Celje - skladišče
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
DOBRO NAM
DOŠLIII CELJE -KRUSEVIJANI!
Vaš dolazak nas je jako obra-dovao, i želimo vam, da vaš bo-ravak u Celju bude što uspešni-ji i što prijatniji.
U Celje smo vas pozvali iz više razloga. Neke od njih lako je opisati, jer su manje više tehnološkog, tehničkog i poslov-nog karaktera, a druge mislimo da i nije baš tako lako opisati i izraziti. No ipak pokušačemo I to.
Vaš dolazak ovamo rezultat je priključenja vašeg pogona emajlirnice u Kraševcu koji je sada naš zajednički pogon. To je materijalna baza na kojoj če se zasnivati buduča saradnja, kao na nekom čvrstom kamenu temeljcu. Ali ovaj čvrsti kamen temeljac neka ne bude tako čvrst kao naša saradnja medu ljudima — radnicima — proiz-vodacima. Jedino taj odnos treba u stvari da bude ona osnova ko ja če nas udraživati dugi niz godina. Nadamo se da je vaša posjeta Celju samo prvi mali korak u našo j budučoj sarad-nji tako u proizvodnji kao u svim našim odnosima. Pogon emajlirnice u Kraševcu i vi koji ste došli u Celje ustvari ste naši prvi saradnici koji dete ra-diti sa nama rame uz rame u okvira istog preduzeča iako se nalazite više stotina kilometara od nas. Naša saradnja sa vama ima pored tog proizvodnog i čisto sadašnjeg ljudskog faktora još jedan dublji, istorijski. Pri torne mislimo na 1941. godinu. Tada je nemački okupator po-čeo sa masovnih iseljavanjem Slovenaca na sve moguče Strane sveta. Dobar deo naših su-gradana bio je preseljen u Srbijo, pa i u vaš Kraševac. Način na koji su ti naši sugradani u tom teškom trenutku bili primljeni od vas i od vaših su-gradana ostače kao nezabora-van dogadaj za sve nas. Zbog toga nam je vaš dolazak u Celje još draži i dragoceniji i čvrsto verujemo da če to biti je-
dan posticaj da udraženim sna-gama postignemo što je moguče veče i lepše rezultate na podračju proizvodnje i naših medusobnih ljudskih odnosa za dobrobit svih nas.
Želimo vam da se osječate kod nas kao kod svoje kuče sada i svaki put kada dolazite u Celje. Duh kolektivnosti neka prožima sve naše misli i stremljenja!
Vaš prihod v Celju nas je zelo razveselil in želimo vam, da bo vaše bivanje tu kar najbolj uspešno in prijetno.
V Celje smo vas povabili iz več razlogov. Nekatere od njih je lahko pojasniti, saj so več ali manj tehnološkega, tehničnega ali poslovnega značaja, za drage pa mislimo, da jih niti ni tako lahko pojasniti in izraziti. No, poskusimo pa vseeno:
Vaš prihod v Celje je rezultat priključitve obrata emajlirnice v Kraševcu, ki je sedaj naš skupni obrat. To je materialna osnova, na kateri se bo gradilo naše bodoče sodelovanje, kot na nekem trdnem temelju. Vendar niti ta trden temelj naj ne bo tako čvrst, kot vez med ljudmi — delavci — proizvajalci. Samo ta vez bo dejansko osnova, ki nas bo združevala dolga leta. Upamo, da je vaš obisk v Celju samo prvi mali korak na naši poti sodelovanja tako v vseh naših odnosih. Obrat emaj-limice v Kraševcu in vi, ki ste prišli v Celje, ste dejansko naši prvi sodelavci, ki boste z nami z roko v roki v okviru iste tovarne, čeprav ste toliko sto kilometrov od nas. Naše sodelovanje z va'mi ima poleg proizvodnega in popolnoma sedanjega obeležja še nek globlji, zgodovinski. Pri tem se spominjamo leta 1941. Tedaj je okupator začel izseljevati Slovence
(Nadaljevanje na 2. strani)
KREPITEV SAMOUPRAVNEGA, SISTEMA
Zopet smo doživeli izredno uveljavitev organizacij je ZKJ v njeni borbi za napredno razvijanje našega družbenega sistema, našega samoupravnega sistema.
. V komaj preteklem obdobju smo večkrat postavljali vprašanje vloge in dela organizacije ZKJ v širšem smislu, pa tudi vlogo in delo organizacije ZK v našem kolektivu. Odgovori na tako postavljena vprašanja, ki so bila večinoma dobronamerna, včasih pa tudi provokativna, so bili' vedno nedolpčeni in splošni... razvijati in krepiti samoupravni sistem«. Toda našli smo istočasno tudi opravičilo za neaktivnost s trditvijo, da samoupravni organi morajo in so sposobni samostojno odločati o vseh problemih v okviru njihovih kompetenc. Preživljali smo torej obdobje samozadovoljstva in se uspavali z doseženimi uspehi.
Kam lahko pripelje samozadovoljstvo nam je zelo nazorno prikazal četrti plenum CK ZKJ na Brionih, kaj se lahko dogaja kljub aktivnosti samoupravnih organov. -.
Zadovoljni smo lahko, da je prav ZKJ bila tista organizacija, ki je odkrito postavila vprašanje deformacij-, ki so se vse bolj uveljavile v našem sistemu. Pomembnost diskusije in sklepov CK je toliko večja, če upoštevamo, da se organizacija ZKJ ni ustrašila odkriti pomanjkljivosti v svojih vrstah. S tem je or-ganizačija ZKJ ponovno našla svoje aktivno mesto v našem družbenem razvoju, dokazala je, da je vprašanje kvalitete članov ZKJ ravno tako pomembno kot v najtežjih trenutkih naše revolucije, da je potrebno kadre stalno izpopolnjevati in jih vključevati v aktivno delo samoupravnih organov.
Deformacije, ki jih je obravnaval CK v najširšem obsegu so imele svoj odmev tudi v najmanjših enotah našega družbenega sistema, zaradi tega lahko pričakujemo preroditev dela najosnovnejših enot organizacije ZKJ, to je osnovnih organizacij.
Miro Jančigaj
Tudi zanje se je pred 25 leti sprožila prva puška, tudi zanje se je začela pred četrt stoletja oborožena vstaja jugoslovanskih narodov
DOBRODOŠLI V
(Nadaljevanje s 1. strani) na razne strani sveta. Mnogo naših rpjakov je bilo preseljenih v Srbijo, mnogo v vaš Kru-ševac. Sprejem, ki so ga tl naši rojaki v tem težkem trenutku doživeli od vas in vaših rojakov, bo ostal za nas nepozaben. Prav zato nam je vaš prihod v Celje še dražji in bolj dragocen in trdna verujemo, da bo to spodbuda, da z združenimi močmi dosežemo čim lepše uspehe na področju proizvodnje, predvsem pa v medsebojnih odnosih za skupen blagor.
želimo vam, da se počutite pri nas, kot doma, danes in vedno, ko boste prihajali 'v Celje. Vse naše misli in težnje naj prevzema duh kolektivnosti.
fLA Sil IDLIhTlVA OBRATA VIV (LIJU
Predzadnjo soboto ob 8. uri so se sešli delavci obrata VI. Z mnogimi sodelavci podjetja. Najprej so se zbrali v sejni sobi, kjer jih je glavni direktor naše tovarne Lojze ligo takole pozdravil: »želo mi je "drago, da Vas lahko pozdravljam kot najmlajše, najnovejše člane kolektiva. Ne pozdravljam Vas samo v svojem, ampak v imenu vseh članov kolektiva. Upam, da ste dobro potovali, da se" dobro počutite, v teh dneh pa želim, da kar najbolje spoznate ljudi tu in podjetje samb. želim, da se nato z vsemi temi vtisi vrnete na Vaša delovna mesta, kjer je vse pripravljeno za začetek dela. Vaše delo ne bo majhno, saj veste, da morate že letos emajlirati 20 tisoč kopalnih kadi.
želim, da pri nas spoznate ljudi, delo in poslovanje, ne samo v proizvodnji, ampak tudi družbeno politične delavce in člane organov upravljanja. Želim, da potem skupaj začnemo z delom in upam, da bo naše sodelovanje dobro, kajti sodelovati bomo morali redno, redno se bomo sestajali, saj imamo odslej naprej skupno delo in skupne, težave. Tudi reševati jih bomo morali skupno!«
Člane kolektiva obrata VI. so nato pozdravili še predsednik centralnega delavskega sveta Vili Končan, predsednik upravnega odbora Ivan Čendak, sekretar TK ZK Milan Kavčič in poslanec v zveznem gospodarskem zboru Jože Turnšek.
V imenu gostov se je zahvalil Miličevič Božin z besedami: »Smatram za svojo dolžnost, da se sedajle zahvalim za vso pozornost, za prisrčen sprejem' in za Vaše dobre želje. Danes smo se sestali vsi prvič takole uradno.
