NARODNA L rr*TJ IŽNIOL k ; G BIT k TUIESTE ezr La Selliti 1 liina 1000 llr;; W] ulit lZ, itraneh ___«. »cmte uvojno, ueio.-etna ni polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: _ degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev III., tel. št. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne rokopisi in slike se ne 'vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpe .s za vsak milimeter 30 'lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. . UMdništyo. TRglžfS va: \H5T, trg.Ji-iEOV DELO GLASILO ISOMI7MISTIČKB PA «TLI L T.O. Postani stalni nairocnik «Dela» OBNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 8 (334) TRST - SOBOTA, 19. FEBRUARJA 1955 CENA 20 UR VI ko-ik. v H« •tisi :u *i racij1 dele* onal kr o« tipo1 pisi ežih« avg1 [S OD VOLJE LJUDSTVA JE ODVISNA OHRANITEV MIRU V SVETU Skupno z ostalimi narodi zahtevajmo prepoved atomskih orožij ! Tržaški odbor miru je začel veliko podpisno akcijo za Dunajski apel - Odzove naj se ji sleherni Slovenec & estef s. S Dunajski apel. ki jp izšel iz Nasedanja Svplovnega sveta par-uianov miru januarja t. I. na Dunaju; opozarja, da so vlade, ki danes pripravljajo sprožitev a te tj ‘'tuniške vojne in ki hočejo, da Sa M lij j0 naro(|i sprejeli kot usodno a oi nujnost. Uporaba atomskega o-'žaSl ,(>žja bi pognala svet v vseuni-1 n| '"jočo vojno ; neomejena je 5a H njena uničevalna moč in stra-i - l( hotne so posledice, ki j ili prina-- 21J ni človeštvu vodikova bomba. "mOff p0 strahovito orožje hočejo nc-^ tilci nove vojne dati v roke RuS nemškim generalom, ker dobro ri pl V< atf? št. J avril®! 1 Kn '"‘kdanjih Mimi. Na zasedanju atlantskega svč-,a so bili sprejeti grozeči skleci s katerimi so bile odobre-11 priprave za sprožitev atoni-sm* vojne. Ti brezvestneži, zhra-okrog atlantskega sveta, so lMlzal)ili na grozote zadnje sve-lha3 l°Vn° vojne, pozabili so na 52 •rie ,n*lijonov mladih življenj, ki so t in bila žrtvovana v tej strašni voj-'?y I *d, na 25 milijonov oseb unmr-let ì ìfr,ih po koncentracijskih tabo-‘ rk*oih, na 20 milijonov žena, ^ 20j starčkov, ki so izgubili etrovl ^dvljenja v bombardiranjih ; po-avajjj Zid>ili So na neštevilne osebe, jJ 0(l<‘le v žalost in bolest. Bale’ Ne. moremo in ne smemo po-izgl^ z‘!bili naših velikih žrtev, ki iz Kj sin,, jih darovali za mir iti bolj-wMJ1 | še življenje. Se danes so nam j l)r,‘d očmi plameni ognja, ki so j °vijali naše domove in sprenii-k nJJdi v prah slovenske vasi po * krasit. INe bomo pozabili podi-I 'Jnnib naeifašistov, ko so h as nje. Jedrna energija ne sme bili uporabljena kot sredstvo za množično uničevanje, marveč mora postati sila za izrabljanje narave Možnosti v tem smislu so se že pokazale : v Sovjetski zvezi že deluje prva električna centrala na atomski pogon. Veliki miroljubni uspehi partizanov miru, ki so bili dose-seženi, nikakor niso umirili reakcije, katera ni prenehala delovati proti miru. Z ustanovitvijo Zahodnoevropske unijo, ki predstavlja veliko nevarnost, hočejo razdeliti svet na bloke. Glavna naloga Zahodnoevropske unije je oborožitev Nemčije, s katero bi imeli na razpolago 500 tisoč brezvestnih vojakov, pripravljenih za atomsko vojno. Samo nacisti in zločinci iz bivših zloglasnih tabo- rišč so lahko na razpolago za la grozoten posel. Dunajski apel, ki vabi narode vsega sveta na združitev, za obsodbo in preprečitev tega groznega spopada, je oblikovan na lak način, da ga lahko sprejme vsak prebivalec, ker ho v nov podpisov in s tem izražena volja ljudstva, ki ni dovolila napadalcem, da bi atomsko ciroz, j e uporabili v vojni na Koreji in v Indokini. V novo svetovno kampanjo proti nevarnosti atomske vojne se vključujejo tildi tržaški parti- varnost, v kateri se trenutno na bajamo. Narodi se morajo zavedati storiti vse, da se uničijo vse zaloge atomskega orožja. V tem smislu je bilo na zasedanju Svetovnega sveta miru na Dunaju pozvano ljudstvo vseh dežel, na j ustvari široko gibanje proti u-pornbi atomskega orožja. S Stoeklfolniškim pozivom za uničenje atomskega orožja je bilo nabranih nad (>00 milijo- m ,,eustniljcno in surovo pehali v e glt ^Pore ali ija v nacistična ta-j li"rišča smrti, od koder se inno- 'tStM n*sn več vrnili. $ t rozoir morebitne nove svelto Ì '"vne vojne nam prikazujejo že , i !'"skusi z atomskimi bombami. Krvi.# L V( enje ti ni*o pretresle le ja- wD I>T' risk < ■ oji ljudstva, temveč .p 0t[ svčtovno mnenje. Pridi ittoin-•edst' skj ;n vudikovi limitili so spre-govorili ljudje najrazličnejših J Nazorov : učenjaki, dostojanstvu-I tiki, državni in verski pogin- . ^de miru in napredka vstaja-MQm l°i da bi razvoj atomske dobe 96 t 'tstnerilc na pol miru in blagi- A P E L Svetovnega sveta miru "So vlade, ki danes pripravljajo sprožitev atomske vojne. -, -* One hočejo, da bi jo narodi sprejeli kot usodno nujnost. Uporaba atomskega orožja bi pognala svet v vseuničujočo vojno. Izjavljamo, da bi vkadaf.Vki ‘bi sprožila a-tomsko vojno, izgubila zaupan j%*svoj ega ljudstva in bi bila obsojena od vseh narodov. Uprli se bomo odslej onim, ki organizirajo atomsko vojno. Zahtevamo, da se v vseh dežel ah uničijo zaloge atomskega orožja in da se nemudoma ustavi njegova proizvodnja". N a Sun aj v, 19. januar j a 1955. njem videWetilim prikazano ne- |Zanj miru. Tajništvo Tržaškega odbora partizanov miru je izdelalo načrt, po katerem bo izdati apel, ki vabi celotno prebival-nevarnosli atomske vojne in stvo našega Ozemlja, naj vloži vse svoje sile za pristop k Dunajskemu apelu. Na podlagi lega se je 10. t.m. sestal glavni svet Odbora miru v Trstu. Spričo zaostritve mednarodne napetosti v zvezi s pariškimi sporazumi in zadnjimi ukrepi Atlantskega sveta, da svojo vojsko oboroži z atomskimi in vodikovimi bombami, ter z atomskimi grožnjami v A-zi ji in izzivanji na Formozi, je Odbor miru sklenil, da na Tržaškem prične veliko kampanjo za pristop k Dunajskemu apelu. Ta kampanja mora biti podprta od vseh partizanov miru. Vsi obstoječi odbori miru morajo svoje delo poživiti ; kjer jih ni, sc morajo ustanoviti in sc tako organizirati, da bodo lahko častno izvršili prevzete naloge. Tudi vse demokratične organizacije, ki pripadajo Tržaškemu odboru miru, so že zagotovile svojo brezpogojno pomoč osnovnim odborom, da bi jim olajšale njihovo delo. Glavni svet partizanov miru, je izrazil svoje zaupanje v stvar, da bodo vsi prebivalci v Trstu, kot v ostalih mestih sveta, znali doprinesti k miru, da preprečijo atomsko vojno, ki bi pomenila konec sveta. Meščani, delavci, intelektualci, bivši borei in politični preganjanci, matere, vdove in vojne sirote, vsi ljudje dobre volje so vabljeni, tla sprejmejo in tildi druge «poznajo z Dunajskim pozivom. V vsaki hiši in podjetju, vsepovsod ustvarimo široke vrste pobornikov miru za ohranitev sveta in človeškega napredka z uporabo atomske energije v miroljubne namene ! ZOBKA LEGISA-MERV1C Glasilu “Il Lavoratore1* ob 60-letnici ustanovitve «Il Lavoratore», slavno glasilo Komunistične partije T U. dopo'ni 20. februarja 60 let svojega svetlega in razgibanega življenja. To obdobje pomeni za tržaški delavski razred najslavnejše strani njegove znamenite zgodovine, katero je v c d rči ni meri pomagal pisati tudi «Il Lavoratore» 5 tem, da je usmerjal delovne ljudi v borbe za njihove pravične zahteve, proti izkoriščanju, proti nasiljem vseh minulih režimov. habsburškega mračnjaštva, fašističnega barbarstva m samovolji anglo-ameriške samnpašnosti. V teku svojega svetlega obstoja je «Il Lavoratore» vzgajal široke ljudske množice v duhu bratstva in dejstver.e solidarnosti med tu.ivečima narodoma, utrjeval delavski ra zre I v pravem pro'etar=kem internacionaližmu in vlival demokratičnim množicam borbene odločnosti v trdih bo.ih za pravično stvar. Mi Slovenci se še s posebno hvaležnostjo speminj: mo nepre enljive pomoči, ki nam jo je dajal «Il Lavoratore» v najtežjih dneh škvadrističnega divjanja proti našemu narodu ,. ko nas je neustrašeno branil proti nečuvenim krivicam fašizma ter nas bodril, da ne bi omagali v neenaki borbi za obstoj. Tudi danes nas to slavno glasilo nesebično podpira v naših borbah za do'ego narodnih pravic. V imeiVb demokratičnih Slovencev izražamo listu «Il Lavoratore» tnjprisrčnejše čestitke k njegovemu svetlemu jubileju. Ze’imo mu. da bi tudi v bodoče kot borbena zastava kazal delovnim množicam pot k visokim ciljem svobode, miru in napredka - k socializmu. Naj živi «Il Lav&ratore», slavno glasilo tržaškega delavskega razreda! DELO MALO ODGOVORA UREDNIKOM “PRIMORSKEGA DNEVNIKA» Ne monopoliziramo socializma, a ne pristajamo na protikomunizem Zal nam je, da ima naša polemika z uredniki «Primorskega» še vedno oster, trd Ion. Poteklo bo še mnogo časa, pretino se bo utirila v pravita političnega bontona. Za nami je prete-k'ost, ki jo je tetko izbrisati, preteklost neizprosne borbe, kjer se ni prizanašalo z udarci, ki se je vodila na vseh področjih, pouličnem, ideološkem, organizacijskem. Mnogi povodi polemike Se ostajajo in bodo ostali, čeprav omiljeni po sedanjem položaju im po vedrejši presoji dejstev. Vsekakor pa mislimo mi ostali na trdnem terenu resnice, hočemo reči bobu bob in popu pop. govoriti odkrito in brez dvourni]. Zahtevamo, da se tudi z druge strani uporabi ista metoda, če hočemo, da se bo dogovor nadaljeval in da bo dovedel do česa konkretnega. Ni vatno, če je polemika še vedno ostra in če se 0-svetuje preteklost za ugotovitev resnice. Nikogar ne sme biti strah NEVARNOST SPOPADA SE JE ZMANJŠALA Kitajska ljudska vojska na opustošenem otočju Ameriški in Čangovi vojaki so uničili vse ter odpeljali s seboj vse prebivalce - Kdor se je upiral izselitvi, je bil na mestu ustreljen V petek ponoči se je zaključim. evakuacija Gang Kaj Se-kovih čet iz Tacenskega otočja. Tudi vse prebivalstvo je bilo nasilno izseljeno, dočim so bi1 e vse stanovanjske hiše in vsa naselja popolnoma porušena in uničena. Ameriške čete so na mestu uničile tudi velike količine streliva in vojaške opreme v vrednosti pol milijona dolarjev. Po umiku nacionalističnih čet pod zaščito sedme ameriške flote sn v cctjp!jo kitajske ljudske čete zasedle izpraznjene otoke. Uradno je bilo potrjeno. dr so Gang Kaj Sekove tolpe, predno so zapustile Ta-čensko otočje, prisilno izselile prebivalstvo ter izropale in uničile vsa naselja. Predno so se mogie ljudske čete izkrcati, so morali minerji odstraniti in razstreliti številne mine, ki ): «£ u» (f as). ' PO VEČ KOT ŠTIRIH MESECIH ČAKANJA d fj «Bes assto1 Podpisan je bil pravilnik • Za poslovanje mešane komisije 6e lišče . pD dolgem in nestrpnem pri-L’akovanju se je končno tudi vDrašanje uveljavitve Poseb-I lleSa statuta, s katerim se pri-'J6--JÌ ^navajo narodne pravice Slo jj!: Ji ,,encem na Tržaškem in Ita-' I ,7a,rlom cone B, zganilo z. 1 20.3® hrtve točke. V sredo je ita lom"v' :‘J,anskn zunanje ministrstvo T t s'e Ječe uradno obve- J stilo: m ,. ''Danes je bri v palači Chi r*l j Podpisan pravilnik, ki bo Danca , re;6val poslovanje mešane , *■' t pijansko-jugoslovanske ko-‘s'je, predvidene po 3. čle-I u Posebnega statuta, ki je I j ' 'ožen k londonski