iznajdli že zdavnaj zdravilo. Ko se ta pojavi med našimi ljudmi, mislimo jamranje, javkanje in nezadovoljstvo, jim poglavarji-zdravniki hitro organizirajo alpinske »adunate«. Te alpinske »adunate« so bile do sedaj najbolj učinkovito zdravilo za naše kmete. Alpinski klobuk je bil do sedaj najboljši penicelin proti jamranju, javkanju in nezadovoljstvu. Ko pripravljajo alpinske »adunatev., pripeljejo v naše vasi na stotine alpinskih klobukov in jih nadevajo na glavo tudi takšnim, ki jih niso nikoli nosili. Ob teh prilikah plačajo našim alpincem nekaj litrov vina in jim dajo na razpolago prevozna sredstva, avtobuse itd. Kadar vidimo kako in zakaj so organizirane te alpinske »adunatea, nam pride na misel zgodovina rimskih cesarjev, ki so prirejali nezadovoljnim Rimljanom v anjiteatrih veličastne igre, da bi se nezadovoljnost teh Rimljanov potopila v veselih igrah, da bi pozabili na vsakodnevne težave in mizerje. Mislimo, da so organizirane te alpinske »adunate« prav v ta namen! Mi se nočemo norčevati s patriotizmom naših ljudi, niti jim ne bomo govorili slabo o alpinskem klobuku, ki jim stoji toli- (Nadaljevanje s 1. straniJ dirati na univerzi. Po padcu fašizma je pa dr. Zdravljič takoj našel pot v partizanske vrste. Fašisti po srcu in pameti so pa ostali, čeravno brez legitimacij, skoro vsi funkcionarji državnega in fašističnega partijskega aparata v Furlanski Sloveniji. Eni izmed njih so se sukali okoli novih gospodarjev, nemških oficirjev, in prezidijev repubblichinov, drugi pa so čakali doma v upanju, da se bo fašizem v kakšni obliki spet vrnil. Ko je bilo zadnje mesece vojske jasno vsakemu, tudi najbolj preprostemu človeku, da bodo zavezniki in z njimi slovenski partizani zmagali, so iskali nekateri javni funkcionarji zveze z ozopovci. Nekatere brigade Osoppo so se hrabro borile v Furlaniji, toda pri nas v Furlanski Sloveniji niso ozopovci nikdar ničesar napravili. Po naših najbolj hribovskih skritih vaseh se je tu pa tam skrival kakšen ozopovski oficir in čakal samo na to, kdaj bo konec vojske. Naši bivši vodilni fašisti pa se niso niti skrivali, sedeli so doma, opravljali svoje me-štirje in so se pazili, da ne bi imeli nobenih kontaktov z ozopovskimi komandami v Furlaniji. Čakali so na konec vojske ter kalkulirali, kako se bodo prilepili tistim, ki bodo imeli novo oblast. Vse tisto, kar so bivši fašistični funkcionarji kot priče izpovedali na procesu • zvezah z ozopovci, o prehajanju iz slovenskih partizanskih vrst v ozopovske brigade, je čista povojna fantazija. Noben človek iz Furlanske Slovenije ni nikdar gad. Ozopovci so se pojavili v Nadiških L’amore a (Continuazione dalla 1. pag.) di lenoni che la sfruttano sempre di più. Si pensi alla vita di tante passeggiatrici notturne, alla loro miseria materiale oltre che morale, alle loro malattie, ai pericoli continui ai quali sono esposte e ci si accorgerà che il problema della prostituzione in Italia non è affatto risolto con la chiusura delle case di piacere autorizzate. Tre o quattro mesi fa, in un salone del palazzo di giustizia, a Milano, qua-rantasette uomini e quattro donne (giuristi, medici, sociologi, magistrati, funzionari di polizia e docenti universitari) si assunsero il compito di studiare il fenomeno della prostituzione in Italia dopo il 20 settembre 1958. Non dubitiamo per nulla nell’onestà e nell’acume di quelle brave persone; siamo sicuri che esse faranno tutto il possibile per moralizzare la vita e il costume degli italiani; ma la battaglia è tanto grave che deve impe- to pri srcu, ker je simbol njihovega trpljenja, simbol toliko prelite krvi. Patriotizem je sveta stvar! Vsak narod ima dolžnost se boriti za svojo domovino in jo braniti, če je v nevarnosti! Ni pa prav, da se nekdo politično in gmotno okorišča s patriotizmom drugih. Ni prav, da izrabljajo naši »mogotci« patriotizem furlanskih Slovencev za njihove namene! Patriotizem naših »alpin-cev« je »vloženi kapital na bankin, in od interesa tega kapitala so ljudje, ki udobno živijo! Kaj nam pravzaprav koristijo alpinske •»adunate«.? Ali se morda razpravlja na njih, kaj je treba ukreniti za izboljšanje življenjskih pogojev našega ljudstva? Ali se morda razpravlja, kako bi lažje in bolj drago prodajali naši kmetje svoje pridelke in kaj bi morali napraviti, da bi plačevali manjše takse? Ne, tega ne razpravljajo! Na teh »adunatah« se govori o vojni, se podvigujejo razni generali in se duševno pripravlja ljudstvo na nove vojne, na nove pustolovščine. Vojne pa so bile vedno in bodo tragedije ljudstev! Mi želimo živeti v miru in se boriti samo proti tistim negativnim pojavom, ki nam ne dopuščajo živeti človeku podobnega in dostojnega življenja. Mi imamo velike mizerje. Prepričani smo, da nas ne bo rešil iz teh mizerij ne patriotizem, kakršen je v navadi pri nas, ne alpinski klobuk. Za nas pa je najboljši patriot tisti, ki se bori proti mizerji, za dobrobit svojega ljudstva! Izidor Predan dolinah šele takrat, ko je bilo vojske že davno konec, ko so prišli že zavezniški tanki in so garibaldinski