M - SODELAVCI IZ RUliŠhVCA
Mi vemo za napore, ki ste jih vložili za nas, cenimo jih, zagotavljamo vam, da bomo opravičili vaše zaupanje, dostojno predstavljali EMO v Kruševcu in to vam sedajle obljubljamo.«
V nevezanem pogovoru so se navzoči nato pomenili o razvoju in delu tovarne, o predmetu poslovanja, proizvodnih obveznostih, o Sloveniji in prvih vtisih.
TOVARIŠI IZ OBRATA Vi VVELENJI. IN LJUBLJANI
V torek, 5. julija smo priredili za tovariše iz obrata VI — Kruševac ogled dela naše lepe Slovenije. S tovarniškim avtobusom smo se peljali na ogled Velenja in Ljubljane. Vtisi, ki so jih tovariši dobili v Velenju ’ so bili izredni. Navduševali so
Člani kolektiva obrata VI. v pogovoru po prihodu v Celje
Dopoldne so si gostje — sodelavci iz Kruševca — ogledali tovarno.
Ob prihodu članov kolektiva iz obrata VI v Kruševcu je bil izdelan program dela ter strokovnega usposabljanja. Sektor priprave proizvodnje je bil zadolžen, da s tovariši, ki bodo opravljali naloge s področja, ki po pravilniku spada v njegov delokrog, uredi poslovanje in da vsa potrebna navodila. Obenem je bil direktor sektorja zadolžen, da tovarišem iz Kruševca predava o razvoju podjetja od ustanovitve do danes, da jih seznani z notranjo organizacijo podjetja in prikaže njegov perspektivni razvoj.
Vsa izvajanja so naši sodelavci iz Kručevca pozorno spremljali in pri tem pokazali veliko zanimanja. Iz razgovorov je bilo razvidno, da niso imeli pravilne predstave o podjetju, predvsem jih je iznenadila velikost podjetja, kakor tudi izredni delovni elan naših proizvajalcev. Zatrjevali so, da bodo po svoji moči poizkušali posnemati tovariše v Celju In da v produkti vnos ti na njihovih delovnih mestih v Kruševcu ne bodo zaostajali.
Marjan Žuraj
se nad lepotami Velenja in Velenjskega jezera. Pripombe so bile, da tudi pri njih rastejo nova naselja, vendar nikjer ni toliko zelenja in tako ugodne razporeditve zgradb. Tudi čistoča v mestu jih je presenečala, saj o kakšnih smeteh ni bilo sledu.
Iz Velenja, smo se peljali v Ljubljano. Vso pot je bila tišina. Tovarišev so bile same oči, ko so videli velike površine hmeljskih nasadov in ostala obdelana polja. Navduševali so se nad cvetjem na pročeljih hiš. Nek tovariš je pripomnil, da je vsa Slovenija en sam vrt. Posebne vtise so zapustile Kamniške Alpe. V Ljubljani smo si z gradu ogledali mesto. Nekateri so bili takoj po osvoboditvi v Ljubljani kot pripadniki JLA. Niso se mogli načuditi spremembam, ki so nastale po osvoboditvi. Po ogledu Ljubljane smo bili na zakuski.
Ko smo se vračali v Celje so zapeli nekaj pesmi, ker so bili prevzeti od vtisov in zelo zadovoljni, Hvaležni so nam za ta izlet. Skrbi jih, če bodo zmogli to, kar od njih pričakujemo. Sklenili so, da bodo s svojimi uspehi in pridnostjo povrnili naš lep sprejem kot člane kolektiva »EMO«.
Albin Brenčič
Nagrajena prizadevnost pri odpravi posledic požara
Sektor priprave proizvodnje je dal predlog, da se nagradi 37 tovarišev, ki so sodelovali pri hitri odpravi posledic požara v topilnici. Upravni odbor je osvojil predlog sektorja priprave proizvodnje in dodelil izredno nagrado vsakemu 50,00 N-din.
PttOIZVDBVJA V PRVI M POLICIJI)
V prvih treh mesecih letošnjega leta smo proizvodne naloge presegali, v mesecu aprilu, maju in juniju pa planskih nalog nismo dosegli. Večja, proizvodnja v prvem četrtletju je zadostovala, da je bil do konca meseca maja proizvodni plan še vedno 100 % dosežen. Najslabši mesec je bil junij,-ko je bil plan dosežen le s 93 kar je vplivalo, da je proizvodni plan po količini v prvem polletju dosežen le z 98%. Od posameznih proizvodnih grup so problematični v pogledu doseganja proizvodnega plana le emajlirani izdelki. V primerjavi z letom 1965 proizvodni plan predvideva porast emajliranih izdelkov v letu 1966, za te dodatne obremenitve pa emajlirni-co nismo pripravili. Število izdelanih komadov v letu 1966 je v primerjavi z lanskim obdobjem v letu 1965 precej višje, vendar pa se je povprečna teža izdelka občutno znižala, kar ima za posledico tudi nižjo količinsko proizvodnjo. Precejšnje izvozne naloge pri emajlirani posodi v zahtevnih izdelkih in barvah povečujejo naloge tehnologije v emajlimici, ki jim pa nismo v celoti kos pri maloštevilnem strokovnem kadru, ki dela na tem področju.
Zahteve tržišča postajajo po asortimanu in kvaliteti vsak dan večje in zahtevajo od pripravljalnih služb in izvajalcev vedno večjo sposobnost prilagajanja, kar pa v prvem polletju ni bil vedno slučaj. Podoben pojav, da ne dosegamo proizvodne naloge v sredi poslovnega leta se je pojavljal tudi v lanskem letu in je pričakovati tako stanje tudi v mesecu juliju in avgustu, v kolikor ne bomo z ukrepi preusmerili ustaljeni ritem proizvodnje v teh mesecih.	Drago Mravlak
imai/ticu
3
RAZPRAVA O MOŽNOSTIH RAZVOJA PODJETJA v oddobjn 1966-1970 pred razširjenim del. kolegijem
Nujnost in obseg potreb regeneracije zastarelega strojnega parka in naprav ogrožajo skoraj vsako možnost prav tako nujnega in potrebnega razvoja podjetja. Osnovni cilj v srednjeročnem planskem obdobju bi bil stabilizacija proizvodnje na tržišču in ureditev pogojev proizvodnje za koriščenje kapacitet vsaj na sedanjem nivoju. V okvirju možnosti tudi kvalitetni premik v razvoju proizvodnje z vključitvijo novih proizvodov v proizvodni program podjetja.	,
Čeprav razprava okrog študije o možnostih razvoja - našega podjetja v času od 1966 — 1970 leta še ni končana, je pa vendar možno iz dosedanjih razprav izločiti bistvo problema v razvoju podjetja in proizvodnje za naslednje srednjeročno plansko obdobje. 'Gre namreč za probleme, ¡katerih nujnost rešitve je primarna. Toda rešitev teh vprašanj ne predstavlja razvoja v pravem smislu besede. Ti problemi, ki zavirajo naš dejanski razvoj so predvsem v kritični stopnji istrošenosti strojnega parka in opreme. Gre predvsem za istrošenost instalacij-energetskih virov, toplote, elektrike in plina ter za nujno povečanje kapacitet za proizvodnjo frit im ureditev nevzdržnih pogojev dela v topilnici. Nadalje je problematično stanje skladišč ¡tako skladišča materiala, kot tudi skladišča polizdelkov in izdelkov, odpreme itd. Poleg nujnosti rešitve teh vprašanj pa bo nujno potrebno vskladiti nekatere kapacitete v proizvodnji z odpravo ozkih grl. Prav tako bo potrebno vključiti v proizvodni program nekatere nove proizvode. Ureditev
teh vprašanj pa predstavlja le pripravo pogojev za možnost izkoriščanja kapacitet vsaj na sedanjem nivoju ter pripravo pogojev za dejanski razvoj. Obseg potrebnih sredstev za rešitev teh problemov. je veliko večji od naših možnosti. Da bi podjetje uspešno rešilo navedene probleme, bodo potrebne nove metode v praksi naše bodoče poslovne politike. Eno od prvih načel naše bodoče poslovne politike mora biti orientacija na razne oblike integracije, kooperacije in poslovnega sodelovanja z drugimi podjetji. Le takšne oblike dela omogočajo boljšo specializacijo, ki je osnova konkurenčnosti tako v pogledu cene kot tudi kvalitete. Razen tega bo potrebno prečistiti naš proizvodni asotiman ž uslugami vred, ter izločiti iz proizvodnje vse tisto, kar nima ekonomske osnove za proizvodnjo v našem podjetju. Skromna investicijska sredstva, ki bodo podjetju na razpolago; bomo morali vlagati predvsem v radikalizacije tehnoloških postopkov in odpravo ozkih grl. Da bi lahko ustvarili več sredstev za dvig osebnega in kolektivnega stan-
darda ter za razvoj podjetja, bo nujno potrebno odpraviti nekatere slabosti v poslovanju vsaj tiste, ki so subjektivnega karakterja. Gre predvsem za ureditev tipa organizacije poslovanja, ki bi moral ustrezati našemu sistemu in pogojem dela. Takšen tip organizacije poslovanja mora združevati vse subjektivne sile pri ostvaritvi cilja, ki je skupni cilj vseh nas. In še več. Takšen tip organizacije poslovanja mora delovati impulsivno preko odgovarjajočega funkcionalnega sistema in ugodno vplivati na tempo in ritem proizvodnje oz. poslovanja sploh. Ni racionalnega poslovanja brez dobre organizacije. In še nekaj moramo dosledno spremeniti v naši bodoči praksi in sicer našo miselnost. Namreč gre za načelno stališče do Vprašanj proizvodnje in delitve. V odnosu do teh vprašanj se obnašamo tako, kot da med proizvodnjo in delitvijo ni nobene zveze oz. kot da bi bila možna delitev brez proizvodnje. Naša prizadevanja v bodoče moramo osredotočiti na reševanje problemov proizvodnje, izvrševanja plana in ustvarjanja sredstev za'delitev. Če ni proizvodnje, ni sredstev za delitev, če pa ustvarimo več'sredstev, potem je vprašanje delitve manj problematično. Zato problematika proizvodnje in izvrševanje plana ter sploh ustvarjanja sredstev mora biti naša po-
glavitna skrb. Ta vprašanja morajo biti nenehna na dnevnih redih tako saomupravnih organov na vseh nivojih, kot tudi na dnevnih redih družbeno političnih organizaciji.