Spome-I , o sporazumu od 5. ok-°ot'a 1954. Pravilnik sta porisala podtajnik zveznega iz-rs-ie >a : veta Pet ar Ivičevič p1 minister Renzo Carrobio di anobio, predsednika jugoslo-! anske odn. italijanske dele-I vtet e, ki sta vodili pogajanja». . I S tem je bil torej naprav-J 'ten prvi važen korak k izva-■ Sl ,anju Posebnega statuta. U-11/1 !)ati je, da bo seda,j čimprej IWs lni0nr>vana mešana jugoslo-I Lansk°-italiians* mešana komisija za-spi0. P°drobno razpravljati o šagn^th in posamičnih vpra-DocJi; • Omejitve, in to na kor lastnih opazovanj ka-Udi na podlagi prošenj Najmlajše od slovenskih političnih glasil «,Novi list», ki se je ob izidu pristavilo v nedoltnl ovčji koti, začenja vedino odkriteje kazati svojo volčjo bit zakrknjenega protlsovjetizma. Pa tudi nič čarinega, če ima pri njem vatno besedo človek, ki se je med zadnjo vojno aktivno boril proti Sovjetski zvezi, zaveznikom in proti lastnemu narodu. Kako bi sicer tako vneto posegal po obskurnih virih ameriške protisovjetske propagande, na katerih temelji njegov članek «Stranah!», v katerem beremo med drugim: «Strah pred višjo oblastjo je bolezen v vseh diktaturah reč ne ve, da je kriminaliteta, tako navadna, še bolj pa politična, v Sovjetski zvezi daleko najni-tja na svetu. In drugi se pa prav v resnici nimajo ničesar bati sovjetske oblasti; to opazi vsak tujec, ki obišče to detelo resnične svobode. Na drugem mestu pa piše ta listič: «O vojni in miru odločajo le Američani in Sovjeti.., Mao Tse Tungova nepopustljivost Združenim državam je dogovorjena stvar. Je izraz politike Sovjetske zveze». Zelo slabo mnenje morate imeti o narodih, o človeku sploh in s tem tudi o sebi, če mislile, da o taki stvari ne- Računajo, da je na lem ' omejeno lahko odločata samo dve strahu pred oblastjo «bolnih» v vladi, skupno približno 50 do 100 Rusiji 99 odst. prebivalcev». Ubo- ljudi, Mi pa smo nasprotno prega revšeta! Dali ste si najboljše pričani, da so narodi tisti, ki bo-spričeualo neuedtiežeu in zlona- do odločili o usodi svela. Prav mernlh natolcevalcev; kdo nam- sedaj Je v teku doslej največja kampanja proti atomski vojni, ki bo zajela ves svet, vse narode. In zelo dvomimo, da bi si katera koli vlada upala proti mnenju velikanske večine človeštva in ludi lastnega naroda (sami priznavale, da 72 odst. Američanov «boleha» na strahu pred atomsko vojn o) sprožiti vojno, ki bi pomenila dejansko konec sveta. Končno še o vaši «sodbi mnogih» češ da je padec Malenkova povečal nevarnost nove svetovne vojne. Menda stojite na glavi, da vidite vse skupaj narobe. Kaj se uam ne zdi, da je sodba laburističnega voditelja o pozi j e Bevano in nekaterih drugih mnogo bližje resnice? On je trdil, da je nepomirljivost ZDA in atlantskih krogov in zakrnjeno vztrajanje na mednarodni napetosti in vojnih pripravah povzročila nedavne spremembe v sovjetski vladi. Sekcije in celice, raznašalci in vsi tovariši naj sodelujejo z vso svojo vnemo, poletom in , in nevarno situacijo v Formo-navdušenjem pri proslavi tega I ški ožini je Sovjetska zveza ve elega dogodka in naj se strnejo bolj kot kdaj koli prej 0-krog svojega starega in borbenega lista ter naj si zadajo konkretne naloge za razpečavanje posebne številke, za trajno povečanje razprodaje Usta «Il Lavoratore», za podpiranje s prispevki in z drugimi pobudami, kakor so vedno delali bratci tega bojevitega glasnika tržaškega delavskega razreda in demokratičnega gibanja. Tako bo mogel ta slavni list nadaljevati vedno bolje svojo vlogo navdihovalca delavskih m ljudskih borb v obrambo, dela in miru, za svobodo in socializem. Naj živi «Il Lavoratore»! Izvršni komite Komunistične partije Tržaškega ozemlja Spomenik Marxu in Engelsu v Beogradu BEOGRAD — V torek je bil iz predstavnikov vlade in raznih političnih organizacij sestavljen odbor za postavitev spomenika 'Marxu in Engelsu na istoimenskem trgu prestolnice. Odbor, ki mu predseduje predsednik skupščine Moša Pijarie, je razpisal več nagrad za najboljši osnutek. Prva nagrada znaša en milijon dinarjev. Tolovajski napad na romunsko Legacijo BF.RN — Skupina treh oboroženih tolovajev iz vrst ubežnikov iz Romunije je v noči od ponedeljka na torek izvršil napad na poslopje romunskega Odposlanstva in ga zajedla. Pri tem je bil ubit šofer Odposlanstva. Sele po 36 uhar se je švicarski policiji posrečilo prisiliti tolovaje k predaji. pred resnico. Res je, da je bilo v ognju borbe — im borba je bila strahovito trda in dramatična — rečenih mnogo stvari, rabili so se izrazi, katerih danes ne bi rabili, prišlo je do žalitev in do obrekovanja. Danes lahko zadobj polemika normalen videz, videz polemike med nasprotniki, ki se hočejo priznavati, ugotoviti medsebojne razlike, osvoboditi jih od pretiravanja in potvarjanja, omenti jih tako v njihovi vsebini kakor v njihovih odrazih, posledicah in reakcijah na to, kar morajo biti in kar v resnici so. Očita se nam, da hočemo imeti monopol na socialistično enotnost To ni res. V večini izvedenih enotnih akcij smo pustili pobudo drugim. Mi smo se samo pridružili. Pregreha «monopola» je v Trstu obstajala preje, ko je ta monopol temeljil na obtožbi proti vsem, da so fašisti: in fašist je bil več ali rtianj oni, ki je poveličeval italijanski narod, njegove vrline, njegove delavske narije, njegov tisk, njegove sindikalne organizacije. Fronte so bile tedaj manevri, organizirani za «razkrinkanje», za dosego ciljev, ki niso bili cilji delovnih ljudi in internacionalistične demokracije. Da, mi hočemo povezavo vseh socialistov in smo to dokazali, ko smo se pridružili socialistom, socialdemokratom in onim pri «Unità popolare». Nimamo pa prav nobenega namena podpirati kakršno koli pobudo — in bi bilo v resnici idiotsko — ki bi imela namen Izolirati komuniste, zlomiti njihovo enotnost s socialisti, ustvarjali fronte, ki bi imele odkrit ali prikrit protisovjetski prizvok. Manjakuk’jeucì in njihovo glasilo — one, ki stoje za njimi in plačujejo, bi bilo lahko ugotoviti — niso «socialisti», marveč razbl-jaški elementi, ki jim je glavni namen metati blato na socialistične države, družiti se z najslabšimi obrekovalci v klevetniški kampanji proti komunistom, socialistom in njihovim voditeljem; to so ljudje brez pristašev, ki žive iz dneva o dan in čakaj o. da bi dobili državljansko pravico v italijanskem demokratičnem političnem gibanju. Priznavamo, da so v Trstu taki, ki verjamejo v njihovo iskrenost v programih in namerah (tu mislimo na mlade socialdemokrate), toda pre-pričami smo, da bodo sčasoma tudi oni razumeli, da to ni pot za preroditev italijanske socialdemo k racije In za združitev vseh socialističnih sil. * * * Da, res je: Mi odgovarjamo za vse naše delovanje, za našo polt- j tiko, za naša dejanja po juliju j 1948. Ponavljamo, da so delavci že sodili one dogodke ih da jih še presojajo na svojih sestankih, meli, da se v glavnem strinja 7. sovjetsko pobudo. Medtem se je v Indiji in drugih azijskih deželah razvila velika kampanja, v podporo pravični borbi ljudske Kitajske za osvoboditev Formoze. Ta kampanja dokazuje veliko e-nntno t. ki se je ustvarila v Aziji med raznimi narodi z različnimi političnimi sistemi proti grožnji imperalističnega napada in u-’užnjenja in v o-brambo miru. Indijski odbor miru je začel veliko Kampanjo pod geslom «Ven iz Formoze!», kateri so se odzvali milijoni prebivalcev z mogočnimi manifestacijami solidarnosti s Kitajsko. Ravno tako se razvijajo mogočne kampanje v Pakistanu, Birmoniji. Indoneziji in drugod: te kampanj’e podpira tisk vseh tendenc. Ta azijska solidarnost, ki se izraža okrog Kitajske, izhaja ne samo iz priznanja pravice Kitajske do Formoze, temveč tudi iz zavesti, da ameriška zasedba Formoze ograža s Kitajsko vso Azijo. Na proslavi pete obletnice | zborovanjih in manifestacijah. Od podpisa prijateljskega spora- j tedaj so partija, mladina, množi- _ /.uma med 'LR Kitajsko in Sov- ' tne orgnnizaciie okrepile svojo to podpisan trgovinski in pla- 3. 40 dni se je zaključilo brezuspešno, v kolikor se tiče izkušenj v političnem in gospodarskem upravljanju po delavskem rezredu in po antifašističnem gibanju. Ta izkušnja Je zapustila za seboj samo grenek spomin. 4. Po 40 dneh se je nadaljevala nacionalistična politika. To, to, ne pa interesne s/ere! Podpiranje kozmopolitskega in-dipendentizma, sovraštva proti vsemu, kar je bilo italijanskega, zlasti še proti delavskemu in revolucionarnemu gibanju, vztrajanje na stališču superiornosti Slovencev nad Italijani itd. V pollici enotne fronte tako na političnem kakor na sindikalnem področju se je uporabljala prevara. Kdor ni bil z njimi, kdor ni bil za priključitev k Jugoslaviji, je bil kontrarevolucionar, je bil fašist. Delavci imajo spomin na pustolovsko, stavkarsko politiko onih, ki so tedaj vodili sindikate, da se točneje izrazimo, onih, ki so morali ubogati na povglja za stavkanje, ki so prihajala iz Ljubljane. 5. Partija, množične organizacije so bili ogromni aparati, stotine komandiranih funkcionarjev, diktatorski notranji režim, sloneč na nacionalizmu, na zapostavljanju onih, ki so kritizirali. Bila je to politika, da se likvidira «Il Lavoratore» in da se ga nadomesti z drugim, kozmopolit-:k'm glasilom. In v resnici je bil ■til Lavoratore» v agoniji. * * * To so resnice, ki jih ne more nihče zbrisati. Hudo pa je to, da sc oni, ki so bili tega krivi, danes vračajo na poznrnlco in hočejo, da... bi si mi napravili samokritiko ! Hoteli bi imeti pravico reči vse, kar se jim zljubi, in zapreti usta vsem drugim. Oni hodijo okrog ter pravijo, da so imeli vedno prav. da so bili nezmotljivi; blatijo Stalinov spomin; zatrjujejo, da so ga sedanji sovjetski voditelji zatajili; neki nepridiprav je celo rekel, da je 9 Bolgariji žalitev izgovoriti Stalinovo ime! Na srečo se v Trstu dobro poznamo. Kar se tiče Carnia, lahko rečemo eno stvar: on hodi vse dni med delavce in delovni ljudje ga poznajo in ga imajo radi. Vedo, la jim ni nikdar lagal. In to vedo tudi nasprotniki. Spričo tega nas mnenje onih, ki se boje iti •ned delavce, prav nič ne gane in niti ne zanima. Kajti mi imamo eno trdno prepričanje, namreč to, da smo vedno napravili svojo komunistično dolžnost brez koristoljubja in da ima mo čisto vest. Shlsnien tipski sgominìi fLRJ-Poljsha BEOGRAD — Med Poljsko in Jugoslavijo je bil v sobo- jetsko zvezo je Mao Ce Tung ' moč. Tisk je bolj razširjen. izrazil prepričanje, da se bo j Vsakdo čuti. da se je napredno vsak imperialistični načrt pro- organizirano delavsko gibanje vr- li obema narodoma razbil ob medsebojno prijateljstvo in sodelovanje kitajskega in sovjetskega ljudstva. Ob tej priliki je tudi Cu En Laj opozoril ameriške napadalne kroge, da če si bodo upali napasti, jih bo znalo kitajsko ljudstvo, ob podpori vseh miroljubnih narodov, poraziti do kraja. Pineau sestavil novo vlado PARIZ —1 Po desetdnevni krizi, v kateri Pinayu in Pflim-linu ni uspelo sestaviti nove vlade, se je to končno posrečilo de nemu socialistu Pt-neauju. Poleg predsedniškega mesta si je pridržal še zunanje ministrstvo; podpredsednika vlade sta klerikalec Schuman in radikal