in slovenski partizani osvobodili Čedad in druge kraje v Furlaniji. Ti povojni ozopovci iz maja, junija in kasnejših mesecev leta 1945 so bili polni zelenih fazzolettov okoli vratu in bingljajočih bomb in pugnalov okoli pasu ter so skušali hitro nadomestiti tisto, kar so med vojsko iz strahu opustili. Ustanovili so vse polno CLN, ki so bili v nekaterih krajih sestavljeni iz tistih ljudi, ki so imeli pod fašizmom v rokah sezioni del Partito nazionale fascista. Organizirali so nato bande trikoloristov, ki so metale bombe proti neoboroženim ženam in star rim ljudem. Pritiskali so na ljudi, da morajo vlagati denunce in podpisovati verbale proti pravim partizanom. Tudi to je za nami, tudi ta povojni far šizem, preoblečen v patriotične uniforme in etikete rezistence ter nekoliko divjaškega trikolorizma, se je razkričal in kompromitiral. Zadnjo rivisto, zadnjo marcio teh kola-boracionističnih elementov z nacisti, z repubblichini, z vsakim, ki da več, smo videli na procesu v Florenci v pozi akuza-torjev. P. M. dr. Meucci, vrhovni komandant italijanske Rezistence v Severni Italiji in na koncu še odvetniki obrambe so proje-cirali dovolj jasno na historično platno pred vso javnost Italije te žalostne figure iz žalostne preteklosti. Sedaj spadajo ti elementi tudi v Furlanski Sloveniji med našimi ljudmi kot odpadek na fašistično smetišče. pagamento gnare tutte le persone di buona volontà. Noi, ad esempio, sentiamo il dovere di richiamare le giovani della nostra terra ad un maggiore, più intenso attaccamento ai loro paesi. La terra dei padri sarà forse povera; il lavoro sarà faticoso; non ci potranno essere speranze di sistemazione brillante, ma non ci sarà nemmeno il pericolo del tradimento. Partano per la città in cerca di lavoro solo quelle ragazze che ne hanno assoluto bisogno; e i genitori permettano la loro partenza quando soltanto sono sicuri della loro solidità morale, della loro avvedutezza, dell’onestà delle famiglie che le ospiteranno. I nostri paesi vanno spopolandosi ! questo è un male : vien meno ad un dovere verso gli avi chi, senza necessità, abbandona la sua terra; vengono meno al loro compito quei politici che non si preoccupano di mettere le nostre genti nella condizione di poter vivere a casa loro. Mali obmejni promet mjesca marca je bil takšenle: Skuoz blok •’ Stupci je bluò 9.663 prehodu (1.701 iz italijanskega kraja in 7.962 iz jugoslovanskega) ; skuoz Učjo u ko-munu Rezija je bluò 494 prehodu (98 iz italijanskega kraja in 396 iz jugoslovanskega); skuoz Most na Nadiži (Ponte Vittorio) 1.588 prehodu (95 iz italijanskega kraja in 1.493 iz jugoslovanskega); skuoz Polavo pri čeplatiščih (Sovodnje) je bluò 766 prehodu (76 iz italijanskega kraja in 690 iz jugoslovanskega) ; skuoz Solarje pri Dreki je bluò 1.256 prehodu (452 iz italijanskega kraja in 804 iz jugoslovanskega) ; skuoz Klinac u Idrijski dolini je bluò 352 prehodu (96 iz italijanskega kraja in 256 iz jugoslovanskega) ; skuoz Mišček u Idrijski dolini 1.048 (503 iz italijanskega kraja in 545 iz jugoslovanskega) ; skuoz sezonski blok u Robidiščih pa je bluò 1.322 prehodu (54 iz italijanskega kraja in 1.268 iz jugoslovanskega). Z dnem 11. aprila bojo odprli tud u Skalah pri Grmeku, ki bo služu dvolastnikom za hodit obdjelavat puoje na ta an drugi kraj kunfina. Vsega skupaj je bluò mjesca marca 16.489 prehodu (3.075 iz italijanskega kraja in 13.414 iz jugoslovanskega kraja). PREMJANI KUMETJE NA IX. KON-KORSU ZA MILIJORACIJE HLJEVU Na devetem konkorsu za milijoracije hljevu in gnojnih jam je tud ljetos Inšpektorat za kumetistvo skupno s provincialno administracijo in »Cassa di Risparmio« premju več kumetu, ki so napravili milijoracijska djela Oku hljeva ali gnojnih jam. Med premjanimi kume-ti iz naše dažele so teli: IZ SOVODENJ: Mario Zuanella in Jožef Podorješčak. IZ TIPANE : Evgen Zussino, Uštin Bu-dulič in Fiorindo Giacomini. IZ FOJDE : Virgilijo Matjelič in Amo-rina Kont. IZ PODBONESCA: Camillo Birtič, Ignacij Sturan in Aleksalnder Speccogna. IZ SV. LENARTA: Alojz Vogrič. IZ ŠPETRA : Giorgio Manzini. IZ SREDENJ : Emo Černetič in Angelina štulin. IZ AHTNA : Evgen Petricchiutto. IZ NEM: Grazia Pividori in Pio Co-melli. IZ BRDA: Jakob Molaro. REZIJA DOBRA INICIATIVA 2e večkrat smo pisali, da so emigranti iz Rezije, ki živijo v Avstriji, zelo dobrosrčni ljudje. Vsako leto zberejo razna darila in jih ob priliki praznikov pošljejo otrokom v Rezijo. Tudi letos je za velikonočne praznike g. Anton Zu..