Stopnjevanje pozitivnih rezultatov poslovanja ni neodvisno od števila in kvalitete kadrov ter njihove pravilne zaposlitve. Zato nam mora v bodočem planskem obdobju biti ena od poglavitnih skrbi izabljšanje odnosa med režijskimi in proizvodnimi delavci predvsem na osnovi izboljšanja kvalifikacijske strukture režijskih delavcev. In končno, vprašanje odgovornosti posameznikov in posameznih delovnih enot za količino, kakovost in rok izvrševanja delovnih nalog mora biti v bodoče v naših internih predpisih bolj jasno definirano in dosledno upoštevano. To so samo nekateri od problemov, katerih uspešna rešitev bi občutno prispevala k ustvarjanju boljših • poslovnih rezultatov. Moramo se zavedati, da smo z razvojem tako proizvodnje kot podjetja v zaostanku. Vse to pa ima polni odraz na za nas nezadovoljive rezultate poslovanja. Študija, ki je trenutno v obravnavi, bo z gotovimi .korekturami in dopolnitvami lahko služila kot osnova za izdelavo najprej Srednjeročnega in razvojnega programa podjetja nato pa bo ta program osnova za izdelavo investicijskih programov. Program nalog v razvoju podjetja in proizvodnje je zelo bogat. Potrebe so velike, želja pa je še več, vendar vsaka od njih ima svojo ceno.
Čedo Deletič
JOŽE TURNŠEK
DRUŽBENI PLAN RAZVOJA JUGOSLAVIJE DO LETA 1970
SPLOŠNI POGOJI GOSPODARJENJA
Osnovne cilje razvoja je treba doseči s čimbolj svobodno aktivnostjo samostojnih nosilcev ekonomskih odločitev v skladu z njihovimi interesi. V bodoče mora biti razvoj splošnih pogojev gospodarjenja usmerjen v cilju čimvečjega usposabljanja tistih elementov, ki v določenem sistemu omogočajo največje usmerjanje določenih ljudi, povečujejo njihovo produktivnost dela in uspešnost poslovanja, Zaradi teh okolno-sti je jasno dan velik povdarek samoupravljanju in gospodarjenju v delovnih organizacijah, ki se jim je z reformo občutno razširila materialna baza v cilju razširitve materialne osnove za stabilni porast osebnih dohodkov in življenjskega standarda. federacija in ostale
družbene politične skupnosti morajo še nadalje razvijati takšne splošne pogoje gospodarjenja, ki bodo ustvarjali dohodek vodilnih organizacij na osnovi doseženega nivoja in porast produktivnosti dela. Svojo ekonomsko moč in rast morajo delovne organizacije ustvarjati predvsem s svojo akumulacijo in prostimi bančnimi sredstvi. Izpopolnjevanje družbeno ekonomskega sistema v skladu z gospodarsko reformo bo ustvarjalo osnovni predpogoj v vodilnih organizacijah za intenzivno gospodarjenje in boljšo tehnologijo iir organizacijo dela. Za doseganje čimboljših rezultatov in usmerjanje ekonomske razvojne politike bodo delovne organizacije nujno našle skupen interes v, okviru ustreznih
dogovorov in asociacij, hkrati pa tudi v vseh oblikah samo organiziranosti.
Važen moment pri poslovanju delovnih organizacij je vsekakor oblikovanje in režim cen. Z reformo so bili formirani odnosi cen blaga in uslug z upoštevanjem dejstva zakona tržišča tako notranjega kot zunanjega preko obveznega enotnega valutnega kursa. Vsa ostala neobhodna odstopanja so več ali manj osnovana na razvojni politiki kjer se v te namene uporablja odgovarjajoča carinska zaščita, kreditna in monetarna politika, davčna politika itd. Nujna vsklajenost blagovnih in kupnih fondov,, stabilnost valute, večja odprtost tržišča proti mednarodnem tržišču, predstavljajo nujne pogoje za zadržanje stabilnih odnosov cen. Pri upoštevanju takšnih pogojev se bodo"' sukcesivno sproščale posamezne grupacije izdelkov, za katere bo veljal režim svobodnega formiranja cen.
Devizni in zunanje trgovinski sistem, ho prav, tako omogočal
samostojnejše razpolaganje z deviznimi sredstvi s strani gospodarstva kot pa je to daniš. Enotni valutni kurs se ne bo smel narušiti, v prehodnem obdobju pa bo gospodarstvo razpolagalo s povečano retencij-t sko kvoto in delom amortizacije, ki jo bi lahko koristilo za nabavo opreme v inozemstvu in sklepanje kreditnih aranžma-nov. Predvideni devizni in zunanjetrgovinski sistem mora o-mogočiti formiranje konvertibilnega dinarja, s čimer bodo v prehodnem obdobju formirani devizni računi avtomatično oziroma bodo sami po sebi u-gasnili. ¡Osnovne kategorije v deviznem in zunanjetrgovinskem sistemu so v načelu svoboden izvoz, svoboden uvoz, reguliran uvoz in sklepanje kreditnih in ostalih finančnih aran-žmanov z inozemstvom. Postopna liberalizacija uvoza se bo opravljala v enakih odnosih re-promaterial, oprema in blago široke potrošnje v okviru razpoložljivih deviz, odnosno stanja v plačilni bilanci. .
ZsMUijpheo
Površina zemljišč zaostala za obsegom proizvodnje
Razvoj našega podjetja od leta 1945 naprej, ko smo proizvajali okoli 5000 ton izdelkov, pa do danes, ko proizvajamo skoraj petkrat toliko, je po obsegu svoje proizvodnje izredno dinamičen. Stroji in naprave so se modernizirale, zgradili smo tudi nekaj objektov, vendar v glavnem vse na prostoru, ki se ni bistveno povečal od osvoboditve. Ves ta čas čutijo naši proizvodni obrati, predvsem transport in skladišča, vedno večjo utesnjenost prostorov, obenem pa je vedno več zahtev po razširitvi tovarniškega ozemlja, kar bi nam omogočalo bolj uspešno poslovanje v omenjenih dejavnostih. Tudi inšpekcije s strani požarno-varnostnih organov ter sanitarnih in zdravstvenih organov nas v vSeh zapisnikih opozarjajo na izredno utesnjenost prostorov in priporočajo čimprejšnjo razširitev teh prostorov..
Kakor je vsem znano, je možnost razširitve naših površin dana zaenkrat le v smeri proti Voglajni oziroma Hudinji z drami hišicami ob Delavski cesti cestami oziroma s stanovanjskimi hišicami ob Delavski cesti in Krožni poti. Na prostoru ob Voglajni smo že ogradili aeeti-lensko postajo, s tem pa seveda nismo rešili problema" nujno potrebnih dodatnih površin. Zato je nujno, da ogradimo ves razpoložljivi prostor ob Vo-.glajni in Hudinji, s čimer bo omogočena prestavitev vseh tistih skladišč materiala, ki zaradi požarno-varnostnih razlogov ne spadajo v ožji okvir tovarne oziroma v neposredno bližino proizvodnih obratov, obenem pa bomo 'tako pridobili zemljišče, na katerem bomo lahko pričeli s pripravljalnimi deli za tiste objekte, ki so predvideni na tem območju.
