i!'1 V.  Dozdajšnja razmotrivanja o preusitrojitvi našaga šofetva so nam zaortala pat, po katari nam je boiditti, da se načrt mdejstvi. Pokaizala pa so nam tudi, da morarrto preiti do podrobnega dela v posaimeznih skupinah, ki upoštevajo Gangtoiv načrt v 21. štev. »Tov.« Traba se je tudi zedmiti na vprašanje, ali naj soidalujejo pri vsaki skiupini vsi ndje v odselku, voljenemi od »Zaveze«, ali naj prevzamajo po svojem naignenju, večjam zaramanju in posebrrih zmioižTiosti-h posa.miezniki delo le v posameznih skupinah. (Vse slovensko učiteljstvo pa ponovno prosvtno, da se udelažuje dela pri tem načrtu aktivniejše, kakor se ga je doslaj. Saj js vendar potreba, da se izražajo in bistre to^adavne imisli in pojmi, ker se le tako iziboiljšuje lahko ves načrt. Otrasti se inoram:o že enkrat misli, ki nam je postala že načelo v vsem našem skupnem deilu, da prapuščamio vsako delo le nekaterim, ki naj ga prirejajo in izgotavljajo, vsi oistali pa izvršenama podeljujem;o z neinterasiranim priitrjeivanjem svojo sankcijio. Kar potrebujemo vedno, ie obče zannnanje in iniciativa; obča a:ktivnost! Da gavorim z danim priimerom: Vsa učiteljska druištva »Zaveze« so bila poizivana -na sodelovanje pri tem načrtu preustroijitve našaga šolsitva, a do danes se ni odzvalo niti eno; nhi nisnio čitali, da bi že katero sklicalo v ta namen zborovanje ter to vprašanje postavilo na dnevni red. Taka indolenca pri učiteljstvu napram stanov.sikim in šolslkiim vprašanjam se obsoja sama! — Ta priipomiba bi spadaila sioer le pod črto, a namasti-H simo jo v besedilo članka, da se vnovic ne prazre!) Glade naorta pa bi predlagal, da sc zadmimo na sledeče obravnavne točke: I. Or ganizacija šolst va — (ita inora biti gotoiva najprcj, ker tvori bistvio načrta, oibemem pa tudi temelj vsej vzgoji ka-kor tudi stališou učiteljstva) in sicer: a) spilošna ljudska šola in obvezno nadailjiavalno (strokovno) šo^lstvio; se izvede v poidroibnosti; b) sradnje in visoko šoJstvo; se prcvzarne v načrt (od naše stranii brez podrobne proiiz-vedibe) le kot zahteva organične celote; c) izobrazba učitalijsitva ljudskih in nadaljevalnih šoJ; se izvade v podrobnosti. . Bri podrobni izvedbi se upoštavajo nioanenti: a) nravstvana vzgoja, pedagoškc napr ave; b) talasna vzgoja, padagoške naprave; c) pauk — diidaiktične nai>rave; č) šoteka ofganizacija v ožjam smisJu; d) šo'lsk.0 nadzorniško viprašanje. II. S o c i a 1 n e n a p r a v e p r i š oi i. III. Učiteljska pr a gma.t ik a. IV. lzvanšolska splošna n arodjna vzgoja. Ta načrt se po j^otreibi iizpopohii, m. iai>rein)ani. 2. Kot splošna načela in splošne zabtv ve, na katarih naj teinelji ves načrt, n;i vajam: A. Sp 1 o šn o: 1. Vas pouk in vsa v^zgoja temelji na narodiM podlagi. 2. Vse šolstvo je urejeno tako, da mu je namen enotna narodna feobrazba; emotna v item, da so deležni splošne izoibrazbe Lahko vsi udje naroda potam javnega pouika in potom jaivnih socialnih naprav. 3. Ljudski špli je naman, da vagoji in splošnio izobrazi najširše narodo^ve sloje. Pod splošno izobrazbo umevamo gotovo množino1 izobrazbe potom vizgo.je in pouka, ki iistvarja ilastno miišljenje, možnost sklepanja in dajanja. (S tam je začntana tudi didaktična "pot v splošnem šolstvu.) 