~l, ki živi že več let v Avstriji, zbral med svojimi sorojaki darila in jih poslal v domačo vas. S to iniciativo so Rez j ani pokazali, da so še vedno navezani na rodno zemljo in da ljubijo svoje ljudi. ZASTRUPLJENJE Z MLEKOM Pretekli teden so morali peljati v hu-minsko bolnico vso družino Di Lenardo Natalina iz Osojan, ker so se zastrupili z mlekom, žena Di Lenardija je zvečer zavrela mleko v aluminijasti posodi in ta je ponoči oksidirala in povzročila za-strupljenje cele družine. Po prvi pomoči v bolnici so se vsi vrnili domov. TAJPANA ZA NASE ŠKUOLE Zvjedali smo, ke no če u našjem ko-munu narditi u kratkem kar tri nove škuole. U Tipani ne škuola že nareta, to koventa jo koj kompletati an vero itako še azilo. Za to djelo narditi te bo danih 6 milijonu lir. Djelo ne uzela u apalt impreza Di Giusto taz Njem. Za škuolo u Platiščih to je nakazanih 9 milijonu lir, djelo pa to če beti uzeto od impreze Rossi iz Vidma. U Viskorši, kjer no če narditi poleg škuole še hišo za maještra, no če tud u kratkem začeti djelati. Nova škuola na če koštati 9 milijone lir. FONOTELEGRAF U PROSNIDU Ministrstvo za Pošto je dalo vjedati, ke no če u kratkem mjeti u Prosnidu fono-telegraf, ki bo sprejemu an oddaju tele- grame. Tuo je za Prosnid velik paš in-davant, kajti puoštni oficihi so zlo da-lčč od vatsi, naj si bo tuo od Tipane ali od Ahtna. SMARTNA KOSA Umarla ne u starosti 83 ljet Vazzaz Ana poročena Novak iz Tipane. Umarla ne u 80 ljet starosti še ta stara par Fa-beliče u Viskorši. žlahtam naše sožalje. GRMEK ASFALTIRANJE CJESTE DO HLODIČA Konzorcij za uzdarževanje cjest u Na-diški dolini, ki so ga gor postavili provincia in zainteresirani komuni, bo ljetos dau asfaltirat del cjeste, ki vodi iz Kozice u Hlodič. Tekoru tega ljeta bojo asfaltiral tud cjeste Mjersa-Zamir in Ko-čevar-Sovodnje. Stroški za tista djela bojo znašali 11.700.000 lir. SMRTNA KOSA Uso našo okuolico je pretresla vest, de je umru 63 ljetni Aleksander Gorjup iz Topolovega. Mož je obrjezovu venjike u svojim vinogradu an tam je padu in u-daru z glavo ob kamen, de si je pretou-ku lobanjo. Pejali so ga preča u čedad-ski špitau, kjer pa je drugi dan umru. žlahti rankega Alleksandra izrekamo našo sožalje. FOJDA DUO’ BO POPRAVU NASIP VODE CHIARO' Kakor znano, je lansko ljeto nardila huda ura veliko škodo tud u našem ko-munu. Ljudje so postroji! kar so mogli sami, a sada ostane uprašanje duo bo postrojil desni napis ob vodi Chiaro, ki je podert južno od mosta kakih 150 m od čampeja. Najparvo so se judje obar-nil na komun, de bi poskrbu na postroj, lo te škode, a za tuo ki tuo nje njegova kompetenca je ta zaprosu »Consorzio bonifica Malina-Chiarò«, ki ima svoj sedež u Vidmu, a ta oficih je odgovoril, de je tuo kompetenca štata in takuò se z dje-li zaulačuje. Tisto dje'o je sevjeda nujno potrjebno, ker če pride dolgotrajno daževje bo voda prestopila brjegove in poplavilla puo-ja in uderla u hiše. Troštajmo se, de se bojo kompetenti organi ganili u pravem času, ker po tuči bo prepozno zvoniti. NEME DEMOGRAFSKO GIBANJE Mjesca febrarja te bo u našjem komu-nu takole demografsko gibanje: RODILI SO SE : Edoardo Di Lenardo, Maria Dolores Comelli, Pierina Micco, Luigino Scuntaro an Edith Comelli. UMARLI SO : 71 ljetni Enrico Passoni, 78 Ijetna Anna Chiarandoni an 70 ljetna Linda Comelli. POROČILI SO SE: Attilio Vigant z Giuseppino Somma.ro an Rinaldo Nimis z Esterino Rodaro. TAVORJANA VANDALI U MAŽEROLAH Pretekli tjedan so njekšni vandalisti uderli ponoči u stalo Maria Baloha in s sekiro skoraj ubil kravo in telé. Tole rječ je Baloh naznanu kdrabinerjem, de bojo ušafal krivca, ki je nardi! tarkaj škode. D JE LUNI CENTER ZA NOVO CESTO Pred dnevi so odprli ,par nas djeluni center, de bojo postrojil cjesto, ki vodi iz Tavorjane u Skrila. Par tjem djelu je okupanih 15 djelucu, celotni stroški pa bojo znašali 1.400.000 lir. Djela vodi geom. Franco Novelli. DEMOGRAFSKO GIBANJE Mjesca ženarja an februarja so se u našem komunu rodili 4 otroci, umarlo je 8 judi, porok pa je bluò 6. ZLATA POROKA Pretekli tjedan so imjel u hiši našega vice-šindaka veliko slavje. Benjamin Cu-dicio an njegova žena Judita sta praznovala zlato proroko. Po poroki sta zlato-poročenca odšla na poročno potovanje (viaggio di nozze) u Rim. Naj sprejmeta tud naše čestitke. il iiiniiiiiiiiiiiaii il il il mi um 'imi i m lUIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllilìlll'ltllllMIIIIIIIIIIll Pripravite dober semenski krompir Po naših vaseh se pridelek krompirja razlikuje od kmeta do kmeta. Eden ga pridela 300 in več metrskih stotov po hek-taiju, drugi samo 150 q, tretji pa še manj. Krompir pa zahteva največ ročnega dela in zato je njegovo pridelovanje rentabilno le, če znaša pridelek vsaj desetkratno seme. Tak pridelek lahke povsod dosežemo, ker je krompir v bistvu skromna rastlina, ki ne stavi na zemljo in vreme posebnih zahtev. Če ga pa ne dosežemo, je vzrok vedno iskati v slabem semenju. Ali je serr.e dobro ali slabo, na gomoljih le deloma ugotovimo, veliko bolj pove to rastlina junija in julija. Navzlic temu pa je prav, če se tudi sédaj pomladi nekoliko pomudimo pri krompirju, ki je določen za seme. Krompirjevi gomolji začno po določenem času mirovanja kaliti. V tem pogledu so krompirjeve sorte zelo različne. Nekatere, zlasti rane sorte, poženejo ka-liče že zelo zgodaj, že nekaj mesecev po izkopu, dočim druge dolgo časa mirujejo. Rast kaličev podpira toplota, čim toplejša je klet, tem hitreje kali krompir. V temnem prostoru zrastejo na gomoljih zelo dolge in brezbarvne kali. Zanimivo pa je, če gomolje prenesemo v svetel in nekoliko topel prostor (10 do 