Ker bodo samoupravni organi šele odločali o razvojnem programu podjetja^ bomo na
osnovi tega programa izdelali investicijski lokacijski načrt za prihodnje obdobje. Samo za tiste objekte, za katere smo prepričani, da bodo postavljeni v tem predelu, lahko ¡že isedaj brez investicijskega načrta povemo kaj več. To so vhodna skladišča in nova toplarna, ki spada v okvir osnovnih energet-' skih virov tovarne. O drugih objektih, ki bodo zgrajeni na tem področju pa bomo spregovorili kaj več kasneje, ko bo investicijski načrt potrjen in sprejet.
Želja po ograditvi tega prostora je že stara, vendar do danes ni bilo mogoče pristopiti k uresničitvi, ker so bile v stanovanjski stavbi štiri stranke, katerim je bilo potrebno preskrbeti nova stanovanja.
Razumevanje naših samoupravnih organov se je izkazalo, ko je centralni delavski svet podjetja odločil, da prva razpoložljiva stanovanja prejmejo stanovalci omenjene stavbe, nakar naj se objekt poruši. V teh dpeh se seli zadnji stanovalec, potem pa bomo lahko takoj pri-
stopili k ograditvi zemljišča, za kar je investicijski biro že prejel ustrezno dovoljenje.
Z asfaltiranjem Bežigrajske ceste in postavitvijo nove ograje vse do Hudinje ter z ureditvijo zemljišča bo ta del Gaberja spremenil svoj videz, kar bo nedvomno doprineslo k lepšemu izgledu tega dela mesta.
Prispevek za asfaltiranje omenjene ceste kljub temu, da podjetje ne razpolaga z velikimi sredstvi v ta namen, kaže izredno razumevanje našejga kolektiva.	Marjan Žuraj
Učenci v gospodarstvu ob zaključku šolskega leta
Zopet je šolsko leto pri ¡kraju. Kakor vsako leto tako tudi letos zaključujejo nekateri naši štipendisti učno dobo ali letnik. Nekateri prihajajo v podjetje z vedrim obrazom, ker so z uspehom zaključili uk ali razred, dragi pa gledajo v tla, ko predajajo pismeno oceno svojega neuspeha., Učence v gospodarstvu imamo v:
—, Šolskem	industrijskem
centru v Štorah;
—	Elektro-gospodarskem centra v Mariboru;
—	Metalurški industrijski šoli Ravne na Koroškem.
Uspehi ob koncu šolskega leta so bili taki-le:
I.	letnik:
—	rezkalca	2
—	orodjarji	19
1	ima popravni izpit
—	strojnih ključavničarjev 5 1 ima popravni izpit
—	elektrikarjev	4
1	ima popravni izpit
—kalilec	1
učencev skupaj	31
V sredo, dne 6. 7. 1966 ob 8. uri je bila redna seja tovarniškega komiteja ZK na katerem so člani ZK obravnavali IV. plenum CK ZKJ in njegove zaključke. Prisotni so enoglasno sprejeli sklep, da se že v ponedeljek dne 11. 7. 1966 skliče sestanek vseh članov ZK EMO, Celje. Na tem sestanku smo obravnavali zaključke IV. plenuma CK ZKJ. Uvodni material za ta razširjeni sestanek bo pripravila ideološka komisija TK ZKS. Že pred tem sestankom pa je TK ZKS poslal telegram tovarišu TITU, iz katerega bo razvidno, da naš kolektiv v celoti podpira sprejete sklepe IV. plenuma CK ZKJ.
Na razširjenem sestanku v ponedeljek smo poleg zaključkov IV. plenuma obravnavali tudi analizo poslovanja Za obdobje prvih štirih mesecev leta 1966. „
II.	letnik:
—	orodjarjev	25
9 ima popravni izpit 5 ni izdelalo razreda
—	stroj, ključavnic,	4
1 ni izdelal razreda
—	strugar	1
1 ima popravni izpit
■— elektrikarja	2
učencev skupaj	32
III.	letnik:
—	orodjarjev	17	yy
1	ima popravni izpit
2	ponovni zaklj. izpit 2 nista izdelala razreda
—	strojni ključavničar	1
—	elektrikar	1
učencev skupaj	19
Kakor je iz pregleda razvidno, v prvem letniku ni posebnih problemov. Od 31 učencev imajo popravni izpit trije tako, da bo predvidoma do začetka šolskega leta uspeh vseh 31 u-čencev uspešen.
V	drugem letniku pa je kritično stanje pri orodjarjih. Od 25 učencev jih ima popravni izpit devet, pet pa ni izdelalo razreda. Težave jim dela matematika, saj jih 12 ni izdelalo tega predmeta. Iskali smo vzroke pri učencih in v šoli in prišli do zaključka, da je tak uspeh posledica krivde z obeh strani.
V	tretjem letniku je uspešno končalo uk 12 orodjarjev. Eden ima popravni izpit, dva pa morata ponovno polagati zaključni izpit. Eden ni uspešno končal razreda in je pred zaključkom šolskega leta odstopil in se zaposlil. Drugi pa je vsled bolezni neocenjen.
Lahko bi bili z uspehom naših učencev zadovoljni, razen drugega letnika orodjarjev. Morali bomo v bodoče posvetiti več pozornosti med letom in zahtevati od šole, da nas sproti obvešča o takšnih nenormalnih pojavih.
Pojavil pa se je tudi problem namestitve dvanajstih učencev, sedanjih pomočnikov. Gre za delovišča (delovne mize in prostor), katerega v orodjarni primanjkuje. Orodjarna; čaka na izpraznitev dela skladišča pločevine, da se bo lahko razširila. Obljubljeno je, da se bo tudi to uredilo.
Albin Brenčič
CESKI EMAJLIRA ZA MEDSEBOJNE STIKE
Sindikalna organizacija našega ppdjetja je dobila ponudbo češkega podjetja emajlirske stroke iz Friedlanta, da navežemo medsebojne stike ter na ta način izmenjujemo izkušnje in • se medsebojno spoznavamo.
Češko renomirano podjetje iz Fridlanta je zavod s 130-let-no tradicijo in izdeluje širok asortiman emajlirane posode in kovinsike kuhinje ter emajlirano lito jekleno posodo in sanitetne izdelke. Svoje proizvode prodajajo v 32 deželah po vsem svetu.
Ponudbo, ki jo je sprejela sindikalna organizacija je obravnaval izvršni odbor in z navezavo stikov soglaša. Medsebojno spoznavanje naših delavcev in izmenjava izkušenj utrjuje in poglablja medsebojne prijateljske odnose s češkim delovnim razredom in češkim narodom. Pričakujemo, da bodo kmalu, stekli razgovori v tej smeri.
Franjo Panza
čmojitieu
5
PODATKE SO PRIPRAVILI
—	KNJIGOVODSTVO STROŠKOV
—	ODDELEK ZA ŠTUDIJ ČASA
—	KNJIGOVODSTVO OSEB. DOHODKOV
Tako je pisalo na koncu sestavka, ki ga je obravnaval UO na svoji redni seji dne 29. junija 1966. To so bili rezultati, ki jih je dal preizkusni obračun o-sebnih dohodkov po novih dinarskih akordih in po drugih novih merilih.
Člani upravnega odbora so zahtevali, da pred uporabo novih meril za delitev osebnih dohodkov vidijo praktične rezultate po teh novih merilih. Zato smo za nekaj enot izdelali kompletni obračun po novih merilih. Upoštevali smo delovne rezultate in sicer iz meseca maja in tako primerjali osebne dohodke po starih merilih in po novih merilih. Rezultati so pokazali, da bodo osebni dohodki povsod porasli, bolj pri tistih enotah, ki so do zdaj bile med slabšimi in manj pri tistih, ki so danes med boljšimi.
Bilo je vloženo veliko izrednega dela, da smo lahko prišli do praktičnih rezultatov po novih merilih. Veliko dela je opravil oddelek za študij časa in drugi, ki so pomagali.
Kratka izjava vodja oddelka za študij časa, tov. Zapušek-a:
»V proizvodnji imamo okrog 500 različnih opisov za delovna mesta, različnih normiranih delovnih operacij pa je okrog
30.000.	Zato smo imeli pred sabo ogromno dela za tako kratek čas, kot so zadnji trije tedni v mesecu juniju.
V veliko pomoč so bili sku-pinovodje, delovodje in obrato-vodje, posebno pri tem, ko je bilo treba določiti za posamezno delovno operacijo, s kakšno obračunsko osnovo jo naj o-vrednotimo. Prav tako so za
lažje dosegljive norme predlagali ostrejše korekcijske faktorje, za težje norme pa milejše korekcijske faktorje.
Od povprečnih korekcijskih faktorjev (ki smo jih dobili na osnovi preseganja norm v preteklem razdobju) nismo odstopali. Izjema so bile le stiskalnice, kjer smo morali upoštevati možno število hodov.
Pri delu so pokazali veliko razumevanja vsi sodelavci v oddelku. Upoštevali so pomembnost tega dela, zato se je delo večkrat zavleklo v pozne večerne ure.