Delbos, notranji posli so bili zaupani radikalu Bourges-Maunouryju, vojska pa klerikalcu Lecourtu. Poleg ija nikogar. Indijski prvi mi-1 teh treh struj so zastopani v nister Nehru pa je dal ob svo- vladi tudi golisti in radikalni jem odhodu iz Londona razu- [ sociali iti. Jugoslavija se ne bo pridružila vojnim blokom Po svoji vrnitvi z dvainpol-mesečnega potovanja v Indijo in Burmo je predse Inik Jugoslavije Tito imel več govorov, v katerih je podčrtal stališče Jugoslavije do temeljnih mednarodnih vprašanj. Ob prihodu na Reko je med drugim podčrtal, da se Jugoslavija ne bo pridružila nobenemu bloku, da bi ga okrepila, zato da bi imel več iz-gledov na zmago v morebitni vojni. Izrazil je tudi upanje, da bodo napori miroljubnih narodov zmagali nad onimi, ki ogražajo mir v svetu. V svojem beograjskem govoru je poudaril, da z atomskim orožjem ni mogoče reševati mednarodnih vprašanj. Jugoslovanski narodi bodo napravili vse, da se prepreči vojna. V zvezi z nedavno spremembo v sovjetski vladi je izjavil, «da se zaradi določene spremembe v neki državi ne morejo delati najslabše prognoze, ne da bi pri tem videli, da so v določenem smislu tudi tisti, ki delajo take prognoze, prispevali k temu. da se položaj spremeni in poslabša. Napačno je danes gledati na miroljubne poteze ene države kot na izraz njene slabosti a zatem še bolj zaostriti odnose In ko zaradi tega nastopi reakcija, tedaj se pa govori: vidite. mi smo imeli prav, k/ smo govorili, da se z njimi ne more ničesar napraviti». vilo na svoje prvotne pozicije internacionalistične, socialistične razredne borbe. Pustimo ob st rani žalitve: če je kdo, ki se je aktivno boril proti fašistom — tem križarjem v protikomunistični fronti, kjer so bili in so še danes mnogi drugi — smo to mi. Tudi meseca novembra 1953 Je bilo edino pravilno naše stališče, ki sc je razlikovalo od onih, ki so ko-akati ob strani fašistov, in onih, ki so korakali z anglo-ameriškiml okupatorji! * * * Kaj smo rekli mi o vas7 In kaj ste pa rekli vi o nas? Kaj je to podlaga, na kateri hočete diskutirati? Mogli bi sprejeti poziv, toda rezultata ne bi bito. Prišlo bi do prek! cev, popravkov, priznavanj. Toda dvogovor bi se zataknil na ničevostih. Prišel bo tudi ta trenutek, ko se bo pojasnilo vse. Je logično, da pride tudi zaradi tega, ker mora biti zgodovina pisana prav. Uredniki «Primorskega» in njihovi prijatelji hodijo okrog in govore približno tele. besede: «Mi smo imeti prav. Kominformisti so postali dovzetnejši in priznavajo, da niso imeli prav. Zato je treba odpustiti lem revežem. Oni se sedaj strinjajo z vsem, kar smo mi rekli v preteklosti: z enotnostjo med Slovenci, s socialistično enotnostjo, ’samo da hočejo še imeti monopol na sindikalnem področju’». In še se dajde kak nesrečnik, ki verjame tem čenčam. * * * Naj bo kakor koli, po našem so tole objektivne resnice: 1. Po smrti Frausina in Kolariča, Giganteja in drugih interna-cionalističnih voditeljev je ood-stoo tržaškega komunističnega gibanja prišlo v roke nacionalističnih elementov. Zaradi tega se je razbil tržaški Osvobodilni odbor. Prišlo je do globokega razkola med Slovani in Italijani. Prišlo je do sklepa, da se je treba boriti za priključitev k Jugoslaviji, dočim je bilo v dogovoru, naj se ne govori o bodoči ureditvi pokrajine. 2. Tedaj bi bilo treba zahtevati izvajanje načela o samoodločbi narodov. Pokrajino bi morali u-pravljati protifašistični odbori izvoljeni od ljudstva. čilni sporazum za JI95T, ki predvideva obojestransko izmenjavo v skupni vrednosti 15 milijonov dolarjev. V sredo pa je dospela v prestolnico romunska trgovska delegacija, ki bo pričela pogajanja za sklenitev trgovinskega in plačilnega sporazuma med obema sosedama. immilli poskusi v Nevadi LA VEGAS — V torek so pričeli v 'puščavi Nevada z novo serijo atomskih poskusov, za katere pa merodajni krogi zatrjujejo, da ne bodo po svojem učinku močnejši od onih pomladi 1953. l-lula iz Hi* lilija ie go 10 letih TOKIO — V neki tokijski bolnišnici je umrl šestnajstletni dijak Masao Kavaga na posledicah atomske eksplozije, ki je prizadela pred 10 leti njegovo rojstno mesto Hirošimo. Zaradi vpliva radioaktivnega izžarevanja je deset let bolo-val za levkemijo. Nemško ljudsko Manje pioti oMitvi BERLIN — Na izredni seji Zveze dela v Vzhodni Nemčiji je bilo v nedeljo sklenjeno, da bodo sindikati opustili u radno nevtralnost in začeli ustvarjati veliko ljudsko gibanje pod imenom «Združitev Nemčije», ki bo ime m za cilj preprečitev ratifikacije pariških sporazumov. Gibanju se bodo pridružili tudi številni predstavniki poitičnega, socialnega in ku turnega življenja. Vedno številnejše so stavke in druge akcije ogromne večine nemškega ljudstva proti ponovni oborožitvi Nemčije s pomočjo pariških dogovorov. PARIZ — Letošnja kolesarska dirka «Tour de France» se bo začela 7. julija in končala 30. julija. Dirka ima 22 etap v skupni dolžini 4320 km. SLAVNA ZGODOVINA PRVEGA DELAVSKEGA GLASILA V TRSTU ”11 Lavoratore” dopolni jutri 60 let življenja To borbeno glasilo je mnogo doprineslo k organizaciji tržaškega delavskega razreda Številni fašistični napadi in razdejanja na uredništvo in tiskarno ob podpori policije Ustanovitelji in uredniki lista «Il Lavoratore» ob priliki izida prve številke 20. februarja 1895. — Sede (od leve proti desni): odgovorni urednik Pardubitzki (kotlar), nepoznan, Karlo Ucekar, uradnik Donati, delavec Borsi, ladijski mehanik Fain; stoje: kotlar Anton Ceh, čevljar Spaini, nepoznan, čevljarja Peterlin in Slokar Bratsko glasilo KP «U Lavoratore»! slavi šesit desetletnico svojega obstoja. Tega dogodka se ne spominjajo samo italijanski demokratje, temveč tudi Slovenci našega področja; kajti zgodovina lista «Il Lavoratore» ni le zgodovina nekega časopisa, temveč je zgodovina delavskega razreda Trsta in Primorske. Ponosni smo na to, da proslavljamo to lepo obletnico bratskega glasila in s ponosom se spominjamo vseh borb, ki jih je kdaj koli bojeval tržaški delavski razred, prežet s proletarskim in-ternacionalizmom. Malo je delavskih glasil, ki imajo tako dolgo življenje in tako pestra.in borbeno.življenje kot «Il Lavoratore». Sel je skozi težke borbe in je bil vedno tesno povezan z delavskim razredom, v katerem je vedno našel zvestega zaščitnika. Delavski razred je bil tisti, ki ga je obnovil iz ruševih po končani djrugi svetovni vojni. Prav po zaslugi te solidne povezave z delavskim razredom je «II Lavoratore» lahko ponesel svoj glas in tako lahko kazal pravo pot borbe ob vsakem trenutku, bodisi v dobi avstrijske vladavine, med prvo svetovno vojno, po njej, v dobi, ko je Francesco Giunta počenjal, kar se mu je zljubilo, pa vse do leta 1905, ko je kot zadnje glasilo KPI zaradi fašističnega nasilja moral prenehati legalno izhajati. «Il Lavoratore» je izhajal tudi v najtrših dneh, v ilegali, četudi tiskan na ciklostil. Kasneje so ga izdajali partizani, po končani drugi svetovni vojni in po zmagi nad fašizmom pa je ponovno pričel izhajati redno v Trstu. Tudi danes nadaljuje svojo borbo, zvest svojim najboljšim tra--dicijam, za mir, za svobodo, za gospodarski preporod Trsta, za socializem. Dolga je pot, ki jo je prehodil «Il Lavoratore» od onega davnega 20. februarja 1895, ko je po zaslugi Karla Uceka-rja ln Antona Gerina izšla prva številka glasila te- danje Zveze socialnih demokratov. «S časopisom je pisal Ucekar — je propaganda dobila povsem drugačen, nov snačaj in se je lahko širila tudi na podeželju, ki je bilo do tedaj popolnoma brezbrižno napram socialističnemu gibanju Politični shodi, ki so se nekoč prirejali v glavnem le v Trstu, so prav po zaslugi 'ista zadobivali vedno širši obseg. Prav po zaslugi lista so podeželski delavci kaj kmalu začeli čutiti potrebo po združitvi s tržaškimi tovariši». Pomen lista «Il Lavoratore» v organizaciji primorskega proletariata se je pokazal že ob priliki volitev, marca 1897, ko je list postal tednik. Kot tak je mnogo koristil vt volilni kampanji in pripomogel k velikemu uspehu Karla Uceka-rja v petem volilnem okrožju Tedaj se je pričel tržaški proletariat uveljavljati kot razred. Dolga in pestra je zgodovina lista. Predolga, da bi jo lahko na tem mestu podrobneje o-pisali. Vendar pa ne moremo preko tega, da ne omenimo, da so bili njegovi uredniki Giovanni Oliva, Valentino Pittoni, velezaslužna pionirja tržaškega socialističnega gibanja, in Angelo Vivante, pisec knjige «Jadranski iredentizem», ki je še danes najzanesljivejša dokumentacija o zgodovini Trsta. Med prvo svetovno vojno je «Il Lavoratore» moral prehoditi zelo težko pot. Neprestano se je boril s cenzuro, ki jo je uvedla avstro-ogrska oblast. Pogostokrat so morali izpasti članki in je časopis moral iziti z velikimi prazninami na svojih straneh. Toda kljub temu je izhajal in ob koncu vojne dosegel izredno pomnoženo naklado, podprt od svojih bralcev in prijateljev. Po vojni vse dotlej, dokler ni bil zatrt, je zgodovina lista obenem zgodovina trde borbe proti fašističnim tolpam, katere so videle v socialističnem časopisu neustrašnega borca. Pričeli so se napadi. Avgusta 1920 je prišlo do prvega poskusa napada, a ta je bil odbit. 15. oktobra istega leta pa so fašisti s pomočjo policije opustošili tiskarno in uredništvo; kraljevi stražniki pa so opravili drugo dejanje zločina: urednike, tiskarje in vse tiste, ki so bili na sedežu zato, da ga branijo pred napadalci, so odpeljali v zapor. Toda nekaj dni za tem je «11 Lavoratore» ponovno izšel; 1. februarja naslednjega eta pa je postal glasilo Komunistične partije Italije; kajti na kongresu v Livornu je večina tržaških socialistov pristopila k novoustanovljeni komunistični partiji Italije. A že 10. februarja je bil ponovno napaden od fašističnih škva-der, katere so se tedaj poslu-žile tudi orožja in bomb, s čemer so upale, da bodo za vse-'e j uničile delavsko glasilo. Tudi tokrat so napadalcem priskočili na pomoč kraljevski stražniki, ki so nastopili «v imenu postave». Trdi so PISANI SVET ŠTEVILO NEPISMENIH V SVETU Na podlagi ankete, ki jo je napravila OZN, je bilo v letu 1953 na zemeljski obli 1 milijarda 200.000.000 nepismenih ljudi. OZN vodi preko svojih organov borbo proti nepisme- Tako so fašistične tolpe razdejale prostore lista «Il Lavoratore» misti, ki pa ni učinkovita zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za usposobitev strokovnih kadrov, ki bi vodili akcije za odpravo nepismenosti. DOBIČKI RASTEJO V zadnjih devetih mesecih leta 1954 je imela ameriška družba VVestinghouse Electric Co. ,62 milijonov 644 tisoč dolarjev dobička. V istem razdobju leta 1953 je znašal dobiček druž,be 53 milijonov 219 tisoč dolarjev. V devetih mesecih prejšnjega leta je torej dobiček porastel kar za 17,7 odstotkov. Družba Stan 'ard Oil Co. oi New Jersey je imela v devetih mesecih lanskega leta skupni dohodek v zensku 438 milijonov dolarjev. To so monopoli, proti katerim se morajo ameriški delavci trdo boriti, da dose'ejo beraških par centov poviška. KDO IMA VEC OBOROŽENIH SIL Ameriški general Matthew 8. Ridgway je svojčas izjavil. da ima ZSSR vojsko, ki šteje 175 divizij, ter da imajo države ljudske demokracije pod orožjem milijon vojakov in L.R. Kitajska pa dva in pol milijona. Dejal je, da predstavlja ta sila «nevarnost za mir v svetu». Nekaj dni pozneje je ameriški obrambni minister Charles E. Wilson izjavil, da imajo ZDA pod orožjem 3 milijone 218 tisoč ljudi. Ce dodamo k temu številu še oborožene sile kapitalističnih držav, ki so priklenjene v ameriški voz, izhaja, da razpolagajo ZDA z večjo oboroženo silo kot pa ZSSR, Kitajska in države ljudske demokracije. Tako se jasno vidi, kje dejansko tiči «nevarnost za mir v svetu». bili ti ti dnevi. Fašizem se je pripravljal, da s silo prevzame oblast v svoje roke, in Trst je bil že pravcato bojišče, ki je terjalo od delavskega razreda težke žrtve, prelito kri in človeška življenja.. Sedem mesecev po drugem napadu je «Il Lavoratore» ponovno vstal izpod ruševin in pepela. Postavljena je bila nova tiskarna v ul. Maiolica. 