4. Nadaljavalne šoile iz.obrazujejo vse naroido^ve rokotvoaine sloje strokovno in jim nudijo sklošno izobrazbo kot nadaljevanje ljudske šoie; (zato so potrabne ¦uredbe učnih dalavnic, razširjenih šolskih vrtov, goispodinjskih tečajev; pouk se virši le ob delavnikih in izven večemih ur, pouik v talovadbi in v enem dnigam živam jazifeu.) 5. Srednje šolstvo prevzeina oianova znanstvene izobraztoe. 6. V'isokiim šolam je n,amen ])oglobitev znanstvene in strdkovne izobrazbe, da tako iEzpolnjujejo svoye idealne im praktične naloge. 7. Izabrazba učiteljstva Ijudskrh in nadaljevalinih šol je mogioča le v oikvirn. 5. i n 6 .toSke. 8. ŠoJsko. doibO1 pasameznili katagioaij doiločajo pedagoška načela in oiziri na smoter teh kategoriij. 9. Vse šofetvo -moira biti v svooi organizaciji urejano tako prafotičn.o, da prepreča nastanjenje inteHgenčnega proletariaita v narodu. 10. Vak ud naroda iima pravioo do brezplačne udaležbe pri izot>razbi v okviru vsega šolskaga oirganiznia po sv.ojih • nagnenjih in zimožnostih. 11. I>o višj-e znaffistvene iizabrazbe imajo prosto pot le nadarjeni; a tudi ti le, če se je hočejo poisluževati. (Sledi iz 10). 12. Za dosego v 10. in 11. iza*ažene praivice se zahteva brezplačnoisit pouka in učirHi srcdstev v vseh šoJah, kaikor tudi b're!zcibzirn.a podipora za vse, ki bfr se zaradi gmotnih družinskih razmer ne mogli razvijati po zahtevi 10. (Stipendiji, javni lternaii itd.). B. N a 6 e 1 a z a u g o t o v i t e v u .č i t e 1 j s k e g a s t a 1 i š č a: 1. Za vse učiteilje se zahtova popolna politična in gospodarsika neodvisnost. 2. Šolskega voditelja voli učitelijstvo ctatične šole, pa le za oimejetK> doibo. 3. Nadzomiška prarvica krajnih šolkih svetov se odpravi. 4. Za šolsko nad;zorništvo posaitrieiznih kattegorij se zahteva daljše delovanje na .ravnotakih šoJah in izka-z temeIjite pedagoško-didaiktičrie izoibrazbe. 5. V šolskih 0'blasitih se lttiora zvišati vpliv učiteljev in njihovih ikonferenc (kakor tudi vpliv šolskih zdravnikoiv). 6. Učiteljsko praigmaitiko si izdela v načrtu učiteljstv.o saimo ter imia odtočilen vpliv na njen sprejem in njeno preuredbo. C. Socialne naprave: 1. Že povdarjema brezplaonost pouka iii vseh učnih pripomoičkov. 2. Ugotovitev priipaniiookov za olalikooenje študija ubožiiim učenoam (stipe-ndiji, javni mteirnati itd.). 3. Šolsko zdravništvo in obvezno zdfavnišiko nadzo<ro<vanje vseh učeftG&v. 4. Oskrbwe napraive za otroke, ki so zapuščeni ali bretz staršev. 5. Šolske kuhinje in zavetišča. 6. Skrbstvo za bolehne in slabotne iroike ubožniih staršev Gavna otT-^-r* zidiravilišča in oikrepčevailišča). 7. Vse javne sociatae naprave služijo splošnj narodni vzgojni iiredibi. Č. Izvenšolska s p 1 o š n a .n ar o d n a vzgoja: 1. Kot dopo.lnujooe izoibraževakie napravc se mioraoo ustanoiviti: jatvne mladin.ske in ljudske knjižnice, ki se vzdržujejo ali z občmskitn davkom (kakor na Angleškem) ali -a s skutp>n.im delavanjc-n ni'i iSubveTicijami javnih korporaciij. 2. Poljudni vseisčiliški tečaji se moraja v večjih krajih oinioigooiti z izdatniii)i subvencijanti javnih iko.rporaci.i. Trudi ta načela in zahteve podajam v prorr;.otriivanje, iapolnenje in m.0Tebitno izpreineinjenje. P. n. tovariše, ki so odse- kovi člani, pa prosim, da jih zlasti tanic- ito predeJajo ter poročaj.0 'o teni meni, :a sestavi.m nadaljmo toizadevno javno !)vesti!-o. Pavel Flere.