Veliko so nam pomagale tudi praktikantke (posebno Grošelj Nada) in naše kalkulantke. Dekleta iz stroj episnice so nam pomagale pri tipkanju obrazcev. Ob koncu bi povedal še to, da prosim vse skupinovodje in mojstre v obratih, da nam takoj sporočijo morebitne računske napake; delali smo hitro in na več koncih, zato želimo popraviti morebitne napake.«
Pri preizkusu novih meril so-delali poenterji, obračunovalke, obratni knjigovodje, knjigovodje osebnih dohodkov in nekateri drugi. Delo je bilo potrebno hitro opraviti, ker je bilo na razpolago malo časa. Za dobro opravljeno delo so člani upravnega odbora izrekli vsem javno pohvalo.
Zavod za tehnično izobraževanje v Ljubljani je na pobudo in ob strokovnem sodelovanju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije organiziral v zveznem merilu
II.	nadaljevalni tečaj za izpopolnjevanje kadrov v informacijski in dokumentacijski dejavnosti v skladu z načrtom sistema strokovnega izpopolnjevanja na tem področju.
Predavanja so obsegala znanstvene in tehnične informacije (organizacijo, financiranje, metodiko izdelave, pripravo znanstvenih, tehničnih, proizvodnih, ekonomskih informacij, dokumentacijo (proučevanje virov, vrste gradiva, analitična in sin-
Po opravljenem delu je knjigovodja stroškov Lipar Brigita izjavila naslednje:
»Kljub temu, da je bilo veliko dela, smo delo radi opravili, saj so tudi nas same zanimali rezultati po novih merilih. Redno delo je tako zaostajalo. Odsotna je bila Šoln Ruža, zato nam je šlo malo težko. Ona je obratni knjigovodja za te tri enote, za katere smo delali preizkusni obračun. Zelo so pomagale Jazbinšek Vikica in obračunovalke ter poenterke. Zaradi kratko odmerjenega časa nam je malo trda predla.«
tetična obdelava, kriteriji za merjenje učinka, normativi), lingvistične elemente informacij, organizacijo raziskovalnega dela, birotehniko, industrijsko lastnino (licence, patenti, vzorci, tehnične izboljšave, standardizacijo ter poslovno dopisovanje v angleškem jeziku (tudi strokovna terminologija na področju INDOK). Predavali so priznani teoretiki in praktiki na področju informacijske dejavnosti.
Ogledali smo si tudi nekatere dokumentacijske centre, med njimi center na Inštitutu »Jožef Štefan« v Ljubljani, v Splošni gospodarski banki v Ljubljani, na Sociološkem inštitutu
V enotah, pocinkovalnica, ra-diatorski oddelek in izdeloval-nica kotlov bo delo pri obračunu po obsegu enako prejšnjemu.«
Veliko dela so opravili tudi v knjigovodstvu osebnih dohodkov. Redno delo je moralo čakati, da je lahko bil preizkusni obračun pravočasno gotov. Pohvale vredno je, da so delavke druga drugi pomagale.
Lahko smo zadovoljni, da je tako zahtevno delo opravljeno v rekordno kratkem času.
v Ljubljani, Zavodu za statistiko v Ljubljani, v TAM-u Maribor ter ureditev Patentne pisarne v Ljubljani.
1.	julija smo imeli teoretični del izpita in to iz 6 predmetov. Po izpitu nas je na slavnostnem kosilu na Bellevue-ju pozdravil tovariš Tomo Martelanc, ter ing. Božidar Guštin, predsednik društva dokumentalistov Slovenije. Oba sta povda-rila, da ni dovolj znanje in smernice, ki smo jih na tečaju dobili, da pa je to osnova za pravilno realizacijo in aplikacijo INDOK dejavnosti v posamezna podjetja in ustanove.
B.	J.
»Delo smo radi opravili«, pravi Lipar Brigita ...
INSTITUT
0 tehničnih dokumentacijah in informacijah

6
EtnaflUet
POTREBNO BI BILO UBRATI NOVO POT
Ob reorganizaciji delovnih enot in novi delitvi dela je bil formiran tudi obrat toplotnih naprav. Obrat naj bi predstavljal zaključeno enoto z enotnim proizvodnim programom izdelave opreme za centralne kurjave. V današnjem obsegu proizvodnega programa izdelujemo radiatorje in kotle na trda goriva, zadnja leta pa intenzivno uvajamo proizvodnjo kotlov na tekoča goriva. Ugotoviti pa moramo, da smo proizvodnjo, ki je danes v obsegu obrata toplotnih naprav izredno zanemarili. Ugotovitev zveni zelo ostro, zaradi tega je potrebna širša utemeljitev. Proizvodni program se do danes ni bistveno spremenil v odnosu na program, ki ga je uvedel bivši lastnik Westen, Povečale so se količine proizvodov kar pa ni izboljšalo vsebine našega dela. Proizvodnja radiatorjev se je povečala deset-kratno, proizvodnja kotlov trikratno. Taka povečanja proizvodnje vedno postavljajo vprašanje uve-ljvitve na tržišču, ne samo zaradi problema kupne moči tržišča, temveč tudi zaradi kvalitete izdelka, ki mora nenehno slediti novostim v svetu. Ni dovolj samo upoštevati novosti v svetu, kar si kot renomirana tovarna, dolgoletni proizvajalec opreme za centralno kurjavo ne smemo dovoliti, da ne bi tudi mi prispevali svoj delež v razvoju. Zanimiva je analiza kaj smo v tem pogledu storili, posebno-če moram z analizo dokazati trditev, da smo storili veliko premalo. Obrat je v svoji organizacijski delitvi razdeljen v dve delavnici, zaradi tega bom tudi to problematiko razdelil v dva dela.
ga je upošteval tudi bivši lastnik. Aktivno tekoče delo na razvoju radiatorjev in zasledovanje projektantskih prijemov pri projektiranju centralnih kurjav, bi nam zagotovo pripravilo tržišču odgovarjajoč radiator i našimi karakteristikami. Ce v današnji situaciji ne bomo upoštevali potreb po aktivnem razvojnem delu, se bomo znašli v še večjih težavah, ker se ogrevalna tehnika vedno hitreje razvija.
KOTLI ZA CENTRALNO KURJAVO NE GREDO V KORAK Z RAZVOJEM
Pričakovali bi, da je položaj pri proizvodnji kotlov ugodnejši, vendar moram ugotoviti, da je še slabši. Proizvodni program proizvodnje kotlov je leta in le-
V radiatorskem oddelku ...
RADIATORJI IZGUBLJAJO RENOME
Proizvodni program izdelave radiatorjev obsega proizvodnjo »TRIKA« radiatorjev. »TRIKA« radiatorji so izdelek, ki1 ga je uvedel bivši lastnik na osnovi temeljite študije proizvodnje jeklenih radiatorjev v takratnem obdobju (še danes se nahajajo v tovarni vzroci ostalih proizvajalcev) in predstavljajo izre-de i kvalitetni napredek v proizvodnji jeklenih radiatorjev. Potrditev te trditve je plasman naših radiatorjev, ki ni imel praktičnih omejitev in smo celo pred kratkim obdobjem imeli možnost uveljaviti se z njimi tudi na zunanjem tržišču. Na osnovi teh dejstev lahko trdim, da je bivši lastnik upošteval vodilo, da v kolikor hoče postati renomiran in na tržišču vedno upoštevan proizvajalec radiatorjev, mora prispevati svoj kvalitetni delež pri razvoju radiatorjev.