10. senlembra je list izšel v novi obliki. Naslovna stran je bila ena sema, velika slika, ki je ponazarjala sončni vzhod izza ruševin. Močno je udarjalo v oči tudi sledeče besedilo: «Il Lavoratore», ustanovljen leta 1895 od fašistov s pomočjo policije požgan 10. februarja 1921, ponovno izšel po volji proletariata 10. septembra 1921; in spodaj: «Zapomnite si, zapomnite si, o proletarci, poniževanja, ki ste jih bili deležni in trpljenje, ki ste ga prestali! Spominjajle se padlih bratov, mučenikov in junakov socialistične revoluci-:e in pripravite sile za maščevanje in za zmago!» Fašisti niso mirovali. Toda Po socialističnem svetu L.R. KIT WSKA V provinci Kjangsu jc za- čelo posečati prejšnje leto zimske tečaje za odpravo nepismenosti 1.400.000 kmetov, to je 25 odst. več kot leta 1953. ruikih klasikov in soyjetskih pisateljev v skupni nakladi 10.650.000 izvodov. Enotna borba Slovencev je vprašanje naše Partije L.R. POLJSKA Na Poljskem je sedaj pri- bližno 12.000 di etantskih gledaliških skupin, ki štejejo nad 200.000 oseb. Leta 1945 jih je bilo približno 5C0 s 15.000 diletanti. Poljska ima sedaj približno 2.000 strokovnih in tehničnih šol, ki jih poseča nad 400.000 dijakov. V teh šolah se specializirajo za industrijo in kmetijstvo. Poljska šteje 2,671.000 radijskih poslušalcev, dočim jih je imela pred vojno 1 milijon. Pod starim režimom je bil radijski sprejemnik na deželi zelo redek pojav. Danes pa ima že 700.000 družin svoj radijski sprejemnik. Radijske oddaje e vršijo sedaj v štirinajstih jezikih. Leta 1954 so v Varšavi regi-Urir li 11.683 porok, to je pri-IVižno 35 na dan. Naj višje število porok so registrirali v septembru in sicer 1.500. L.R. MADŽARSKA dvanajstih okrajih V dvanajstih okrajih Budimpešte so dogradili pred novim letom večje število stanovanjskih hiš. Tako je dobilo orebivalstvo v nekaj mesecih nadaljnjih tisoč novih stanovanj. Na Madžarskem so izdali v L.R. BOLGARSKA V Sofiji so začeli graditi de-vetnadslropno palačo, ki bo namenjena izključno fizkultu-ri. Zgrajena bo na površini 2.200 kv m. V palači bo plavalni bazen, telovadnice, dvorane za namizni tenis, Ijanje, rokoborbo itd. sab- L.R. ALBANIJA Decembra 1954 je začela bratovati v Korci prva tovarna stekla v de eli. Njena proizvodnja bo znašala 600 ton letno. PROIZVODNJA lOIIIUrVA V Z.S.S.R. (Nadaljevanje na 4. strami | Il le' ili in 8 ftlžsecih 1.714 del \ strojev. Proizvodnja papirja in lesa ;e bila v ZSSR lansko leto dvakrat večja v primeri z letom 1960. Visok dvig proizvodnje so omogočile nove tovarne ter tehnična izboljšanja, ki so bile izvedena v proizvodnji. Danes v Sovjetski zvezi izdelujejo 200 različnih vrst pohištva. Lansko leto so začele obratovati nove tovarne pohištva v Velikih Lukih, Smolensku, Novgorodu in Molotovu.' Nadaljevala so se obenem gradbena dela za postavitev v Moskvi ene izmed največjih tovarn pohištva v vsej Sovjetski zvezi. Letos bodo prejele tovarne pohištva kakih 60 trakov z močnimi hidravličnimi stiskalnicami in mnogo drugih naprav. Izdelujejo se nadalje načrti za 46 velikih strojev in štiri serije napol avtomatskih Intervencija tov. Mari.ie na konferenci KP TO Londonski sporazum, Spo-1 vence\< menica o sporazumu, zlasti še Posebni statut: so povzročili nov položaj tudi v pogledu obrambe narodnostnih pravic. Omenjene listine določajo pfa-vice etničnih manjšin in priznavajo, da to vprašanje obstaja v pogledu slovenskega prebivalstva pod italijansko u-pravo, kakor tudi italijanskega pod jugoslovansko upravo. Posebni statut je torej važen dokument za obrambo narodnih pravic in orožje borbe, ki ga je treba -nujno uporabili. To ne pomeni, da je razdelitev ozemlja zadovoljiva rešitev za naše prebivalstvo. Mnogo boljša bi bila uveljavitev mirovne pogodbe, tudi v pogledu narodnih koristi Slovencev in Italijanov, ker narodnega vprašanja ne mòre rešiti Posebni statuì. Med drugim je mirovna pogodba priznavala tudi enakopravnost Slovencev, dučim jih P- sobni statut postavlja na raven manjšine. in Italijanov bomo Spomenica ln priložene litine predstavljajo osnovo za iporazum med dvema vladama in kot take jih moramo u-por; biti in jih braniti pred vsemi, ki nočejo uveljaviti njunih določb in hočejo spremeniti njihov značaj. Kar je upoštevano v Posebnem sta-tutu mora zato postati v rokah Slovencev in "vseh naprednih italijanskih krogov orožje borbe za uveljavitev določb. Cim večje število Slo- RAZPRAVA 0 REPUBLIŠKEM PRORAČUNU SLOVENIJE ZA 1955 Občutno znižani postavki za zdravstvo in prosveto širi'o in utrdilo enotnost v S' -Slovencev ter utrdilo demokll lično in antifašistično gibanj Ko množice zahtevajo taf fronto in ko jo nekateri s venski voditelji ovirajo, n1' ramo podpreti množice in ri krinkal i delovanje teh v o leljev. Enotna fronta Slovencev, vprašanje partije delavske! razreda, ker delavski razr mora prevzeti zastavo obra' be narodnih pravic v sv6 roke. Zato morajo tovariši tovarn z- četi posebno delov nje napram Slovencem za ! resničen Je linije Partije.'C Inveì so zastavonoše le borii V naši politiki enotnosti no razkrinkavali one vodi'; 'je, ki hoče'o izolirali slov'*' 'ko ljudstvo od ita ijansk<| demokratičnega gibanja in hočejo cnolno fronto, 1° troti komunistično. Z.,d ra' iravilno usmerjene site b° '.magale. Na slovenskem P1 roč ju obstajajo možnosti ! pogoji za uresničenje te ff( le. Mnogo odvisi od nas: 1 praviti moramo vsak shem* zem, vse naše slabosti, ra*; covati našo akcijo, upoštCj loč, da so mnogi delavci u-ebivalci pod drugimi ideaste imi vplivi. Podpreti mora* ina gibanja, ki so na qajt' Ko so se po osvoboditvi vrnili prebivalci Varšave v svoje mesto, so našli povsod same razvaline. Podobnih prizorov je bilo v Evropi nešteto. Danes hočejo ameriški voditelji dati nemškim revanšhtom zopet v roke orožje, celo atomsko, da bi lahko sejali po svetu še več smrti in gorja. Dvignimo skupno z vsemi narodi svoj odločen glas: «Nočemo vojne, uničite atomska orožja!» silikozi 40% rudarjev». Iz razprave sekretarja Sveta za zdravstvo Piškurja je razvidna neugodna slika zdravstvenega stanja, ki jo kažejo obolevanja za raznimi boleznimi. Se vedno je konstantno število obolenj za pljučno tuberkulozo; na drugi strani pa naraščajo celo črevesna obolenja, Tudi živčna, revmatična in duševna obolenja so številna. Piškur je tudi omenil številne nezgode pri delu, ki povzročajo ogrohnno gospodarsko škodo. Povprečno pride na 100 zavar/ovancev 18 poškodovancev. Potreba se kaže po novih kapacitetah ter po razširitvi in modernizaciji obstoječih bolnišnic; poseben problem predstavlja preureditev kliničnih bolnišnic v Ljubljani. Veliko je pomanjkanje zdravnikov, še bolj primanjkuje medicinskih sester; na okrog 900 zdravnikov je samo 600 medicinskih sester, čeprav bi moralo biti razmerje ravno obratno. V okviru družbenega proračuna za leto 1956 se je razprave udeležil tudi državni sekretar Sveta za prosveto in kulturo Vlado Vodopivec in uvodoma navedel, da je v predlogu republiškega proračuna za leto 1955 predvideno- za po-Irebe’ prosvete, znanosti in kulture v celoti 1.891,074,000 dinarjev, medtem pa je bilo v republiškem proračunu dodeljenih le 510 milijonov, VESTI IZ JUGOSLAVIJE f -.AHE ZAŠČITNE OPREME V RUDNIKIH Zdravstvena sužba v okraju Pulj je ugotovila tekom preteklega leta 224 primerov o-boienj TBC. Ti podatki prihajajo iz anlituberkularnega dispanzerja v Pulju in ne vključujejo vseh bolnikov z okrajnega področja, temveč samo one ki so bili zdravniško pregledani v omenjenem dispanzerju. Temeljiti pregled prebivalstva pa ni bil še izvršen Z gotovostjo se lahko trdi, da je število TB-C bolnih mnogo večje. Slabe tehnično-higienske zaščite v rudnikih kremenčnega peska so bile vzrok, da je večje število rudarjev obolelo od siliko-turberkuloze. katerih je zabeleženo .64 primerov. («Novi list» 14. i. 55.) ZA ZAKONITOST Na zadnji seji okrajnega sindikalnega sveta v Gorici so obravnavali nepravilne odnose na delu pri kmetijskih zadrugah. Precej je primerov, da zadruge ne upoštevajo veljavnih predpisov, ki urejajo delovne odnose. Na -Goriškem so primeri, da posamezni predsedniki zadrug ali poslovodje kar sami odpuščajo in nameščajo delavce in uslužbence. Tudi nagrajevanja nimajo urejenega v nekaterih zadrugah. Precej obrtnih odsekov pri kmetijskih zadrugah nima tarifnih pravilnikov ali kolektivnih pogodb. Zaradi te- ga e delavcem delajo občutne krivice. Po do: edun.i praksi posamezni odseki, če .ne u stvarijo polnega plačnega sklad-?. izpUčueo manjše prejemke, medlem ko morebitne viške pobero upravni odbori zadrug. («Delavska enotnost» 14. I. 55.) SOVJETSKI FILMI V JUGOSLAVIJI Sarajevsko podjetje za razdeljevanje fi* mo v «Kinema» prevaja sovjetsko pravljico «Sadko», ki se bo v kratkem prikazovala v jugoslovanskih kinodvoranah. Film je sneman v barvah, po znani pravljici Puškina, muzika je iz o-pere Rimskega - Korsakova. Film je režiral Ptuško, ki je jugoslovanskemu občinstvu poznan iz filma «Sibirska legendo». («Politika» 14. I. 55.) 