15° C), da odžene j o kratke, močne in barvaste kali-če Kaliči so lahko različno obarvani, kar odvisi od sorte. Ena sorta ima samo eno barvo kaličev: rdečkasto, vijoličasto, modro vijoličasto itd. Vzrok, da so kaliči kratki in barvasti, je svetloba. Ta namreč ovira rast kaličev dočim jo tema pospešuje, čim bolj so gomolji osvetljeni, tem močnejša je barva kaličev. Kljub močni osvetlitvi gomoljev se zgodi, da poženejo nekateri gomolji skoraj brezbarvne in zelo tanke, tako imenovane nitaste kaliče. Taki gomolji so bolni in se ne dajo pozdraviti, zato niso porab-ni za seme, tudi če jih še tako osvetlimo. Seveda ne smemo nitavih gomoljev za- menjati z gomolji, ki so bili v temi ali so bili premalo osvetljeni in so zaradi tega pognali daljše kali, ki niso obarvane, so pa skoraj za svinčnik debele, le da so zelo nežne in se pri saditvi polomijo. Vendar kratek, močan in obarvan ka-lič še ni popolnoma zanesljiv znak za zdravje semenskih gomoljev. Važno je, na kakšni rastlini je zrasel tak gomolj. Ce je bila tudi rastlina, na kateri je zrasel krompir, popolnoma zdrava in je pred izkopom niso okužile listne uši, ki prenašajo nevarne virusne bolezni, smo lahko prepričani, da bo iz takega gomolja, pa četudi je droban, zrasla zdrava in rodovitna rastlina. Seveda je seme moralo biti spravljeno v zračni in primerno hladni kleti. Debelost semenskega gomolja torej ni bistveno važna za uspešno rast, temveč je važno poreklo semena. V hribovitih krajih z vetrovno lego'se uši in različne krompirjeve bolezni le težko razvijajo, zaradi tega so taki kraji znani po dobrem semenskem krompirju. Glede debelosti semenskega krompirja naj pojasnimo še to, da so semenski gomolji lahko zelo drobni, težki le 3 do 4 dkg, če so le zanesljivo od zdravih rastlin in če pridejo v dobro pripravljeno, zagnojeno in primemo vlažno zemljo. V semenskem gomolju je namreč rezervna hrana in vlaga za prve dni življenja nove rastline. Čim slabša je zemlja, v katero sadimo krompir in čim bolj je zemlja suha, tem večji naj bi bil semenski gomolj, ker je v takem gomolju več rezervne hrane in vode. Čim rastlina napravi lastne korenine in zelene liste, lahko samostojno živi in ji je rezervna hrana odveč. Ker pa ne moremo natančno presoditi, koliko rezervne hrane bo rastlina porabila, pa priporočamo, naj semenski gomolji ne bodo premajhni. Semenski kos ali gomolj naj bi bil po naših izkušnjah težak okoli 5 do 7 dkg. Dajmo živini pravo hrmo če ste jeseni prav preračunali, koliko krme boste to zimo rabili in če ste število živine v hlevu prilagodili tem zalogam, potem morajo biti sedaj silosi in seniki še do polovice polni. Vsak bo imel dober občutek, če bo ugotovil, da bo stalež svoje živine še lahko zadostno krmil. Vendar pa je treba pri vsem tem upoštevati še to, da je krma v teku zimskih mesecev izgubila precej hranilnih snovi. Te izgube niso malenkostne in povzročajo v večini hlevov nazadovanje proizvodnje mleka in mesa tudi tedaj, če je še dovolj krme na razpolago. Na podlagi tega dejstva spoznamo, da je uspeh gospodarjenja na kmetiji odvisen od mnogih činite-ljev in da se pri kmečkem obratu ne da kalkulirati s tako gotovostjo kot v industrijskem obratu. Namen konzerviranja knne je, ohraniti lastnosti zelenih rastlin v čim večji meri, da jih ima živina v zimskem času na razpolago. Zato se bodo ohranili v bedoče le tisti načini konzerviranja krme, ki bodo zagotavljali ohranitev hranilnih snovi, to se pravi potrebnih amino kislih in tolščnih kislin, vitaminov in provitaminov. Na prvem mestu so provitamin A, znani karotin, druge snovi in rudnine. Pa tudi če je vse to v redu, lahko potem še vedno ugotovimo, da živina proti koncu zime sena ne mara več žreti. Pii daljšem ležanju se zmanjšuje količina vitaminov posebno v senu. Posledica tega je nazadovanje proizvodnje Ker je po toči zvoniti prepozno, je treba že sedaj nekaj ukreniti, da do tega ne bo prišlo, živini bo treba dajati takoj polnovredne rudninske mešanice, ki vsebujejo najvažnejše rudninske snovi, kalcij, fosfor in sledne elemente, kot so potrebni posameznim živalim. Tako potrebuje n. pr. govedo natrij, magnezij, železo, baker, mangan, žveplo, jod in kobalt. Glede vitaminov se kmetom, ki imajo na zalogi še neoporečno kislo knno v zadostni meri, ni treba bati. Drugače pa je tam, kjer je na razpolago premalo kisle krme za krmljenje čez zimo in morajo zato krmiti živino v glavnem le s senom. Seveda tudi v takih slučajih lahko poskrbimo, da živina ne bo imela slabe krme. Kupiti je treba naravna sredstva, ki vsebujejo vitamine, n. pr. ribje olje ali druge vitaminske preparate, s katerimi preprečimo bolezni živine, ki nastanejo zaradi pomanjkanja vitaminov. Seveda je treba biti pri teh preparatih previden, ker ponujajo ravno različne mešanice rudninskih Snovi in vitaminskih prepc-ratov po često neutemeljenih cenah. Urad za pospeševanje kmetijstva bo v tem pogledu vedno rad priskočil na pomoč in dal tozadevne nasvete, če se boste obrnili nanj in mu zaupali. Posebno važno je to za tiste, ki hočejo zvišati donos