Dediščina, ki smo jo sprejeli nam je torej nudila dobre pogoje proizvodnje in uveljavitve na tržišču. Vprašanje pa je kako smo izkoristili možnosti, ki smo jih imeli. Zaradi kvalitet radiatorjev in potreb tržišča smo iz leta v leto povečevali proizvodnjo, ki je dosegla kultni nacijo v letu 1965 torej dvajset let po prevzemu tovarne od bivšega lastnika, S proizvodnjo radiatorjev smo dosegali zelo lepe poslovne rezultate pa tudi renome tovarne je bil s tem ar-til lom vzdrževan na zavidljivem nivoju. Ker je proizvodnja radiatorjev izredno izrazita proizvodnja predelave pločevine smo za ta proizvod trošili tudi sorazmerno največje količine pločevine. Potrošnja pločevine, ki je na našem notranjem tržišču deficitarni artikel je iz dne-
va v dan narekovala potrebo uveljavitve naših radiatorjev na zunanjem tržišču. Ta potreba se je izrazito pokazala po letu, 1960. To leto pa predstavlja tudi mejo, ko se je prvič pojavilo vprašanje pomanjkanja tekočega razvojnega dela na radiatorjih. Pojavilo se je vprašanje vključitve naših radiatorjev v meje, ki jih predpisujejo DIN standardi, ker so prav zahteve DIN -standardov predstavljale omejitev našega plasmana na zunanjem tržišču. V stiski, ki je nastala, smo se odločili, da prevzamemo tip radiatorja za-hodno-nemških proizvajalcev. S tem smo se postavili v vlogo čistega predelovalca pločevine brez lastnih karakteristik, kar nam lahko izredno škoduje pri našem renomeju. Prepričan sem, da do take situacije ne bi prišli, če bi upoštevali vodilo, zapisano na začetku članka, ki
ta obsegal le proizvodnjo »TRIKA« kotlov, ki jih je uvedel v proizvodnjo bivši lastnik tovarne in to na osnovi sorazmerno temeljitih meritev. »TRIKA« kotel je predstavljal izredno kvaliteto v primerjavi s takratnimi litimi kotli in je imel zaradi tega tudi izredne možnosti uveljavitve na tržišču. Na teh temeljih smo leta in leta proizvajali »TRIKA« kotle brez prepotrebnih kontrolnih meritev (razen leta 1957, ko je bil preizkušen kotel št. 15 na Fakulteti za strojništvo), da o tekočem razvojnem delu ne moremo govoriti. Da bi zamašili vrzel, ki smo jo s takim delom povzročili smo se leta 1962, na pobudo tovarne »VENTILATOR«, odločili, da z njimi v kooperaciji proizvajamo kotle na težka olja večjih kapacitet. S tem smo ponovili isto napako, kot pri radiatorjih, izpustili smo
pobudo iz rok in v tem konkretnem primeru prepustili firmi, ki je bila po renomeju daleč za nami. Če tudi tu upoštevamo dejstvo, da je razvoj v svetu na tem področju napravil izreden korak naprej, moram ponovno ugotoviti, da moramo način obravnave razvojnega dela pri artiklih proizvodnega programa bistveno spremeniti.
Z navajanjem omenjenih dejstev nimam namena kritizirati naše dosedanje delo, ker celotni pogoji našega gospodaerstva niso od nas zahtevali v omenjenem smislu aktivnega dela. Morda smo napravili napako le v tem, da smo pričakovali, da bomo to potrebno delo lahko nadomestili z aktivnim delom v sedanjosti. Napaka pri tem je velika zaradi tega, ker problem dobrih elementov za centralno kurjavo ni enostaven in zahteva dolgoletno pripravljalno de-
lo.
MOŽNOSTI V DANAŠNJI SITUACIJI
V okviru inštituta »EMAJL« je formirana skupina ža razvijanje toplotnih naprav. Delo te skupine se je komaj pričelo in od nje ne moremo takoj v začetku pričakovati najboljših rezultatov. Pričakujem pa upravičeno, da bomo bistveno spremenili način obravnave teh problemov, v cilju, da ponovno dosežemo izgubljeno veljavo na tržišču in, to ne samo na domačem temveč tudi na zunanjem.
Osnovo, ki smo jo dobili s formiranjem omenjene skupine pri inštitutu »EMAJL«, moramo neprekinjeno razvijati. Postavljam vprašanje, če je v taki organizacijski obliki, kot je danes ta skupina Vključena v delo obrata toplotnih naprav najboljša. Najboljša v pogledu najhitrejših reakcij na zahteve ¡tržišča, ki z vsakim dnem ostreje zahteva vse več in več od naših izdelkov in ker kupcu ne moremo takoj nuditi ekvivalentne in boljše zamene, moramo obstoječe izdelke iz dneva v dan sanirati in vzdrževati zadovoljstvo kupca na zadovoljivi ravni. Ker je vsako delo na razvoju vezano na analizo obstoječih razmer nujno, da je delo na razvoju in obravnavi zahtev kupcev in s tem v zvezi ¡tudi delo obrata najtesneje povezano in ga ne moremo ločiti.
Da ne bi bilo očitkov, da se v našteti problematiki“ oziram vedno na primere' iz preteklosti, naj navedem najnovejši primer montaže kotlov na težka olja in uveljavitve 'teh kotlov na tržišču. Pri samem delu
(Nadaljevanje na 7. strani)
¿mofUcec
IZ DELOVNIH ENOT - IZ DELOVNIH ENOT
V PREMISLEK ...
(Podaj alna naprava za ploče-vinski trak pri stiskalnici)
V mesecu marcu smo imeli priliko videti prve poizkusne gibe nove podaj alne naprave za pločevinasti trak, ki se uporablja kot osnovni material za iz-delavno lončkov, kozic in džezvi. Naprava je bila preizkušena na stiskalnici 265 in je prvi korak k avtomatiziranemu delu na tovrstnih starih strojili. Idejni osnutek za to napravo je dal
ne naprave v inozemstvu že dolgo časa uporabljajo. Res je, da naprava ni bila dognana in konstruktivno popolnoma rešena, dobila je svojo današnjo obliko -šele z idejnimi dodatki tovarišev iz proizvodnje in s praktičnimi izvedbami tovariša Ludvika Verka. Kljub temu pa zamisel ni bila neustvarljiva, kar dokazuje današnja realizacija naprave.
Vztrajnost navedenih tovarišev je torej privedla do realizacije naprave, pri tem pa so zanimiva dejstva, kako se je vršila izdelava te naprave.
Znano namreč je, da je napravo začela-izdelovati skupina orodjarjev v EE 1 iz materiala, ki je ostajal od raznih naročil-nih številk za popravilo drugih strojev in da je do decembra 1965 bila naprava izdelana brez naročilne številke. V decembru j® je odšel tovariš Verk v pokoj in že je kazalo, da bo tudi naprava upokojena. Na intervencijo nekaterih tovarišev iz proizvodnje je bila sklenjena s tovarišem Verkom pogodba za nadaljevanje dela po dvomesečni prekinitvi. Tedaj je šele naprava dobila svojo izdelovno naročilno številko in se tako-rekoč legalizirala.
Tovariš Verk je svoje pogodbene obveznosti izvršil. Naprava deluje, ni pa še popolna.
Vezava podajalne naprave za pločevinski trak na stroj
tovariš Anton TERŽAN, ki je svoj predlog posredoval komisiji za izboljšave že v 1. 1964. Ta predlog pa je navedena komisija odklonila. Tu bi bilo verjetno umestno vprašanje, zakaj je komisija ta predlog odklonila, saj je splošno znano, da slič-
želja za popolno avtomatizacijo je narekovala podaljšanje pogodbe, s tem da se doda še mehanizem za izmetavanje in da naprava dobj še namakalno napravo in pokrov, ki ji bo dal obliko in zaščito. Tovariš Veric-je nalogo sprejel in upamo, da
bo v nadaljnjih 2 mesecih naprava v celoti izdelana.
Ideja tovariša Tržana naj bo vzpodbuda vsem tistim, ki se zanimajo za kakršen-koli napredek proizvodnje, vsem, ki imajo kakršnekoli ideje za izboljšave,, za povečanje proizvodnje z napravami, ki omogočajo lažje in bolj varno delo, zmanjšujejo napor delavca in povečujejo
število izdelanih kosov. Dejstvo pa, da se je obrat lotil izdelave naprave, kljub odklonjenemu predlogu izpričuje, da proizvodnja ne odklanja predlogov, nasprotno, poizkuša jih celo sama realizirati, pri tem pa prej kot pomoč nastopajo najrazličnejše ovire. Na žalost to pri nas ni osamljen primer.
— ec —
Upravni odbor je sklenil na svoji izredni seji dne 17. 6. 1966, da se dodeli PGD »Emajl« 1.000,00 N-din kot priznanje za uspešno gašenje požara v topilnici dne 20. 5. 1966 in pri transformatorju z dne 6. 6. 1966. Priznanje za požrtvovalno delo pa se izreče naslednjim tovarišem:
Franc Medved, Franc Aušič, Stane Turnšek, Jože Amon, Alojz Babič, Jože Volavšek, Edi Kranjc, Marjan Cvek, Anton Marolt, Franc Resnik, Stane Cocej, Karl Kač, Ivan Tanko, Marjan Pelan, Ivan Krempuš in Marjan Križnik.
POTMBNO BI BILO UBR ATI NOVO POT
(Nadaljevanje s 6., strani)
montaže kotlov morajo sodelovati tovariši iz razvoja, iz tehnologije, iz obrata in iz vzdrže-valnin služb. Če pri tem velikem številu odgovornih upoštevamo še, da delo pri montaži koordinira samo komerciala, lahko, ugotovimo, da smo se tudi tu nesrečno izognili dobremu delu, ob dobri in enotirni organizaciji Posljedica takega stanja je izredno negativna slika, ki jo dobijo kupci o našem poslovanju, ker se dogaja, da lahko kupec naleti vedno na drugega predstavnika po vpra-šdjiju toplotnih naprav ali je predstavnik inštituta, tehnologije ,obrata, v samem začetku pa opravi z njim razgovor komerciala.