49% BOLNIH V RUDNIKU BARITA Razprava na občnem zboru sindikalne organizacije v rudniku barita Pleče-Skoftjice je pokazala, še posebno v porosi'ih rudarjev, da je vprašanje zaščite dela najvažnejše in najbolj pereče v tem kolektivu. Zaradi zapostavljanja tega vprašanja je prišlo do hu dih posledic, saj boluje na sVikozi 40% rud irjev, da ne govorimo o delovnih invalidih. ki so v svojih najboljših letih materialno prikrajšani zaradi nesposobnosti za težia dela. («ljubljanski dnevnik» 25.1,55,1 Vemo, da se ogromna večina slovenskega ljudstva vseh pripadnosti želi povezati z nami, ker čuti, da bo le združena dosegla svoje pravice; zalo se baza ne strinja s stališčem nekaterih voditeljev slovenskega področja, ki govore o enotnosti a delajo drugače. Komunisti moramo upoštevati to hotenje in postati člen povezave vseh Slovencev v bratskem razpoloženju do sosednih narodov. Novi dogodki postavljajo tu- •lanrednih st.aita/.Lh L- "mF rati položaj in opredelitev 1:1 slovenskem področju. Naloga sekcij in celic, to’ i-išev ki delujejo v množic1 irganizacijah je torej, da fanizirajo sestanke SloV', :ev, da se zanimajo za njih0, vprašanja in zahteve. Te Z* 'eve so: odstranitev fašistih '.akonov, izdaja izvršilnih 1 očb za uveljavitev določb 1 ebnega statuta, uvedba d' jezičnosti v vseh javnih V; dih in popolna svoboda f jamstvom oblasti za slovel ali dvojezične napise; izd-zakona o ureditvi polo» slovenskih šolnikov, čimp* šnja izročitev slovenskih H turnih domov v roke slov ske skupnosti; borba za d<'s( raznih državnih kreditov slovenske kulturne dom6 in druge ustanove, javnih dov za razvoj ljudske kuU1 in umetnosti; udeležba Pfl stavnikov Slovencev pri V! teritorialnih, javnih, gosp°d skih in socialnih ustanovah Okrog teh vprašanj je m® če mobilizirati vse Slovel* V borbi za dosego teh z ah1 se enotnost vzpostavlja in 11 nistov, ki morajo razumeti-je borba za obrambo narod* pravic tesno povezana z vSe ostalimi borbami, da je ** ba v duhu internacional ti1* za mir, svobodo in sociali^ --------- -----------------F Z/4 VSAKOGAR NEKA) DA BO ZADOVOLJNA | NEKA mlada igralka se prile- ti ravnatelju gledal ista: «Vedite, da sem že naveličana v’og, ki ml jih dajete in v kari iti nastopam na odru samo, da prinesem na pladnju navaditi pismo». «Kar potolažite se gospodična» — odgovori ravnatelj. — «Odslej posle prinašala na pladnju samo priporočena pisma». * * * NOVINARSKA «DOSLEDNOST» KO je Napoleon i. zapustil Elbo, se vračal v Francijo na čelu svoje vojske in korakal proti Parizu, je uradni list «Moniteur» napisal: «Razbojnik Bonaparte je zapustil svoj brlog». Naslednji dan je pisal: «Ta spaka se nahaja sedaj V Grenoblu». Dva dni pozneje: «Napoleon Bonaparte je prišel v Dijon». Tri drli pozneje: «Cesar se nahaja v Fontaine-bleau». In končno je prinesel zadnjo vest tako: «Njegovo Veličanstvo cesar Napoleon I, je včeraj zmagoslavno vkorakal v Pariz, kjer ga je pričakovala navdušena množica vda-iili državljanov». * * * SO SE PREMAJHNI «CEMlU prihaja dim- samo iz velikega dimnika?» «Ker so ostali še premajhni, da bi smeli kaditi». ] «Poglej metereološke postaje!» KER NI POSLUŠAL NASVETA «Vi izgledate danes zelo sl» — pravi zdravnik pacientd «Ali ste se držali mojega ta, da lahko pokadite samo cigarete na dan?» « «Saj to je ra-vno tisto, R°/ doktor. Danes nisem namrcC kadil še niti ene cigarete». * * * NA PLESU «KJE pa so vendar danes^ lepe in mične plesalke?» Sa -med plesom kavalir 5 damo, «Gotovo so šle na izprehC* taf lep'mi kavalirji» — ga n mušno zavrne dama. * * * DOBRA KUPČIJA «ALI ste bili zadovolini * j čarni, ki ste jih kupili 1®^ božiču v moji trgovini?» ša trgovec odjemalko. _ «Seveda sem bila zadoV^ > Hlače so nosili vsi moji bgt tr rj hi Lj vi sv St' z ra Iji st- ili lit PC za oh za ni Pisi i go dr ra sli rtu s k Pr to- na je ka mi du le; na Sl< sti in '>d oz hi, na ni Sir; -Ni Vei na ter ce sta ne| Vei doi faš juje. To so naloge vseh k0,lj čia Go Pre niš Pet ske Da he o km nin že t>o Trž kor ta Ve kih tifo to v ko raz Us, he, Vi , tali Poč se ni Žiri: boy te ho\ ki N 0pi: Jo kki kov V Ho dov kl0 vas N % Po vsakem dežju |ih Je ^ l6(l] namreč obleči nas: po velikosti». Ljudski koledar 1955 [Kratka ocena zanimive in koristne knjige PRIVID NOVE VOJNE novi idskl s pr j Inejj m ni nunj orili !! er ki n à nap io b1 onal >rati noči aj po d e m1 naci1 Pred teboj imam letošnji nadaljevanjem lani začetega tretji letnik Ljudskega ko leda- opisa formiranja I. prekomor-rja, ki ga je izdala Slovensko s k e brigade pod naslovom «Ta-hrvatska ljudska prosveta.1 borišče v Carbonari». Iz nje-Ljudski koledar si je že s prvim letnikom 19511 namah o- 1 gnvega živega in kratkočasne-ifa pripovedovanja je razvidno, tnos s ri n t v? n o ki bai)| ‘1 ri s| n ri: vol vcevj /skc-! razf ibral sv» riši ielovj Svojil med slovenskim ljudstvom velike simpatije, ki so z naslednjim letnikom še porasle. Saj je v remici pravi ljudski koledar, pisan za ljudstvo in od ljudi, ki žive s svojim ljudstvom in zalo najbolje poznajo njegove želje in potrebe. Prav isto velja tudi za letošnjo izdajo, ki je po obsegu sicer nekoliko manjša, zato pa tem pestrejša in zanimivejša. 2 e sama naslovna stran te Privlači s sliko akademskega slikarja prof. Avgusta Černigoja «Prihod Slovanov na Jadran». 7, njemu lastno, v:cm razumljivo umetnostjo je isti slikar opremil tudi dvanajst mesecev s slikami iz slovenske narodne zgodovine od Prihoda bratov Ciril,a in Metoda pa do osvoboditve izpod nacistične sužnosti. Poleg tega je Černigoj ilustriral tudi nekaj tekstov s svojimi prijetnimi skicami. | Koledarski del je pri «redukciji» doprinesel levji delež kar pa je v precejšnji meri nadoknadeno s sintetičnim pregledom podatkov za 1955, zlasti pa še z mnogo okusnejšo 'n origina,lnejšo opremo. Prvi del vsebine zgovorno odraža novi položaj našega ozemlja. Temu primerno je la kot uvodna pesem izbrana Gregorčičeva «Naš narod- kakn zahrbtno so se obnašali tedanji angleški zavezniki do partizanov, ki pa so kljub temu premagali vse težkoče ter so postreljeni v «Prvo prekomorsko» dosegli Jugoslavijo ii nemško fronto. V živem pripovednem slogu jc prof. Ivan Sosič napisal spomine na svoja otroška leta. Njegovi «Pastirji» so ne le samo prije‘na povest iz otroškega okolja, marveč tudi dragocen prispevek iz našega folklora. V tem pogledu je zbral mnogo znanih, pa tudi neznanih rekov in običajev Albin Škrk v svojem članku «Vraže in praznoverja na Krasu». Skoda je le, da ni gradiva, poetano še doslej nepoznanega, obdelal natančneje, to je z obširnejšim opisom običajev ter z navedbo kraja, časa in morebitnih oseb, pri katerih je dobil podatke. Zaradi manjšega obsega je bil, žal, precej prizadet tudi literarni del koledarja. Poleg nekaj pesmi so objavljeni trije krajši pripovedni spisi. Dijak Drago Sedmak je napisal zgodbico «Želatina» iz otroških let, ki je dobila 2. nagrado natečaja SHLP. Bralcem Ljudskega koledarja že dobro znana Marija Cesarjeva je prispevala socialno povest «Fakir», ki s svojo iskreno preprostostjo podaja socialno ^'era Avratova v vlogi Odele iz Čajkovskega baleta «Labodje jezero» ni dom», ki bodri Slovence in Slovane k enotnosti, da si ■»grade svoj skupni dom. Slovenski enotnosti je namenje-11 a tudi resolucija 'S-HLP, ka-le,'i sledijo besedilo Spomenice o sporazumu in Po ebm statut ter članka Marije Ber-netičeve o potrebi enotne slovenske fronte in Staneta Bijoča o 10. obletnici poraza ‘gšizma. h koM bedita dva gospodarska “ ti p nka. V prvem podaja Franc me tjoijikg- kratek zgodovinski ®regled razvoja našega pristanišča ter nakazuje možnosti m ®ei'spektive tržaškega pomor-skega prometa,. Marij Gerbec Da Prikazuje nastanek in glavne določbe novega zakona j n zdravstvenem zavarovanju /j /j k'betov, kar bo nedvomno za-ninnalo vse naše poljedelce, ki e nestrpno pričakujejo, kdaj uvVi:Vi J’ t;l zakon raztegnjen tudi na J§|\ r>'žaško ozemlje. N'dv.su zanimiv je članek goris.cega rojaka Ivana Nanu-a «Kako so sovocienjiki kme-o pus bali koloni», kratka treh straneh predočUjG ‘,-8<)dovino sovodenjskih kme-l°v od Marije Terezije dalje, ku je bila občinska zemlja ^deljena med kmete. Toda ti niso dolgo uživali svoje lastni-I ne, ker so jih grof in njego-V‘ oskrbniki nesramno ogolju-I za njihovo zemljo in jih I Podvrgli kolonatu. Članek, ki e bere kot povest, ima dr ar focene zgodovinske in tudi narodopisne podatke. O slav-j.‘ štirimesečni stavki nabre-‘nskih kamnarjev je napisal ''Učen in bodrilen članek Loj-^ Markovič ter prikazal nji-k?v° vztrajnost in odločnost. dam je lahko v ponos in 0 ®*e3. Karel Cok st. pa je jQ trimesečno stavko, ki so šlti t0 1909 vodili proti trža-j; občini lonjerski vozniki gn!renia ter so jo tudi zrna-1^ ‘to dokončali. V prvem de-j,0 clanka pa je nanizanih mno-a «animivih podatkov iz zgo-l(l0i‘ne odn. izročila ter fol ■ vas'.e te prastare slovenske ravn»1 aje!» SAL ;lo sl»1 :ientu, ga n» sam0 o B°sl a m reč et e». n?« lir s» ipre^ ga " [JA ,ir‘,y Nov Ti, ,jJi m»' nrtli važen prispevek k zgo- nvirr korb' oarodno osvobodilne 6 je objavil naš popu-tovariš Riko Malalan z sliko predmestnega okolja. V lepem, nekoliko eksotičnem stilu podaja Jadranka v «Korejskem . motivu» sličico iz ddjne Koreje za časa junaških bojev za svobodo. Poučno-znanstveni in kulturni del je dobro zastopan Poleg zanimivih člankov o veliki kmetijski razstavi v Mo- skvi, o 50-letnici Ljudskega o-dra. o kulturnih razmerah v Jugoslaviji, o pljučni tuberkulozi in nekaterih drugih so zlasti zanimivi in poučni — za mladino in odrasle — članki «Rastlina, ki jo je ustvaril človek», «Vrtnarstvo pri mravljah» in «Kako se iz semena razvije rastlina». Tudi najmlajši bodo prišli na svoj račun. Poleg.lepe Ne-krasove pripovedke v verzih o dedku Mazaju in zajcih, Bo-rovikove povestice «Andrju.šv» in Jenkove basni «Miši» je objavljena tudi kratka zgodbica «.Blažekove sanje» in pesmi ca «Kmetič», ki ju je še kot dijak napisal Ferdo Bidovec eden štirih junaških protifašističnih borcev, padlih v Bazovici. Vsekakor je vse pohvale vredna pobuda na ta načir seznaniti naše najmlajše z ne širni narodnimi junaki. Spričo te pestre, poučne in zanimive vsebine bo vsak Slovenec z veseljem prebira1 to novo lepo in koristno knji g‘>. E. C. Grozotna slika 'poskusne’ razstrelitve vodikove bom oe na J ikinskem otočju ZAKAJ RIMSKA VLADA NE POSLUŠA LJUDSTVA Velika industrija nasprotuje ustanovitvi proste cone v Trstu Maloštevilni tukajšnji eksponenti podpirajo Confindustrio, ki dela proti prosti coni - Zahrbtno rovarjenje Delavske zbornice proti koristim Tržačanov Atomska vojna bi pomenila konec življenja na zemlji Problem proste cone vzbuja v našem mestu vedno večje zanimanje. O ugodnostih, ki bi jih nudila prosta cona se danes govori in razpravlja ne samo v delavskih krogih, marveč v vedno širšem obsegu tudi v trgovskih in v odbor za prosto cono se vključujejo vedno nove trgovske in druge organizacije, poleg podeželskih občinskih svetov. Vedno širši krogi prebivalstvu se zavedajo, da bi bila ustanovitev proste cone viden korak naprej za splošno izboljšanje gospodarskega stanja našega mesta. Seveda je obenem jasno, da pro;ta cona ni in ne more bili nikako čudežno zdravilo, ki bi kar naenkrat ozdravilo in zacelilo vse rane našega gospodarstva. Za to so potrebni še drugi ukrepi s strani vlade, posebno glede naše ladjedelniške industrije, trgovskega prometa, pomorskih prog itd. Ce je na našem področju ogromna večina, ki se strinja in v celoti odobrava ustanovitev proste cone, imamo pa na drugi strani peščico ljudi, ki •so napram tej pobudi sovražno razpoloženi in na vre načine sp etkarijo, da bi ne prišlo do ustanovitve proste cone. Ti ljudje morda niti ne zastopa jo svojih interesov, marveč ;e potegujejo predvsem za interese Confindiustrie, ki se brani na vse pretege, da ne bi prišlo do ustanovitve proste cone. Ljudje, ki danes spletkarijo proti tej pobudi, zavzemajo važna vodilna meta v določenih gospodarskih in sindikalnih organizacijah in bi hoteli s svojim rovarjenjem pokazati italijanski vladi da v Trstu niso vsi zadovoljni s prosto cono in da je celo večina na njihovi strani, ti tem bi bil dan vladi .tehten razlog za zavlačevanje, odobritve važnih ukrepov za naše gospodarstvo. Tako imamo tajništvo