mleka n dodatki k navadni krmi. Če napravite napako in kupite beljakovinska krmila, da bi samo z njimi povečali donos mleka, in pri tem ne upoštevate rudninskih snovi, se bodo pri živini kmalu pojavile motnje v plodnosti. Ce se v takih slučajih ne uporablja itak že narejena mešana krma, ki vsebuje dodatno še mineralne snovi in navadno tudi vitamine, je treba dodajati oljnemu kolaču in otrobom krmnih žitaric na vsak način še z vitamini dopolnjeno zmes rudninskih snovi. Mlada živina, ki še raste, pa nujno potrebuje take dodatke h krmi. zi šipe na pobočje in v dolino. Naznanjala se je pomlad. Pobočja so bila kopna, tudi na vrhuncih ni bilo snega. Po nebu so bili raztreseni oblaki; zdelo se je, da se topijo v soncu, ki je plavalo na jasnini. Bilo je skoraj topio, zemlja se je sušila, izparevala vlago, ki je trepetala v svetlobi. Kdaj pa kdaj je potegnil vetrič, v sunkih, da so se zganile gole veje. Vrbe so bile mačice, tudi na drevju se je že prikazovalo listje. Travniki niso bili več tako rjavi, mlada trava je burila na dan. Oko je uživalo; Čedermacu je bilo sladko ob srcu, smehljal set je. Vedel je, je prikimal iz misli na zdravnika. Zdelo se je, da je šele zdaj do konca verjel, da ne bo ostal tresoč se starec, je pomislil. Ali bom še mogeil maševati? Trpek izraz mu je legel na ustnice. Popje se je že odpiralo v pahljače, prikazali so se prvi cveti, pobočja je pokrila nizka, sočna trava, ko se je prvič u-pal iz sobe na stopnice, čisto sam. Počasi, oprijemajoč se ograje, tiho je stopal v vežo. Zaropotala je palica, tedaj je Ka- tina stopila iz kuhinje in se veselo začudila. Stal je na mestu in se vedro smehljal. V življenje se vrača, ki se je tako bala zanj ; solze so se ji udrle po licih. Planila j,e k njemu, ga objela in mu zahlipala na prsih. No, no, noi jo je trepljal po plečih. Bil je ganjen, več ni mogel reči. Smehljal se je, a oči so se mu ovlažile. Odšel je v izbo. že toliko časa ni prestopil njenega praga. Obstal ja za vrati in se razgledoval po stenah. Nič se ni spremenilo. Na stojalih drage mu knjige, podobe na stenah, a v kotu Križani, pod katerim je trepetala lučka, Katina je ni pozabila. Po vseh stenah pa se je bogato razlivalo pomladna sonce, sijalo skozi trto, ki je pravkar odpirala liste. Kmalu bo vsa zazelenela, njeni široki listi bodo delali gosto senco in živo trepetali na stenah in na pohištvu. Poslej je vstajal vsak dan. Obiske je sprejemal v izbi. Ob sončnih dneh, kadar ni prehudo pihalo, je odhajal v vrt za hišo. Posedal je na klopici, stiskal roke med kolena, kakor da ga še zmeraj mrazi, in se razgledoval okrog. Opazoval je napredovanje pomladi. Trava je bila že visoka, vsa pisana od cvetic. Oglašali so se čmrlji in čebele. Pod njim so cvetele jablane in hruške. Drevje je ozelenelo že visoko na pobočje. Oglašale so se ptice, druga za drugo, njih petje je napolnilo vrtove. Iz sonca, iz zelenja, iz ptičjega petja, iz zemlje in iz zraka, od vsepovsod je vela moč. Čedermacu se je zdelo, da jo vsrkava kot močno vino. Pijanilo ga je. Pogledal je roke; niso se mu več tako tresle, mirne so mu ležale na kolenih. Ni bil trden kot prej, morda nikoli več ne bo, toda duh mu jq bil veder, porajala se mu je nova vera v življenje. »Martin !« ga je nekoč poklicala Katina. »Pridi! Obisk!« »Kdo?« »Gospod Potokar in novi župnik«. »Takoj«, je rekel. »Takoj«. Pri fari so dobili novega župnika. Prejšnji je bil postal kanonik, bil je odlikovan, ker — ni bil »upornik«. Novi je bil po rodu Furlan, mož Morandinijevega kova, močne postave, zagorelega obraza in jasnih oči. S Čedermacem se še nista poznala. Pozdravili so se in posedli. Katina je prinesla vina v zapečateni steklenici in kruha. Gosta sta prižgala cigare, Čedermac je po dolgem času zopet segel po tobačnici. Beseda se jim je sprva zapletala, bili so si malce tuji, potem se je razvozla-la. Govorili so italijanski. Župnik se je zaradi tega opravičeval. Čez leto in dan bo lahko rekel katero tudi po slovensko. »Ali se učite?« se je začudil Čedermac. »Ni drugače. Poglejte!« je potegnil drobno slovnico iz žepa. »Kaj pa hočem! Ali naj bom mar samo uradnik, ki zapisuje krste, poroke in smrti? Saj še spovedovati ne morem, še otroci, ki se učijo v šoli, povedo tič za miš«, se je zasmejal. Govorili so o tem in onem, beseda je nanesla tudi na Cedermačevo bolezen. Kako se počuti? No, vsak dan bolje, hvala Bogu! Ce pojde tako dalje, bo kmar lu lahko znova stopil pred oltar. In se je smehljal, a gospoda sta se spogledala in se zresnila. »Ali res misliš, da boš lahko?« ga je vprašal Potokar. »Zakaj ne?« se je Čedermac zavzel. »še ves slab si. Taka bolezen pusti posledice. Vsak večji telesni ali duševni napor te utegne zopet zlomiti ... Mislimo, tako mislimo, da je najbolje, ako zaprosiš za upokojitev.« Čedermac je obsedel kot zadet od strele. Besede so bile izrečene z vso obzirnostjo, vendar niso mogle prikriti resnice. Prišla sta, da mu svetujeta, kar je bilo neizogibno. Njegova pridiga torej vendarle ni bila pozabljena. »Ali nadškof tako želijo?