ŽELJE ZA PRIHODNJE
Po vsem tem je potrebno, da vnaprej in to v bližnji prihodnosti pričnemo obravnavati problem proizvodnje toplotnih naprav s širših osnov uveljavitve na tržišču, s posebno mero pozornosti, ker se elementi za centralne kurjave uveljavljajo med samim obratovanjem in šele takrat dajejo slabo ali dobro oceno našemu delu je popravljanje napak izredno težavno, zamudno, drago in včasih povsem onemogočeno^ Zavedati se moramo, da kakršna koli napaka, ki se pojavi med obratovanjem in je ne moremo ali pa je pravočasno ne odpravimo zma-
njšuje naše možnosti uveljavitve na tržišču.
V tem sestavku nisem načenjal problemov opreme posameznih delavnic, ki naj bi pogojevala dobro delo. Mišljenja sem, da bi bila vsaka diskusija o pomanjkljivosti opreme preuranjena, v kolikor ne bomo postavili zdravih temeljev, v našem razvoju toplotnih naprav, ker današnja gospodarska situacija ne dovoljuje več vlaganj v opremo, ki nam ne bo zmogla . vračati vloženih sredstev z uveljavitvijo proizvodov na tržišču.
Kot zaključek bi navedel trditev, da so se pri nas premaknile sile v smeri, ki sem jih. nakazal za nujno potrebne v svojem sestavku, istočasno pa moram postaviti zahtevo, da se vsi ukrepi pri razvoju in uveljavitvi izdelkov za centralne kurjave pospešijo, ker nam tržišče uhaja zaradi domače konkurence in zaradi vse bolj in bolj sproščenega uvoza kvalitetne opreme, kateri pa danes ne moremo več nuditi primerne protiutež! in zaradi tega, ker se bo današnje temeljito delo v praksi pokazalo šele po preteku dveh treh let. Specifičnost proizvodnje elementov za centralne kurjave, nam torej narekuje čimprejšnjo uveljavitev enotnega vodenja in polne odgovornosti za razvoj, izdelavo in artikel v obratovanju, ker le obratovanje lahko ponovno vpliva na razvoj.	Miro Jančigaj
IZ DELOVNIH ENOT - IZ DELOVNIH ENOT
Zakaj novi stroji za varen je ročajev v emajlirnici
Stara oblika ročajev z zavihki izvira še iz časov, ko so ročaje na posodo kovičili. Z uvedbo običajnih uporskih točkovnih strojev je zakovičenje sicer odpadlo, oblika ročajev pa je še ostala, ker so bili zavihki potrebni za točkovne zvare.
Eden stalnih problemov v enaajlirski industriji, ta je emajliranje ostrih robov je bil vzrok za to, da je oster rob zavihka na ročaju ostajal brez emajla. Zaradi tega je bila kvaliteta posode slabša, to pa je bil mnogokrat vzrok porasta 'sekunde. Novi emajli predvsem svetli in v pastelnih barvah so na ostre robove še občutljivejši in pride temni rob ali pa celo mehurčki Okrog zavihka na ročaju še bolj do izraza, kar pokvari izgled sicer lepe posode.
Elektronika oziroma elektronsko krmiljenje strojev, je na področju gradnje uporskih varilnih strojev omogočilo spremembo tehnologije varjenja in s tem je bilo mogoče spremeniti tudi do sedaj emajlirsko neugodno obliko ročaja. Ročaj je končno lahko izgtibil zavihka, namesto njih pa so se pojavile bradavice, ki so za nov način varjenja potrebne, emajlircem pa ne delajo težav. S tem se je problem varilsko emajliranih napak zmanjšal, kvaliteta posode pa se je znatno izboljšala.
Že leta 1961 smo nabavili dva stroja z elektronskim krmiljenjem za varjenje, ročajev brez zavihkov, ki so pripomogli k izboljšanju kvalitete posode. Posoda z novimi ročaji je postala
interesentna tui za tuje kupce, ker ni bilo več napak. Naročila za izvoz' so se vedno večala tako, da dva stroja nista zmogla vsega dela, čeprav sta delala v v treh izmenah. Pričeti je bilo misliti na nabavo novih strojev. Odločili smo se za nakup dveh strojev od iste firme, kot sta bila prva dva, en stroj pa smo nabavili pri domači tovarni iz Zagreba. Stroj tovarne Elektroda iz Zagreba, smo razvili skupaj in se je to sodelovanje pokazalo zelo koristno, saj je ta stroj nekoliko cenejši deluje pa popolnoma v redu.
S tem, ko je dobila emajlir-nica nove stroje, se je proizvodnja posode z izboljšanimi ročaji znatno povečala, odpadla je tretja izmena in ozko grlo pri proizvodnji posode za izvoz.
Z nabavo strojev z elektronskim krmiljenjem, se je odprla možnost za odpravljanje ernaj-lirskih napak zaradi neugodne oblike drugega okovja, kot so razna ušesca, izlivne cevke in podobno. S spremembo oblik okovja in izlivnih cevk, ter z izdelavno nekaterih dodatnih naprav na strojih, bo možno znatno poseči v znižanju odstotka sekunde v zadovoljstvo nam in kupcem. Zaradi tega bo potrebno pričeti misliti na nabavo večih strojev, ker bodo obstoječi kmalu postali grlo predli popolnoma novi ročaji zapr-vseih takrat, če se bodo osvojite, sodobnejše in lepše oblike.
Drofenik Alojz
NOVA KOTLARNA
Že nekaj let nazaj se je vedno pogosteje jn več govorilo o nujnosti gradnje nove kotlarne. Dosledno pa so se misli o novi kotlarni kot nekake zavore držali pomisleki, češ da še ni tako nujno, da so druge stvari važnejše, da ni sredstev ipd.
Vsake reči pa je enkrat konec in tako je, kot izgleda, konec tudi tega besedovanja in izbiranja med najvažnejšimi novimi objekti. Cela vrsta razlogov nas namreč sili, da brez odlašanja postavimo gospodaren in našim razmeram prilagojen objekt za proizvodnjo toplotne energije.
Do danes prehojena pot pa je približno takšna:
Na podlagi dosedanjih izkušenj in iz statistik o porabi in obliki toplotne energije ter b upoštevanjem prihodnjega razvoja našega podjetja so bile že pred leti izdelane nekatere štu-
dije o sedanji in prihodnji oskrbi našega podjetja s toploto, proizvedeno na enem, centralnem mestu. Zaradi že prej omenjenih razlogov pa je ostalo kar pri študijah.
Letos spomladi pa je vzdrževalna služba in energetska oskrba naredila odločen korak naprej. Od treh podjetij je zahtevala ponudbe za izdelavo načrtov in vodenje vseh del do predaje ključev za obratovanje pripravljene kotlarne. Ponudbe so prišle in skupno z zunanjimi sodelavci je bil izbran najprimernejši ponudnik za izdelavo vseh načrtov in izvedbo del.
Sedaj moramo počakati še približno pol leta in takrat bomo najbrž že lahko povedali, kdaj se bodo pričela dela na novem gradbišču naše tovarne.
Upajmo samo, da ne bo prišlo do kakšnih novih zaprek!
-Ajdnik Rafko
IZVRŠNI ODBOR 0 DELU KOMISIJE ZA REKREACIJO J
Na seji izvršnega odbora 4	naše sindikalne organizaci-
i	je je komisija za rekreaci-
4	jo izvršnega odbora poda-
4	la poročilo o svojem do-
4	sedanjem delu. Poročilo je
4	podal predsednik komisije
4	tov. Podlinšek in poudaril,
4	da je s sredstvi, ki jih je
4	imela komisija na	voljo,
<1	določeno,	da	letuje	v Cri-
(i	kvenici 211 članov kolekti-
{)	va in 36 njihovih otrok. Na-
l» dalje je komisjia upošte-d	vala vseh 140 predlogov za
l	>	letovanje otrok v Baški. Iz
l»	sredstev,	ki	jih je	imela
d'	komisija	na	razpolago je
prispevala, da letuje 13 ot-i1	rok v Avstriji. Te so nam-
i1	reč izbrali po šotah preko
d	društva prijateljev mladiči	me v okvirju mednarodne
t	izmenjave otrok.
J Komisija se je v svojem delu oziroma pri predlaga-.	nju socialno fn zdravstve-
d	no šibkih članov kolektiva
d	(po sklepu upravnega od-
d	bora) oslonila na predloge
f	vodij EE in sektorjev. Ti
d	so namreč v sodelovanju
d	s političnimi organizacija-
*	mi predlagali komisiji naj-
1!	bolj potrebne za oddih.
V	Kriteriji za določanje so
(i	bili: prejemki hranilca dru-
5
zine, število članov družine (število otrok in koliko je teh zaposlenih), samohranilci, če je zaposlen samo en član itd.
Komisija sama ni poznala vseh predlaganih in se je zanesla na predloge vodij EE in sektorjev. Zato pripombe, da ta ali oni ni bil socialno oziroma zdravstveno šibak ne letijo samo na komisijo. Vsekakor je v bodoče za pravilno določanje posvetiti več pozornosti.