Delavske zveze, ki hoče iztiriti probi'em iz edine pravilne poti, ker si pač" ne upa odkrito nastopiti proti mnenju in stališču svojih pripadnikov ter javnosti, ki je seveda docela nasprotno stališču vodstva. Tajništvo tega sindikata predlaga, naj bi vlada poslala v Trst nekako «komisijo izvedencev», ki bi sestavila osnutelc za prosto cono, čeprav se dobro zaveda, da so v Rimu vse prej kot pa prijateljsko razpoloženi do proste cone. Delavska zbornica je tako docela razočarala pričakovanja svojih članov, ki so v dobri veri mislili, da bo slednja — po vzgleju Delavske zveze-CIGIL in neštetih drugih — dala svoj pristanek odboru za prosto cono. Na ta način se je Delavska zbornica še enkrat postavila na stran Confindustrie in rimske vlade in to proti interesom našega mesta in njegovega gospodarstva. Kakšno pa je stališče Združenja industrijcev? Slednje postavlja predlog za ustanovitev neke dozdevne proste cone, kot je n. pr. v Gorici. Slednja bi učinkovala le za omejene kontingente surovin in življenjskih potrebščin, ki bi ne bile proizvod domače in italijanske industrije. Po njenem predlogu bi morale še nadalje obstajati vse carinske kontrole in obremenitve ter dav- ščine. ki bi dejansko odvrnile vsak inozemski trgovski promet. Ta predlog ne upošteva splošnih koristi Trsta in njegove tradicionalne vloge trgovskega emporija. Uveljavitev take vrste «proste cone» bi verjetno niti najmanj ne spremenila današnjega stanja, marveč bi samo obogatila peščico industrijcev na škodo splošnih koristi prebivalstva. Ni izključeno, da prihaja tak nreilog prav iz Rima, in sicer s strani Confindustrie, ki skuša na en ali drug način zatreti vsako pobudo za poži-vVev našega gospodarstva. Zadnja dva predloga, Delav- ske zbornice in Združenja industrijcev, skušata samo vnašati zmedo, da bi se ustvarila o prosti coni različna mnenja, predvsem pa hočeta prikazati. da je v Trstu večina proti njeni ustanovitvi. Dejstva pa dokazujejo, da je resnica docela drugačna. Zamisel o prosti coni je naletela že od začetka na široko odobravanje vseh tržaških krogov in si iz dneva v dan, vedno bolj u : ira pot, kljub brezupnemu prizadevanju peščice kakih dvajset ljudi, ki se nočejo zameriti italijanski vladi in Confindustrii, čeprav rovarijo na škodo koristi Trsta K™1:-'':- Skupina japonskih ribičev, prvih žrtev «poskusov» z vodikovo bombo na Bikinih. Eden teh ribičev je pred nekaj tedni podlegel težkim ranam, povzročenim po radioaktivnem prahu. Verjetno pa ne bo nobeden od njih za dolgo preživel svojega nesrečneg t tovariša Kubojame Pred nedavnim je mladi francoski atomski znanstvenik Charles Noel Martin poročal pred Akademijo znanosti v Parizu o pogubnih vplivih atomskih ekplo-zij. Njegovo poročilo so povzeti ttevilni svetovni časopisi in revi-e; saj predstavlja eno izmed naj-i olj perečih vprašanj človeške Sedanjosti in bodočnosti, ker bi morebitna vojna s termonuklear-ni m orožjem lahko uničila na h a-lem planetu vse živalsko in rastlinsko življenje. A tudi poskusi : atomskimi, zlasti pa še z vodikovimi bombami predstavljajo resno nevarnost za nadaljnji ob- DELO NEČUVENA ODREDBA ORGANOV JAVNE VARNOSTI LJUDSKI KOLEDAR v vsako slovensko hišo! Še je na razpolago nekaj izvodov Ljudskega koledarja 1955. Kdor ga še ni dohil. si ga lahko nabavi neposredno na sedežu Slovensko • hrvatske ljudske prosvete ali pa pri vratarju Doma pristaniških delavcev v Trstu. SIILI* ima na razpolago tudi druge primerne knjige. Založništvo Koledarja vljudno prosi vse razproda jalce v mestu in na deželi, naj čimprej pripravijo obračune in jih izročc to-xarisem, ki jih bodo obiskali te dni prihodnjega tedna. Posebno prosimo tiste, ki eventualno niso oddali vseh knjig, naj to nemudoma sporeče, kar ho omogočilo, da bodo morebitne preostale knjige poslane drugam, kjer po njih povprašujejo. Ljudski koledar 1955 v vsako slovensko hišo! Tržaški kvestor je prepovedal nedeljsko proslavo padlih delavcev Kaj takega si niso nikoli drznile odrediti niti avstrijske, niti anglo-ameriške oblasti Prepovedano je tudi širjenje lepaka proti atomskemu orožju in ponovni oborožitvi Nemčije V soboto je tržaška kvestura nenadoma preklicala dovoljenje, ki ga je bila prej dala n prepovedala proslavo padlih delavcev v stavki leta 1902. Kot je znano bi se ta proslava morala vršiti na trgu pred pokopališčem pri Sv. Ani. Prepoved proslave je zelo resna. Razen fašistov ni doslej nobena druga oblast prepovedovala teh proslav in so se te leto za letom nemotemo vršile. Zara.ii prepovedi se proslava ni mogla vršiti. Zato je delegacija Delavske zveze ponesla v nedeljo venec na nagrobni spomenik padlim. Na vencu je bil tudi rdeč trak z napisom «CGIL padlim leta 1902». Toda pokopališče je bilo silno zastraženo. Pravijo, da ni bil rimski Verano nič Davkoplačevalci izpolnile prijave! Finančna intendanca je ze začela razpošiljati davkoplačevalcem obrazce za prijavo dohodkov v letu 1954, ki morajo biti izpolnjeni na podlagi Vanonijevega zakona do 31. marca t. I. Opozarjamo, da je 31. marec zadnji rok za predložitev prijave in da slednji ne bo podaljšan. Zveza malih posestnikov bo, kot vsako leto, imela tudi letos na razpolago strokovnjaka, ki bo izpolnil .prijave in dat vsa potrebna pojasnila. Opozarjamo člane Zveze malih posestnikov ter vse davkoplačevalce, naj ne čakajo na zadnje dni za izpolnitev tn predložitev prijave. Zainteresirani nal se čimprej obrnejo do Zveze malih posestnikov v ul. Zonta 2, kjer bodo dobili vsa potrebna pojasnila in Jim bo prijava sestavljena. manj zastražen takrat, ko so lovili znanega zločinca Dejano. Zato so policijski organi kaj kmalu opazili delegacijo z vencem. Približal se ji je neki komisar javne varnosti, seveda v civilu, in zahteval, naj se odstrani z venca trak z napisom. Toda zaman je bilo vse prigovarjanje policijskega komisarja. Delegacija OGIL ni hotela sneti traku z venca. -Da bi podkrepil svojo tezo, jè komisar citiral celo neko zakonsko odredbo glede napisov na pokopališču. Toda v svoji gorečnosti je zamenjal trakove na vencih z napisi na nagrobnikih, pri čemer se je presneto ujel. Ne vemo še, ali je omenjeni komisar ravnal povsem svojevoljno. ali pa je bil za to pooblaščen. Vendar pa moramo nekaj poudariti, namreč, da je njegovo zadržanje in obenem zadržanje tistega., ki ga je tja poslal, zelo žalostno in da žali spomin ne le delavcev, ki so Proslava padlih leta 1902 se je končno vršila v Kinu ob morju v torek zvečer. Na njej so vsi govorniki obsodili početja kvesture, navzoči pa so soglasno sprejeli, resolucijo, s katero protestirajo proti prepovedi nedeljske proslave, in re olucijo proti prepovedi širjenja lepaka partizanov miru. 8. februarja t,- I. je Odbor za mir zaprosil tržaško kvesturo za dovoljenje širjenja lepaka proti ponovni oborožitvi Nemčije in proti atomskemu orožju. Toda kvestura na-prošenega dovoljenja ni izdala kljub temu, da je že razširjen po številnih mestih italijanske republike. Prepoved lepaka je tržaško, demokratično ljudstvo spreje-1 lo na znanje v velikim ogor-1 čenjem. V njem vidi ponoven dokaz kratenja osnovnih demokratičnih pravic. Tržaški odbor za mir je. čim je izvede1 za prepoved, vložil priziv na rod,išče. Toda to ga je zavrnilo. Zaradi tega se je ogorčenje v našem mestu še bolj povečalo. Tržaško sodišče se je izkazalo popolnoma drugačno od.sodišč v raznih velikih mestih Italije, kjer so se že ob raznih prilikah vršile razprave tudi proti organom kvesture, čigar delovanje ni bilo v skladu z republiško u-stavo in z njenimi demokratičnimi načeli. Tržaško ljud- stvo je mnogo pretrpelo za časa vojne, zlasti še za časa načistične okupacije, zato bo vedno obsojalo po.kuse obnavljanja nemške vojske, ne glede na to če bodo oblasti dovoljevale ali pa prepovedovale propagando zoper to ah zoper katero koli vojno ter vsako dejanje, ki veča nevarnost sprožitve nove vojne. Otroška maškerada v ul. Madonnina Zveza Demokratičnih žena Trsta priredi na pustni torek ob 15. uri v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina o-troško ma.škerado. Vabljeni vsi. Vstop prost. Občinski svet v Dolini soglasno sprejel apel partizanov miru Na četrtkovi seji je občinski svet razpravljal o javnih delih - Sprejeta je bila tudi resolucija o ukrepih za izboljšanje gospodarskega položaja V četrtek zvečer je bila seja občinskega sveta v Dolini. Na njej so v glavnem razpravljali o proračunu. Zupan je podal poročilo o javnih delih za leto 1954. Iz tega poročila je razvidno, da znaša obračun za javna dela v letu 1954 skupno 59.425.760 lir; SELAD pa je opravil dela za 23 milijonov 764.942 lir. V prvem polletju tekočega leta pa je predvideno, da bodo porabili za javna dela 47.920.000 lir, za SELAD pa 30.603.960 lir. O proračunu bomo obširneje poročali v prihodnji številki našega lista, na kar opozarjamo že danes, zlasti bralce iz dolinske občine. Na četrlkovi seji je bila nadalje soglasno izglasovana resolucija, ki poziva merodajne oblasti, naj sprejmejo potrebne ukrepe za izboljšanje gospodarskega položaja na Tržaškem. Samo v dolinski ob- Preprečena fašistična prouohaciia na seji abčinshega snela u Trstu Odločen protest zaradi prepovedi lepaka partizanov miru in prepovedi proslave padlih delavcev v demonstraciji leta 1902 - “Večina" je odobrila začasni proračun za prve tromesečje Občinski svet naj razpravlja o tržaški prosti coni V torek :e je pričelo redno zasedanje občinskega sveta v Trstu. To priliko je hotel izrabili misinski svetovalec Morelli za to, da bi se seja spremenila v fašistično manifestacijo, na kateri bi proslavili spomin vojnega zločinca Grazianija, ki je pred nedav-leta 1902 padli v borbi za svo- nim umrl v Italiji. Proti le- je pravice, temveč vseh tistih, ki so žrtvovali svoja življenja za lepšo in svetlejšo bodočnost, za svobodo. Obenem pa je tako zadržanje groba kršitev Splošne izjave o človečanskih pravicah, kršitev demokratičnih načel, na katerih temelji ustava Italijanske republike in celo kršitev londonske Spomenice ter Posebnega statuta, ki bi moral veljati na Tržaškem področju. Zato proti takemu ravnanju z vso odločnostjo protestiramo! mu so f.e postavil številni svetovalci s komunisti na čelu. Po odločnem protestu tov. Po-gassija so številni svetovalci zapustili sejno dvorano. Skupinica mladih fašistov je poskušala zaradi tega demonstrirati, a ji je spodletelo. Kaj čudno pa je bilo zadržanje župana, ki je sicer odvzel besedo misin-kemu svetovalcu, a je dostavil,, da je pravilno;, ako se mrtvim klanjamo... Na tej seji so bile na dnev- nem redu številne intervencije, odnosno interpelacije. Naš svetovalec tov. Gombač je govoril o pomenu, ki bi ga imela za naše mesto prosta cona in da je zato potrebno, da o lem vprašanju razpravlja tudi občinski svet v Trstu. Zupan pa se je v zvezi s tem vprašanjem po kušal izmikati rekoč, da je treba upošteva’; to, kar odredi vlada, odnosno, da se je treba držati njenih direktiv in da zato o tem vprašanju še ni mogoče razpravljati. Svetovalka dr. Weissova je postavila pred občinski svet vprašanje Tržaške konopljar-ne. Zahtevala je posredovanje na merodajnem mestu, zato da sc tej tovarni, ki se. kot je znano, nahaja v zelo kritičnem položaju, omogoči nadaljnje S SEJE OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI «Il Lavoratore» dopolni 50 let (Nadaljevanje z 2. strani) idi «Il Lavoratore» je nada-eval svojo pot. Vedno bolj i krep'1 borbo proti faši-nu, ki je tedaj že prišel na jlast. «Bodočnost, to je ko-.unizem —- je pisal list 14. jriia 1923 — utegne biti za-isno premagana, nikakor pa s strta. Zato potrebuje do-rih vojščakov za svojo zma-3. Od tega, kakšni bodo ti njščaki, je odvisno tudi. kako olga bo borba za zmago. To-i vojščaki se rodijo in se stvarjajo predvsem v času orbe. Najtrši udarci sovraž-ika odkrivajo izbrane voj-Sake in njih skrite lastnosti... [i, mladi borci, ki imamo du-o naše dobe, si želimo lepše odočnosti, zato nam ni žal, a smo se rodili v burnih ča- 3. junija 1923 so fašisti ubili ega izmed najodličnejših u-dnikov Marija Bercela. Vo-ve, ki so se leta 1924 vršile znamenju terorja, so našle t na čelu borbe in kampa-a, ki jo je ta vodil, je v liki meri pripomogla k iz-ilitvl tov. Gennartja in Srebr-ča za poslanca v rimskem rlamentu. V tistem času so bili ured-ki lista tov. Felice Platone, tavio Pastore in Riccardo ivagnan, ki so danes sena-rji italijanske republike. 