« se mu je potresla spodnja čeljust. CERKOVNIK MARJA lllllilllllllllllllllinlllllllliliillllll Puščice iz Andrejevega loka Pred mnogimi leti je živel lovec po i-menu Jošic. Nekega dne je ustrelil v gozdu lisico in jo odrl, hoteč prodati kožo v bližnjem mestu. Spravil je kožo pod suknjo in krenil proti domu. Zvečerilo pa se je in gozdu ni bilo ne konca, ne kraja. Slednjič je prišel do neke koče in potrkal. »Prosto!« sta zaklicala dva glasova. Lovec je vstopil in opazil starko in starca. »Morem-li tu prenočiti, draga moja? je vprašal lovec. »Prekasno je že, da bi prišel v mesto in truden sem.« »Seveda moreš, le vstopi, »sta odgovorila oba starčka, žena je brž hitela v kuhinjo, da pripravi tujcu dobro večerjo. Starec pa je medtem pripovedoval razne zgodbe, da bi lovca zabaval. Tedaj opazi stari nenadoma lisičji rep, ki je motel izpod lovčeve suknje. Preplašen steče k svoji ženi v kuhinjo in j'i pošepne : »Pomisli, naš gost je lisjak. Ali ni to strašno? Kaj naj počneva?« »Ne bodi neprijazen z lisjakom, »mu je odvrnila žena, »mogel bi nam škoditi. Najbolje bo, ako se delava, kakor da nisva ničesar opazila.« Zena je na to prinesla večerjo, ali roke so se ji tresle od strahu. Lovec sprva niti vedel ni, zakaj se o-ba tako plašno spogledavata. Ozrl se je po sebi in opazil lisičji rep. Zdaj vem zakaj, je pomislil. Za lisjaka me imajo. Jošic se je naskrivnem namuznil, potem je rekel dostojanstveno: »Moram vama povedati resnico, draga moja. Nisem noben lovec, ampak lisjak.« »Oh dragi gospod lisjak, prizanesite nama!« sta zajavkala mož in žena. »Ne bojta se, prijatelja. Mene je poslal sem lisičji bog Juovi Sama. Moj gospodar in zapovednik vaju že dolgo opazuje in vaju hoče nagraditi za vajino dobroto. Ce položita jutri zvečer svoj denar na streho, bosta našla naslednje jutro dvojno vsoto. Starca sta verjela zvitemu lovcu in se Potokar je molčal, le župnik je rahlo prikimal. »Da«, je rekel. »Saj je najbolje tako, verjemite. Poleg vsega se boste na ta način najlaže izognil raznim nevšečnostim ... « Čedermac ga je komaj slišal, kaj govori. Ozrl se je skozi okno, na mlado zelenje, ki je trepetalo v vetriču. Poslednji udarec, ki ga je še mogel zadeti. Z njim ni računal. Lahko bi se uprl, s silo naj ga upokojijo, a je čutil, da nima več moči. Ne more več. In se je v zavesti svoje nemoči v hipu sprijaznil s položajem. Res, rešen bo marsikatere nevšečnosti. Ne bo mu treba prelomiti besedo, ki si jo je bil dal... že se je videl, kako poslednje dneve svojega življenja preživlja v sobi, v kateri je bila umrla mati. In z njim Katina. Ne bo pokopan za cerkvijo, poleg matere bo ležal, v Sušju. Moj Bog! Milo se mu je storilo, ko je gledal na pobočje, na katerem je preživel večji del svojega življenja. Potekali so trenutki tesnega molka. Vzdihnil je, pogledal gosta in se grenko nasmehnil. »Seveda bom zaprosil«, je rekel. »Res ne morem več « Glasilo se je, kakor da je iz lastnega nagiba prišel do tega spoznanja in se odločil... ju zahvalila. Naslednje jutro je Jošio krenil dalje. Kakor jima je Jošio svetoval, tako sta tudi storila. Zvečer sta položila zlatnik na streho in sta našla drugo jutro dva zlatnika. Drugo noč sta položila pet zlat-tnikov i» sta. naslednjega jutra našla deset svetlih, 'zlatnikov. Starca sta se po-lakomnila denarja. Jedva sta dočakala-večera in položila sto zlatnikov na streho. Rano zjutraj*sta vstala, da pobereta dvojno vsoto. Ali kakšno je bilo njuno presenečenje, ko ni bilo o zlatnikih ne duha, ne sluha. Riba in pijavka V potoku za vasjo je pijavka stradala že tedne in tedne, nikjer ni bilo nobene hrane, kajti potok je bil zelo majhen. Nekega dne pa zagleda ribico, ki se lahkotno poganja sem in tja po vodi. Zvito jo zaprosi: »Ribica draga, bodi tako dobra in me pelji navzdol po potoku do reke. Rada bi šla sama, toda preveč sem utrujena in slabotna.« »Rada to storim. Samo kako?« je ribica koj pripravljena, »Zelo preprosto. Jaz se bom nate prisesala, ti boš pa plavala, pa bo šlo.« Res se pijavka prisesa s svojimi zobmi in ribica plava na vse kriplje, toda težke pijavke ne more premakniti. »Ne gre, pa ne gre. Pretežka si,« žalostno ugotovi ribica. »Sedaj me pa spusti, Na pot se polžek je podal, da v logu ženko 'oi izbral, Si v rosi hiško je umil, pri te-n seve rožičke skril. Se bal je polžek, bal zelo, da bi več lep ne bil tako, če bi preveč se preznojil in če preveč bi slinast bil. Naslednji*tìan je napisal prošnjo za u-pokojitev. * -• — c t Pomlad-je-bila že v razmahu, ko se je Čedermac poslavljal od Vrsnika. Prošnja za upokojitev je bila naglo rešena. Temu se ni čudil. Zatiral je bridkost, ki mu je venomer vstajala iz duše. In res je kar zal veder, nasmejan obraz, ko se je pripravljal za odhod. Nekateri tovariši so ga vabili v sivojo bližino. Hvaležno je odklonil. Z bratom in nečakom se je domenil za dosmrtno bivanje v domači hiši. Sobo so mu hoteli preurediti, napraviti večja okna. Ne, rajši ne! Da kamra ne izgubi tistega posebnega vonja, ki ga je spominjal na mladost in na rodno grudo, h kateri se je vračal. Sončnega dne, ko je bilo nebo čisto, brez oblačka, in je zemlja omamno dehtela, so prišli možje, da odnesejo pohištvo na vozove in ga po ovinku odpeljejo v Krnico. V hiši je bilo vse narobe, razmetano, Katina si je dala opraviti za žive in mrtve. Čedermac je vzel kroniko in odšel v zakristijo. Položil jo je na kleča.l-nik in pokleknil. Zazrl se je v besede, ki jih je bil svoj čas že napisal. »Leta Gospodova ... « Cisto v slogu starih kronik. Zdrznil se je, vzel pero in napisal dogodek. V kratkih besedah, suho, kakor da Očka je Andreju izpolnil željo in mu napravil lok. Velik je bil in prav takšen, kakršne so imeli stari Indijanci. Ošilil mu je tudi štiri puščice in naročil: »Tukaj imaš lok. Ne smeš streljati v ptičke in varuj, da ne boš zadel kakega otroka v oko, ker to bi bila strašna nesreča. Pazi!« JTpda tukaj je bila še mama. Pogledala je Andreju v oči in resno ukazala: -»Glej,- da mi s puščico ne ubiješ žarnice in da ne boš ustrelil v radio na polici, žtrnice se ne dobijo zmeraj, radio pa je bil drag. Pazi!« Mamo je slišala hišnica. Vsa v skrbeh je pritekla, grdo pogledala Andreja in začela: »Pazi, da ne boš s puščicami razbijal šip. Hiša ima 357 šip in, če bi katerokoli razbil, bi morala prešteti vse šipe, da bi jo našla. To bi bilo preveč dela. Za hišnico je že stal sosed, ki je imel na vrtu drevo, na katerem so zorela jabolka, in čakal, da spregovori resno besedo: »Da mi ne boš tresel s puščicami jabolki z drevesa, če ne... pazi!« Cez balkon se je nato sklonila teta Minka: »Ne streljaj v lončke z rožami, glej, da ti ne bo padla puščica v latvico s kislim mlekom in mi pokvarila smetano za štruklje, in v kurja gnezda, kjer so jajčka, mi ne meri, kajti jajčka moram vložiti za zimo. Pazi!«. preveč trdo me tiščiš.« »Neumnica,« se zlobno zasmeje pijavka. »Sedaj imam vendar hrano — tebe.« Zato je lezel prav leno, in nosil hiško je težko, pod vsakim grmom je počil, se vsaki mravlji je odkril. Ko pa je le na cilj prispel, izbirati ni kaj imel, neveste vse so šle že preč, počasen polžek si preveč! piše o bolezni ali o požaru, brez olepša vanj^ po resnici, kakor je on doživel. Pretil je še enkrat, se podpisal, zaprl knjigo in jo položil v predal. Sklonil je glavo in nepremičen zastrmel v grčo v lesu. Ni molil, ni razmišljal, trpel je. Bilo mu je, kakor da mu v bridkosti izgoreva duša. Vrnil se je, tedaj je bila hiša že prazna, pusta, ostala je le Katina s košaro steklenine. Pa njegova .palica je stala v kotu. Vzel jo je, se še enkrat ozrl po izbi nato je z vzdihom stopil na klanec. Najrajši bi bil tiho, neopazno zapustil vas. Pa so ga čakali, vsi so bili, še špe-honja, le Klinjon je manjkal; preselil se je bil v Lipe. Čakali so toplih besed, poslovilnega govora. Ne, ne bo jim govoril. Saj bi tudi ne mogel, preveč ga je stiskalo za grlo. Njegova poslednja pridiga naj velja za poslovni govor. V gosti procesiji so ga spremljali do grape, kjer se je okrenil in jih blagoslovil. »Zdaj pa hodite!« je rekel s trepetajočim glasom. »Bog z vami!« In je odšel po stezi med gostim grmovjem, ne da bi se še enkrat ozrl. Pred njim je stopala Katina s košaro in se ves čas usekovala. Sonce se je prelivalo skozi sveže zelenje in slikalo Zlate lise na trate. Pelo je »Pazi, pazi, pazi!« je vreščal za Andrejem domači papagaj Tobija, ko se je medtem že naučil te nove besede. Andrej je vsem obljubil, da bo pazil, in šel na dvorišče. Toda ko se je znašel na dvorišču, se je skoraj ustrašil, kajti tam so bile same take reči, v katere ni smel streljati. Na vrtu starega knjigoveza Urha pa je stala tablica z napisom: »Tukaj !« Nameril je lok na tablico, tega mu ni nihče prepovedal. - Tnk - je šinila puščica z loka, zadela črko t, ki je padla pri priči na tla. Na tablici so ostale še štiri črke in zdaj je pisalo »ukaj«. Vsi, otroci in veliki, ki so hodili tam mimo, so ukali in miru ni bilo ne podnevi ne ponoči. Po puščico v Urhov vrt pa se Andrej ni upal. Nasproti Andrejevega doma je bila trgovina z ženskimi klobuki. Vajenka je pravkar odprla izložbeno okno in šla v trgovino nekaj iskat. Andrej je pomeril kar tako, nič hudega ni mislil. Toda puščica je odletela in se zapičila v rob čednega klobučka. Vajenka tega ni opazila in je spet zaprla izložbeno okno. Mimo trgovine je prišla mlada gospa. Zagledala je klobuček s puščico in zdel se ji je nekaj posebnega. In ker je imela že mnogo takih reči, ki so bile nekaj posebnega, je hotela imeti še ta klobuček. Stopila je v trgovino : »Prosim klobuček s puščico.« »Klobuček s puščico?« se je začudila prodajalka. »Da, v izložbi ga imate.« »Da, da, oprostite, že vem, že vem!« je rekla prodajalka, čeprav ni vedela nič. Mnogo se je začudila, ko je zagledala tak klobuček, toda bila je tiho in ga je pro- Ni bilo dneva, da bi Metka ne zamudila šole. Mama ji je rekla: »Metka, poišči si otroke! Sama se na cesti vedno zaigraš in potem zamujaš.