14 ivembra 1925 je izšla zadnja »vilka lista. Toda zgodilo se , kot je nekaj let prej pisal t. da je mogoče «bodočnost» ■raziti, ne pa dokončno za- ’o zmagi nad fašizmom je ponovno izšel in tudi da-i vodi tržaški proletariat tržaško demokratično giba-■ v borbah za mir, svobodo socializem. Občinski svet si prizadeva, da bi znižal izdatke - Doslej mu je uspelo znižati jih za nad 12.000.000 lir V torek popoldan je bila na županstvu v Nabrežini redni seja devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Akoravno je bilo na dnevnem redu zelo važno vprašanje o proračunu za tekoče leto, je bila udeležba svetovalcev prav majhna, kar ni najboljši znak za dobro administracijo. Zupan je v začetku seje poročal o ukrepih, ki jih je upravni odbor napravil zaradi šovinističnega napada na slovenske table v Devinu. Povedal je, da je odposlal protest Paiamari in kvestorju. Prav tako je župan omenil, da je pretekli teden obiskal občino novi ravnatelj za javna dela dr. Palumbo, ki je nadomestil Caffarelija. Temu novemu ravnatelju za javna de-!a so bila od strani županstva pojasnjena vsa nujna vprašanja in potrebe devinsko-na-brežinske občine. Dr. Palumbo jc to vse vzel na znanje m obljubil, da se bo zanimal za ugodno rešitev. Upamo, da bodo obljubam sledila tudi dejstva. Začela se je nato razprava o proračunu. Zupan je pojasnil, da se je prejšnjo soboto vršil posvetovalni sestanek predstavnikov vseh političnih skupin. Na njem so se pomenili o tem, kako bi znižali stroške za približno preko 12 V' Sp&tl dama in t/svetu NOGOMETNO PRVENSTVO V 18. kolu prvenstva, ki se je odgiralo preteklo nedeljo so bili rezultati sledeči: Catania - Bologna 2-2. Genoa -Roma 1-0, Lazio - Juventus 8-1, Sampdoria - Milan 3-1, Novara - Fiorentina 1-0, Triestina - Pro Patria 2-0, Spai -Inter 2-0, Torino - Atlanta 1-1, Udinese-Napoli 3-0. Lestvica je naslednja: Milan 28 točk, Bologna 27, Fiorentina 24, Roma 24. Udinese 21, Juventus 21, Inter 20, Torino 20, Napoli 19, Genoa 19, Ca tania 18, Sampdoria 18, Ata-lanta 17, Triestina 17, Lazio 14. Novara 14. Spal 13, Pro Patria 8. Jutri bodo sledeče tekme: Napoli - Bologna, Udinese -Catania, Spal - Genoa, Fiorentina - Lazio, Atalanta - Milan, Juventus - Novara, Roma -Pro Patria, Inter - Torino, Sampdoria - Triestina. TRZASKI SPORT Nogomet Rezultati nedeljskih tekem: Portuale - Cotogna 2-1. Trebče - Sv. Barbara 4-2, Costalunga - Ambrosiana 8-5, Primorje RK - Rozandra 2-1, Lestvica je naslednja: Pri-štaniščniki 19, Primorje PK 19, Rozandra 17, Costalunga 10, Sv. Barbara 9, Cologna 8, Trebče 8, Ambrosiana 2 točki NOGOMETNI TURNIR «Pokal miru in prijateljstva» ki ga organizira Komunistična mladina se nadaljuje z velikim navdušenjem. Mladinci iz Saleža, Prečnika, Nabrežine, Sv. Križa in Proseka so premostili velike ovire zato. da so se uveljavili v tej panogi ljudskega športa. Preteklo nedeljo sta sepomerili ekipi iz Saleža in Prečnika. Igr: je bila vseskozi zelo živahna. Zlasti Prečnik se je od vsega početka dobro držal. Tekma se je končala s zmago Prečnika z 1-0. Šaleško skupino sestavljajo naslednji mladinci: Kocman, Caharija, Berce, O-bad, Milič, Budin L, Budin II., Pegan. Cernjava, Grilanc in Furlan; ekipo iz Prečnika pa: Sardoč. Lupine, Škrk, Brezavšček, Urdih, Škrk II., Zidarič, Škrk UL, Škrk IV., Škrk V. Stubeij. Lestvica je naslednja: Sv. Križ 4 točke, Nabrežina 4, Prosek 3, Prečnik 3, Salež 0, milijonov lir. Na današnji seji pa so 'svetovalci ponovno spre menili nekatere postavke proračuna, tako da :o izdatke znižali na 8 milijonov 226 tisoč lir. Praktično bi proračun po omenjenih spremembah od strani svetovalcev tako-le iz-gledai: dohodki 36.125.768 lir. izdatki 65,142.562 lir, iz omenjenih številk je razvidno, da primanjkljaj presega 29 milijonov lir. K temu pa moramo dodati še primanjkljaj iz 1. 1954, ki je znašal 10,200.000 lir, tako da skupni primanjkljaj znaša nad 40 milijonov lir. Več svetovalcev je poseglo v diskusijo zaradi proračuna. Tov. Gratton se je pritožil, da bi proračun moral biti dosta^jen vsakemu svetovalcu in v njegovem materin- obratovanje in torej delo za številne delavke. Nadalje je tov. Weissova zahtevala podaljšanje avtobusne proge št. 25 do Ključa, kar bi koristilo predvsem delavcem. Sledile so še druge intervencije: demokristjan Del Conte je zahteval stalno bivališče v Trstu za vse istrske ezule; republikanec Miani je v svojem in v imenu svetov. Gruber-Bencove in drugih socialdemokratskih svetovalcev predložil resolucijo, ki zahteva razpravljanje v mestnem svetu o vprašanju proste cone. Odbornik Bonetti pa je na seji predložil začasen proračun za prvo tromesečje tekočega leta. Ta je bil seveda sprejet od takoimenovanega glasovalnega stroja «večine», svetovalci KB, PSI in Dr. Dekleva pa so glasovali proti. Na torkovi seji se je govorilo tudi o proslavi padlih delavcev v stavki, ki je bila leta 1902 in ki je bila, kot je znano, najprej dovoljena, kasneje pa prepovedana. V imenu ko-mu ; i lične skupine je odločno protestiral svetovalec tov. Gomb č. Zupan je v zvezi s 'era dejal, da obžaluje, da je bila proslava prepovedana, da pa ;e do tega prišlo zato, ker bi se bila ta lahko spremenili v razredno mržnjo... m da koncem koncev, ako bi hoteli proslavljati vse mrtve, bi morali delati proslave vsak dan Svetovalec Teiner pa je protestiral zaradi prepovedi lepaka, ki so ga hoteli razširiti partizani miru v zvezi z borbo proti atomskemu in jedrne mu orožju. Na protest je žu pan kratkomalo odgovoril, da naj se svetovalec Teiner obrne na komisarja dr. Paiamaro. «Pismo», Skalarju Frama «Srce» ter «Mctlcetl in lisica», pirli! uni -ska miratimi «Mali vstala iz umita» (v prevrni u Alojza Gradnika), Žgarjava «Tam vrh Manosa», Gradnikova «Vožnja v Gorico». Od pri povedni h spisov je objavljeno nadaljevanje basni Charlesa Vitlraca «Levovi naočniki», like Vasletove « /tikaj je kiiliaa rak rdeč», Jožice Martelline «Pravljica ti siroti Alenki», Patiti lietlnurži-ku «Po naši lepi domovini», nadaljevanje slikane povesti ladka Kogoja «Kapitan Peter», Corsini-Ažmnn Mariti; illanilkoia veverička». Lojzeta ‘lijaka «Dj, la delavnica»; dalje so Mare Samse «Ohiska pri slikarju», ing. Pavlina «Poskusi z motim galico», Mitje Volčiča «Razvoj smučanja», dopisi mladine ter križanke in uganke. čini je preko 2C% ljudi, ki i-majo delavsko knjižico, popolnoma brezpo.elnih. To predstavlja.zelo resno rakrano v njenem gospodarstvu. Ljudje morajo doma, odnosno v Trstu najti zaposlitev! Z izseljevanjem v Avstralijo pa se to vprašanje nikakor ne more u-godno rešiti. Soglasno je bil izglasovan in sprejet dunajski apel partizanov miru, čigar vsebino pri-občamo na prvi strani lista. Slovensko postno uradnico premestili v Firenze Na poštnem uradu na Opčinah je bil uslužben uradnik, ki je pred kratkim časom umri Na njegovo mesto je bila postavljena (oziroma dobila je poštni urad v zakup) domačinka Danica Logar, ki govori slovenski in italijanski jezik. Na svoje službeno mesto poštne uradnice 'na Opčinah je bila poslana iz Glavne pošte v Trstu. Toda pred nekaj dnevi je Logarjeva že prejela ukaz, da se mora javiti na novem službenem mestu na poštnem uradu v Firencah in sicer že 20. februarja letos. Na njeno me sto poštne uradnice na Opčinah pa so postavili neko drugo uradnico, ki je Italijanka in ne pozna slovenščine. Vaščani na Opčinah so odkrito proti temu. ker hočejo imeti tako uradnico na pošli, s katero bode lahko občevali v svojem materinem jeziku. ČESTITKE Tov. Ivanki Peric in Viktorju Orel ter Marici Lazar in Robertu Budin, ki so pred kratkim stopili v zakonski stan čestitajo celica KiP, ZKM in Prosvetno dru-Stvo «Rdeča zvezda» iz Sale-ž?.. Pridružuje se tudi «Delo». Ljudska prosveta im* A Predstava «V nižavi» V Avditoriju Drugo nedeljo, 27. t. m. bo pod okriljem Slovenskn-hrv; l -;ke ljudske prosvete gostovala v Avditoriju v Trstu, ul. del Teatro Romano, kriška dramska skupina ter uprizorila v Košulovi režiji ljubezen ko folklorno igro iz španskega življenja v treh dejanjih «V nižavi». Ta igra je dosegla že ob prejšnjih dveh uprizoritvah nadvse lep uspeh ter se zato na splošno željo ponovi v Avditoriju. Začetek predstave ob 16.30. Opozarjamo, da bodo vstopnice na razpolago pri naših prosvetnih društvih, mestnih in okoliških, kakor tudi na sedežu S-HL.P Dom pristaniških delavcev, II nad. tel. 28-402. Prešernove proslave: Pri «Pečarju» prihodnjo soboto 26. t. m. priredi prosv. dr. «Pečar» s svoji dvorani na Kolonji Prešernovo proslavo, pri kateri bodo po govoru o Prešernu nastopili donr-čini z recitacijami, b:t!eli in igro ■ harmonikami in barkovljan-ska mladina bo uprizorila zabavno igro. Začetek ob 20. uri. Udeležile se! V Ricmanjih: ob priliki občnega zbora prosvetnega društva «Slavec» v Ricmanjih bo v soboto, 26. t. m. tuli ku1- lurni večer posvečen Prešernovemu spominu. Na Vrde'i: je bila proslava na sedežu PD «Haas» prejšnji četrtek, 10 t. m., ki je privabila polno društveno sobo članov in prijateljev. O Prešernu je govoril podpredsednic SH UP tov. Anton Gerlanc; domači otroci pa so prednašali pesnikova dela. Proslava je v vseh ozirih dosegla lep uspeh. Pri Sv. Barbari: jc bila prejšnjo soboto prisrčna kul-Hirna prireditev, na kateri so poč astili tudi spomin Prešerna., o katerem je govoril domač1 učite j Ferluga. Ob tej priliki je nastopil prvikrat na odru tudi domač pevski zb-r ter zapel vrsto narodnih in zabavnih pesmi: otroci so recitirali Prešernove pe-imi. mladinska dramska skupina pa. je upri zorila enodejanko «Gumb». Sobotna prireditev je bila za Sv. Barbaro vsekakor velik kulturni dogodek. Njegov 'pomen je tem večji tudi za to ker so pri prire divi sodelovali samo vaščani, kar izpričuje. da tamkajšnje društvo živi in de'uje. Zato je ta dogodek padvse razveseljiv. Organizatorjem in nastopajočim čestitamo z željo, da bi o njih imeli čimprej priliko še pisati. Za teden dni Sobota 19. -Nedelja 20. Ponedeljek Torek 22. -Sreda 23. -Četrtek 24. Petek 25. - Konrad - Nil 21 - Maks Pust (Mlaj) Pepelnica - Matija Valburga ZGODOVINSKI DNEVI 23. 2. 1918 so sovjetsko čete pri Narvi porazile nemško vojj sko Rojs'ni dan Rdeče arj made. TRST I!. SOBOTA: 12. K. .. zijanje krajih in ljudeh - i3.39 Slove» ski motivi - 15.30 1 .riwor z že no - 17. Vasilij Muk: S rrifoni čna suita - 2C.03 Ca'kovsKi: lire sa č - 21. Naša gosp - 21.45 P» ganini: Koncert 5r. I . D duru NEDELJA: !) Kmeti, ka oddaji - 10. Prenos maše iz tržaški stolnice - 12. Oddaja za najmiaj še: Krašovec: Znve - 13. Glasbi po željah - 16 V klor Sardon «Meščani iz Pontarvja» igra 1 3 dej. - 18. Elgar: Koncert za vio lino in o kester - 19. Nasi knji ževniki ip ed mikrofonom - 21.1' Wagner: «Parsifal», opera v 3 de) I. dejanje PONEDELJEK: 13.30 Vckain duet - 14. Lahke melodije - Hiti Koncert tenorista Pavla Po-gof n »ja - 19. Mamica pripoveduj» 21.15 Književnost in umetnost 21.30 Werner: «Parsifal» upor v 3 dej. - II. dejanje. TOREK: 13. Glasba p-) željah 14, Dcbronič: Plesi z otoka Jel se - 17 5t Mariucci: Koncer č klavir in orkester - 19. c'ola I! vzgoja - 20.30 Radijski oder Nestroy: Lumpa-ii vagabund 23.03 Bravničar: Plesna burleski SREDA: 14, Sopranistka Mafald Favero - 18. Enesco: Dve raps« diri - 19. Zdravniški vede* - 20.0 Poje ženski tercet «Metuljček» 77.45 /bo- Slovenske filtranti! n'ije - 21.15 Književnost in ume nost - 21.30 Wagner: «Parsifal opera v 3 dei. - III dejanje. ČETRTEK: 14. Šaljive i aro# pesmi - 18. Dvorak: Koncert t violino in orkester - 18.40 k ra« noske lirič" - pesmi poje Ersil! Dovvn jng '9. Pravili a z. i ma1 tke: Zgodba o levu, ki ie im< samo jagode rad. -.20.30 'kvariti tizirana zgodba: Čudoviti otrok 21.30 Mozart: Konce-t v D mol1 PETEK: 13 Glasba po željah 18. Martinu: Koncer: za dva kil vària in orkester - 19. Radiji* univerza - 20.30 Tržaški kultur« razgledi - 20.45 Zbor S'ovens* filharmonije • 21.15 K- vrvnoS in umetnost - 21.30 v -rste' Go-eniski slavček - c - i dojnajih. Gledališč V ponedeljek je tržaško sodišče obsodilo tri vročekrvneže zaradi nekega pretepa, ki se je izvršil oktrebra 1953 na trgu Valmaura. Do pretepa je prišlo zaradi kvartanja, skrivnostnega izginotja zapes-tne ure in enega 5.003-lirskega bankovca. Obsojeni ;;o bili Soban Sergio ria 2 meseca, njegov brat Livio na 2 meseca in 20 dni, neki D'Ambrosio pa na 4 mesece zapora. skem jeziku, tako da bi ga lahko pravočasno preučili in s tem pripomogli k plodni diskusiji. Tov. Škrk Albin je svetoval, da bi se preučila zadeva zaradi stroškov, ki jim ima občina s pobiranjem trošarine in drugih davkov; občina bi prihranila okrog 2 milijona lir letno, če bi ta posel izročila specializirani družbi. Zupan je zaskrbljen, zaradi dolgov, ki bi jih občina zapustil novi upravi, ko bo potekel sedanji mandat. Sklenili so, da bo prihodnja seja v četrtek ob 17.30, na kateri bodo razpravljali o predvidenih dohodkih za leto 1955. Ze'eti bi bilo, da bi župan in občinski svetovalci kaj več sklicevali občane po vaseh, katerim bi bolj podrobno pojasnili delovanje devinsko-na-brežinske občine. Stanko Maver in njegova ženka se tem potom prisrčno zahvaljujeta vsem. ki so ju obdarili ob priliki njune poroke. SOŽALJE Tovariši s Ko-lonkovcu izražajo tov. Dominiku Prinčič in družini svoje sožalje zaradi smrti njihovega očeta . Pridružuje te tudi «Delo», „Galeb" št. 3 **** Policija je izsledila neko 17 letno Violetto F„ ki je pred Prejeli smo A. številko prvega letnika lista zn mladino «Galeb». Ta številka, ki je izšla la mesec, ima sledeče sestavke: pesmi llinka Mediča dobrim tednom izginila od doma. Na zasliševanju je dekle:ce povedalo vzroke izginotja od doma, ki so ti-le: Ko je bila stara 12 let jo je nijen lasten oče posilil. Dejanje se je kasneje večkrat ponavljalo. Počasi se je dekletce predalo strastem in je zlasti v zadnjem času večkrat prespalo noči izven doma. Ponaredilo Sl je celo podatke na osebni izkaznici zato, da je lahko najemalo so- bo za prenočišče, kjer se je shajalo z nekim fantom, To Je bilo DOPIS IZ TREBČ Obnova Ljudskega doma Pred nedavnim so naši marljivi Trcbenc i popolnoma preuredili svoj Ljudski dom. V veliki in mali dvorani so zamenjali stari in napol trhli pod z lepim betonskim tlakom. Prepleskali so ludi vse stene. V kratkem pa bodo preuredili tudi oder za kulturne nastope. Toda to Se ni vse. V nečem so pa naši Trebenci zares na prvem mestu na Tržaškem. Nabavili so celo televizijski aparat, za katerega vlada precej zanimanja. Vsak večer se zbira pred njim mnogo vaščanov, predvsem mladine, ki z zanimanjem spremljajo zlasti operne, dramske in druge filmske predstave kakor ludi športne prireditve. To je vsekakor pozitivno dejanje, ki ga moramo pohvaliti. Na nekaj pa moramo že sedaj pomisliti, namreč na dejstvo, da televizor še ni vse, zlasti ne za nas Slovence v današnjem trenutku in položaju v katerem živimo. Potrebno je, da se poleg lega vaščani udejstvujejo tudi na kulturnem področju. No, in kakor smo slišali so voditelji prosvetnega društva sklenili, da bo- do v kratkem času pričeli s pripravami na kulturno prire-ilitev. Pri delu za obnovo Ljudskega doma so si predvsem prizadevali sledeči tovariši, ki so v resnici vredni, da jih poimensko navedemo, tudi v našem listu: Kruli Leonard, ki je opravil 99 ur prostovoljnega dela, Kralj Benedikt 87 ur, Kralj Stano 42 ur, Stikler Emil 42,5, Kralj Marčelo 40 ur, Možina Marčelo 38,5, Kralj Edvard 28,5 in Cuk Evgen 24,5 ur. Poleg teh so še številni drugi tovariši, ki so opravili manj ur dela. Vsega skupaj so tovariši opravili 676 ur dela, za kar Um prav iskreno čestitamo. dovolj zato, da je policija spravila za rešetke v ul. Coroneo ne le njo in njenega ljubimca, temveč tud;i očeta. *** V torek je Carpilo Visintin iz ul. Del Pozzo s tovornikom, ki ga je vozil, podrl na trgu Baia-monti 66-letnega upokojenca Silvija Cotarja iz Skednja in zbežal. Pri tem je Colar dobil precej resnih poškodb. Vendar pa nesramnemu So'erju ni bila sreča tako mila, kot pa je pričakoval; kajti policija ga je kmalu izsledila in ugotovila, da je bil celo pijan. Prijavila ga je sodišču. *** Istega dne je tržaško sodišče sodilo 43-letnega Evgena /trpina iz Sko'ij. ki se je 1. aprila 1953 ne-kie pri Zavljah s svojim motornim kolesom prevrnil v ia ek. Z njim se je peljala itudi 32-1 et na Amalija Belič, katera si je pri padcu prebila lobanjo in umrla. Zaradi tega se je moral sedaj Zu.pin zagovarjati pred sodiščem. Obsodili so ga na 4 mese-e zaporne kazni pogojno in brez vp'sa v kazenski list. V sredo pa je tržaško sodišče sodilo v odsotnosti 32-letnega Renata Marciano iz Ortona del Mare, katerega so jugoslovanske oblasti lanskega aprila izročile Italijanskim obmejnim stražam. Omenjeni je namreč ilegalno p-eslopil mejo z Jugoslavijo, tipajoč na to, da bo tam dobil zaposli.ev. V Jugoslaviji je zaradi trga že prestal kazen, tržaško so dišče pa mu je sedaj naprtilo še 3 mesece ječe in 16.000 lir globe. Prispevki za novi sedež Partije cel. Valrlemarin 2C0. Tovariši iz Arzenalu Žil.100, sekcija Rojan 2.600, sekcija Sv. Ana 800, sekcija Trebče 10.390, P 500, pvdsekcija ACEGAT: potujoče osebje 5.650, ul. Genova 3.500, u1. Bellini 2.900, sekcija Skoljet 1.0C0. V dneh cd 10. do 16. februarja se je v tržaški občini rodilo 49 živih in 1 mrtev otrok, umrlo je 75 oseb, poročilo pa se je 26 pa rov. Občni zbor PD «Rdeča zvezda» v Saležu Preteklo soboto je imelo prosvetno društvo «Rdeča zvezda» v Saležu svoj redni letni občni zbor. Odbor je poročal o do e,lunjem delovanju in o finančnem položaju, v katerem se nahaja društvo. Iz poročila 'e bilo razvidno, da je društvo v pretfeklem poslovnem letu razmeroma malo delovalo. Temu so bile seveda krive razmere, v katerih smo se znašli, ko srno vodili težko borbo proti razkosanju in uničenju STO. Aktivno delovanje zelo ovira tudi dejstvo, da društvo nima primernega prostora., v katerem bi se izživljalo in kjer bi se, bodisi dramska skupina kakor tudi pevski zbor, nemoteno pripravljala na svoje nastope. Zaradi tega ker društvo nima primerne dvorane in zaradi slabega vremena je moralo preteklo poletje odpasti tudi gostovanje svetoivanskih «Mandrjurjev». Toda kljub temu je bilo društvo v finančnem oogledu aktivno. Na občnem zboru je bil izvoljen tudi nov odbor, odnosno ie bi! v glavnem potrjen prejšnji. Odbor se je obvezal, da In v najkrajšem času izvedel včlanjevanje, zaključil razprodajo Ljudskega koledarja 1955 in poživil kulturno delovanje v vasi; v poletni sezoni pa bo organiziral svečano proslavo 10. obletnice svoje ustanovitve. Glasbena Sola v Podlonjerju. Prosv. dr. «Zvezda» v Podlem jerju je ustanovila svoi glasbeni tečaj, v katerega se :e do zdaj vpisalo 17 mladincev za pouk v già beni teoriji in raznih glasbil, kakor harmonike, viioline, klavirja in instrumentov na pihala. Poučuje pevovodja Danilo Pertot. Pouk se je pravkar pričel ter je še čas, da se lahko vpišejo še drugi. Slovensko narodno gledališča za Tržaško ozemlje V nefclio 20. t. m. cj ;6. U1 v Avditoriju v Trstu Roger Ferdinand (O V nedeljo 20. t. m. ob 20. v Avdltorju v Trstu Ben Johnson «Volpone» V četrtek 24. t. m. cb 20.1 v dvorani v Borštu Roger Ferdinand «3 ! eh* K I M 41 OPČINE Sobota: Prišla je zora «Arri S,Sn0vltev v nedvdjOv i a ! U d l. t-o ponedeljek. ’:Tla: v ljubezni grešiva \ df (In amore si pecca in due). Cn.rtek: Potratnež (Lo sprecoh' Ponovitev v petek. PROSEK Sobota: Neumnosti v svetu (P Iie nel mondo). Pono-viitev v necièljo. Torek: Potovanje na Ven,; (Viaggio sui pianeta Vener» Četrtek: Škandal njegovega L l.i.enjg .(Scandalo della " vila). NABREŽINA S in0tj,;l. IHorriuraški uporni1 (Ribelli di Honduras) ronovitev v nedelj d Sreda: Tihotapci v Makau (C« traba.ndieri a Maccao). Smučarski izlet v Ravascletto A. K. Jadran prireji v del jo 27. februarja smuč1 >ki izlet v Ravascletto, Vpi^ vanje bo v klubskih pros' rih v ulici Macchiavelli II nadst. v soboto 19 t. m. 18 do 20 ure, v nedeljo 20. m. od 10 do 12 ure in v i neieljek 21 t. m. od 20 do ure. Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ ( Blagi) Založništvo «DELA» Piska tip. RIVA, Torrebianr» ZZlc me ne ro; Up £ ža\ so De' lik Po: Pri no v IS lar SE loč žaj mi ( i ti čil, fra na gos vai ion ni lje: ) ske 0 i ski list ser Pr e bit VOI ga lik. Ra ki Pri ko; Pni !>: do ne ren We I: sku sPo PU, čije in Vei (tla log rje' soc ie kar Rov mn 8ke vja like kac lesi saa heu 1 ibe čin. m» tak hn ki , ki,' Ure Ad, C **A| » Slovensko Narodno Gledališče za Tržaško ozemlje V nedeljo 20. Mil- ob 16. uri i- PeidiH-and Predno se odločite za nakup blaga za moško obleko, oglejte si naših 500 različnih vzorcev. Postreženi boste dobro in po najugodnejših cenah. A. RERTOT TRST ulica Ginnastica, 22 - tel. 95 998 3 -I- ENA Zadnjič v Trstu ! Ob 20. uri Ben JaUnson VOLPONE Zadnjič v Trstu! p Don nap °ROl mai llJa na •nu Ore ščai da leje Po; K deli dog Vor čo Je > hi •Ule ‘hči da i*hl sn0 vžb (an kot, ‘ie i*j 7-P: ho Bot, . fi “so Sl” K