« Metka je vzela torbico in rekla: »Prijatelje si poiščem ... « Prišla je na cesto in odšla naravnost na levo proti šoli. Med ljudmi, ki so hiteli po pločniku, je zaman iskala otroke. A med ljudmi - vsi so neznansko hiteli -ni bilo prav nikogar, ki bi bil hotel z Metko v šolo. Morala je na pot ob vodi. Stopila je s pločnika, ali za hrbtom je zahupal avto in Metka je pomislila: kaj pa, ko bi se z avtom spoprijateljila? Obstala je, se obrnila k avtu in pomahala; avto pa je stekel mimo, vozač še s prstom ni pomignil. Našobila se je in stopila čez cesto. Pred njo je zacingljal tramvaj. Ustavila se je in spet pomislila : kaj pa, ko bi se s tramvajem spoprijateljila? Obrnila se je k iz trave, z dreves, iz grmovja, izpod neba, od vsepovsod, da je odmevalo in se prelivalo kot slapi cekinov. Pobočja Mije in Matajurja, ki so v zimi kazala gola rebra, so bila zagrnjena v zelenje in pisane barve. Čedermac si ni mislil, da mu bo tako hudo, kot mu je bilo. Jezus, Jezus! Na vrhu obronka je znojen in upehan obstal in se ozrl. Pred njim je ležal Vrsnik. Cerkev, kaplanija, hiše med košatimi drevesi, ki so bila že odcvela. Vse zeleno, pod soncem, ki je vsako jutro vzhajalo in vsak večer zahajalo, obsipalo z lučjo; dobre in težke dneve. Trpka bojazen, preden je bil zaprosil za to mesto. Ni se mu uresničila. Prišlo je, česar ni pričakoval. Ne le nad Vrsnik, nad vso dolino, nad vse bregove. Slovenija! Beneška Slovenija! Siromaška, lepa zemlja, stokrat bičana in križana, ti in srca, ki te ljubijo. AU res ne boš več, kar si bila? »Bog, ki si pravičen, ne daj tega, ne daj !« je zašepetal. Ustnice so mu zadrhtele, oči so se mu zameglile. Zemlja je izginila kot v mrču, z vso težo mu je legla na srce. Okrenil se je, izginil za gričem, utonil v zelenju, v soncu, v ptičjem petju. KONEC dala. Obe sta bili zadovoljni in v tej trgovini so napravili še mnogo takih klobučkov. Andrej pa je imel samo še dve puščici. Mahoma je nekaj zagledal. - Tnk - , je spet zabrnela tetiva na loku in puščica je odletela v alarmni zvonec pri gasilcih. Gasilci so se tisto dopoldne zmotili in zaspali. C i i i i i n ! je zvonilo. »Hitro, hitro,« so vpili gasilci in brž poskakali v avtomobil. Drveli so po ulicah in sirena je tulila -la - ui uuu iii uuu ili uuu iii uuu. Vsi ljudje so se ustavljali, nato pa so začeli drveti za avtomobilom, da bi videli, kje gori. Šele zunaj mesta so se gasilci spomnili in ustavili aivto, »Hm, fantje, kje pa gori - ali smo kaj vprašali?« Obrnili so avto in dirjali nazaj v mesto. Pred gasalskim domom je čakalo polno ljudi, ki so hoteli vedeti, kje je gorelo. Gasilci so se ustavili in stopili iz avtomobila. »Kaj pa vi stojite tukaj?« so vprašali. »Povejte nam no, kje je gorelo?« »Gorelo? Tega pa ne vemo, imeli smo vaje.« Zdaj je Andrej videl, da je zmeraj kaj narobe, kadar ustreli. Bilo mu je hudo in sklenil je, da mora ustreliti v nekaj, kjer ne bo nobene škode. Pomeril je zadnjikrat in ustrelil. »Av,« je zavpillo sonce in se prijelo za srce. Luna, ki je dremala na oblačnih blazinah, pa je rekla: »Sreča, da imaš več src!« Sonce je sežgalo puščico in pihnilo pepel na zemljo. Andrej pa ni imel sedaj nobene puščice večj Sedel je na prag pred hišo in čakal, da pride očka iz službe, da mu bo ošilil nove puščice. tramvaju in mu pomahala; tramvaj pa je odpeljal, ko da je še videl ne bi. Stekla je preko ceste in prišla na pot ob vodi. Tu je bil svet mir, ne avtomobil, ne kolesarjev in ne tramvajev ni bilo in ne ljudi: bilo je prezgodaj za sprehajanje. Toda Metka si je morala najti nekoga! Ozirala se je okoli in zagledala na bregu račko. »Račka, hočeš z menoj?« »Kam pa?« »Do šole... « »To pa to, prav tja sem namenjena,« mi je zahotelo ... « ji je odgovorila račka, »šolske mlake se »Račka se je skobacala na cesto in sta šli Metka in račka proti šoli. Na poti, blizu šole, je Metka zagledala polža. »Lepo je v dvoje, a v troje je še lepše,« je rekla Metka, Ustavili sta se pred polžem in Metka, je vprašala: »Hočeš z nama, polž?« »Kam pa?« »Do šole... « »To pa to, prav tjia sem namenjen. Ni ga boljšega posladka kakor solata na šolskem vrtu... « Tako so šli v troje: račka po črve v mlaki, polž po solato in Metka po učenost. Hodili so in prav nič se niso ustavljali. Prišli pa so tako: račka pravi čap,, polž pravi čas, Metka pa je spet zamudila. Opoldne, ko se je Metka vrnila iz šole,, jo je mama vprašala: »Danes pa prav gotovo nisi zamudila, Metka?« »Oh sem, mama ... « »Kaj si nisi poiskala prijateljev?« O, našla sem jih ... « »Koga?« »Račko in polža... « Mama se je nasmehnila in rekla: »Prave si si našla. Jutri boš šla z Nac-kom — on v četrti in ti v prvi razred... « Naslednje jutro sta odšla Nacek in Metka skupaj v šolo. Niacek je naredil korak, Metka dva — prišla pa je, preden je pozvonilo. Odgovorni urednik: Tedoldi Vojmir Reg. Videmske sodnije št. 47 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica T- i i.i i i 1111 i t 11111 n i i m i i i i iiiii 11 i i ■ 11 i i i i 11 im i ,1111 ■ i i i i i (■ i i i i i t 11111 iii i f m 1111 i i i i i ■ i i ■ • ■ vi i i i i n 11 n llllllllllllllllllllllllllIIItllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'IIIIIIIII'KIIIUIIlllI't'Ill'lllllllll'lll'lllllllllllllItllllllll«*!*!» PRIJATELJI