Izvršni odbor je pozitivno ocenil delo komisije in ugotavlja, da je letos bilo prvič možno brezplačno poslati na oddih člane kolektiva in njihove otroke v takem številu. Za to gre zahvala predvsem organom upravljanja za razumevanje in pravilno orientacijo pri pošiljanju oddiha potrebnih delovnih ljudi.
V prihodnjih letih bo potrebno posvetiti še večjo skrb oddihu naših delavcev in posebno tistim, ki so zaradi dela postali šibkega zdravja.
Panza Franjo
)
d
d
\
d
¡I
d
d
i».
'd
d
i»
d
d
d
d
i»
d
d
d
d
d
i»
t
Erttcfßikeo
9
Vrnili so se z najboljšimi vtisi
Kot vemo so bili člani in sodelavci prejšnjega upravnega odbora v minulem mesecu na ekskurziji po Češkoslovaški, Nemški demokratični republiki in Avstriji. Naši sodelavci naj bi na ekskurziji videli čim več — to je bilo vodilo tistim, ki so pripravljali program. Predvideli so obiske v več emajlirnicah, poleg tega pa so bili v načrtu tudi ogledi mnogih znanih mest in krajev.
Po strokovni strani so se udeleženci eksurzije zanimali predvsem za tiste stvari, ki bi utegnile koristiti tudi nam, tako na primer so v emajlirnici v Laut-ru pozornost pritegnili ročaji za topo varjenje, ki jih izdelujejo na avtomatskih strojih in duktivnost, saj služi več strojem en delavec. Serija treh strojev pa je poleg tega precej cenejša kot večstopenjska stiskalnica. Poleg tega so ti stroji prilagodljivi. V tovarni v
predvsem za tisti stroj, ki nanaša še emajl na velike lonce in ga poslužujejo žene, pri tem pa ne vlagajo posebnega fizičnega napora. Imajo topo varjene zaprte ročaje in ijh izdelajo sami na dveh večstopenjskih stiskalnicah. V tem podjetju je Zaposlenih skoraj 1000 ljudi, proizvodnja presega letno 6 tisoč ton posode. Od štirih emaj-lirnic v ČSSR je to najpomembnejša. Sedaj je v veliki rekonstrukciji, kajti ves čas po vojni niso veliko rekonstruirali in iz-gleda tovarna zelo stara.
Emajlirnica v Brnu je majhno podjetje s sorazmerno slabo organizacijo in slabim strojnim parkom. Imajo pa precej uspešno rešeno vprašanje pakiranja kopcdnih kadi. Kadi so sedaj še varjene, pripravljajo pa obrat za proizvodnjo vlečenih kopalnih kadi in v ta namen nameščajo tisočtonsko stiskalnico.
predvsem zadeva ta ugotovitev ‘strojni park. Premalo pa imajo ljudi in zaradi tega ne morejo streči vsem kapacitetam. Lega tovarne je nerodna, na pobočju, pri transportu si pomagajo z visečimi trakovi. Opazili smo, da posvečajo v tej tovarni veliko pozornosti kadru, imajo dveletno emajlirsko šolo in posebno učno delavnico, kjer se praktično usposabljajo bodoči praktično usposabljajo bodoči nanosilci, robilci.
Tudi v emajlirnici v Geithai-nu smo — kot v prvi — naleteli na zelo ljubezniv topel sprejem. Tudi tu so nam bili pripravljeni posredovati in pokazati vse kar smo želeli. Našo pozornost je pritegnil stroj za brušenje dna elektro posode, ki je prav sedaj v tej tovarni v preiskuš-nji. Po vsej tovarni so nameščeni avtomati za točenje brezalkoholnih pijač. V surovinskem
Stari del mesta v Dresdenu — nabrežje v odsevu žarometov
Kjerkoli se je skupina ustavila in obiskala tovarne, povsod je bil sprejem^prisrčen in povsod so nam pokazali, kar smo želeli in za kar smo se zanimali. Še posebno pa nam bo ostal v spominu sprejem v La-uiru.
Program ekskurzije je bil zelo zgoščen, vsakokrat smo do-teli poleg obiska v tovarni izkoristiti nekaj časa tudi ža ogled krajev. Prevzela nas je le» pota pokrajine na Češkem, polja so lepo obdelana, ugotovili pa smo, da je le malo novogradenj. Ljudje so bili prijazni, počutili smo se res domače. Najbolj nepozabne vtise pa smo prinesli iz Prage, Hradčani so čudoviti, posebno lep pa je tudi grad v bližini Čeških Budejo-vic — Hloboko, ki je zidan po vzoru winndsorskega gradu v Angliji.
V Vzhodni Nemčiji se še vedno poznajo sledovi vojne, vendar pa je videti več novih gradenj kot v sosednji Češki. V mestih, kjer smo bili — v Karl Marx Stadtu in v Dresdenu1 še vedno zevajo površine, kjer so bile stavbe porušene —• nezazidane, vendar vseeno tu več gradijo, zanimivo pa je, da so v tej državi manjši obrati in tovarne še v zasebni lasti. Stari del Dresdena pa je res vreden ogleda.
TOVARIŠU ALOJZU AG-REŽU IZREKA UPRAVNI ODBOR JAVNO POHVALO IN PRIZNANJE ZA NJEGOVO DELO PRI PRIPRAVI PROIZVODNJE BAUM-GARTEN IN DRUGIH ROČAJEV.
Lauterju imajo poleg tega proste zmogljivosti in so bili celo pri volji, da ročaje izdelujejo tudi za nas. V istem podjetju je pritegnila pozornost naših ljudi naprava za ločevanje in maščenje rondel pred vlečenjem, ki pa je še v preizkušnji in delajo konstruktorji še dopolnitve, da bi lahko naprava pozneje služila kot popolna po-dajalna naprava k stiskalnici. Posebnost v tej tovarni je tudi zelo racionalno koriščenje lužil-nega stroja z uporabo raznih vložkov.
Emajlirnica v Lautru ima približno 800 ljudi in proizvaja letno okorg 6000 ton emajlirane posode ter opravlja nekaj emaj-lirskih uslug. Je sicer stara tovarna, ki pa se modernizira,
obratu je bil zanimiv saržirni stroj za róndele, podajalne naprave za izdelke in róndele vezane na mehanizem stiskalnice, oblikovalni stroj za tanjšanje debele posode vezan z obrezovanjem na mero, pa stroj za zapiranje nerjavečih robov na plitvi posodi, kratki tekoči trakovi od stroja do stroja in drugo.
Tovarna v Geithainu zaposluje okrog 500 ljudi. Letošnja proizvodnja bo presegla 3000 ton posode. Tovarna sama je že stara, poudarek pa dajejo v tem podjetju razvoju posameznih proizvodov.
V čeških Budejovicah v emajlirnici smo ugotovili, da imajo zelo preproste stroje za nanašanje emajla in smo se ogreli
Upravni odbor je na svoji 7. redni seji dne 29. 6. dal predlog centralnemu delavskemu svetu za spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, pravilnika o delitvi dohodka podjetja, statuta podjetja in pravilnika o notranji organizaciji podjetja.
Te spremembe in dopolnitve so nastale v zvezi s formiranjem poslovne enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in pa obrata VI Kruševac.
10----------------------------------------
UKREPI JAPONSKE za dvig kvalitete proizvodnje
so postali čudežno orožje za izvoz
Japonska je dosegla v letu 1965 s 26,8 % zvišanjem 'izvoza nov rekord v primerjavi 's preteklim letom. Japonci so posebno ponosni na stopnjevanje izvoza v ZRN, ki se je povzpelo celo na 50,7 % in je izkazal prvič pozitivno trgovinsko bilanco na zahodnonemškem tržišču. Ta aksportni boom se je razvil v obdobju slabosti na japonskem domačem trgu, kar je izva-
Toyota 2000 GT obeta japonsko
jalo določen pritisk na izvoz. Vendar pa japonskih izvoznih uspehov ne kaže več pripisovati Izključno nizkim cenam. Posebno to ne velja na tržiščih Severne Amerike in Zahodne Evrope. Poleg spremembe izvozne strukture je namreč odločilno predvsem poboljšan j e kvalitete, ki je bilo potrebno-tudi zaradi višjega nivoja cen na Japonskem v zadnjih letih in s tern pogojnih izvoznih vrednosti.
Po drugi strani predstavljajo mdcno konkurenco ponudbe nekaterih držav v razvoju in Hongkonga, ki so posebno aktivni na tradicionalnih tržiščih 1 Japonske v jugovzhodni Aziji, pa tudi v Severni Ameriki in v Evropi. Vendar pa so ta razvoj pravočasno odkrili pristojni gospodarski in vladni krogi Japonske in pod vzeli niz ukrepov za poboljšanje kvalitete izdelkov. Vsporedno s tem so se. trudili, da Japonsko osvobodijo neprijetnega slovesa oponašal-cey. k tem ukrepom spada poleg ostalih uvedba japonskega industrijskega standarda (JIS) v letu 1949, ki se podeli izdelkom kot označba kvalitete po ■ natančni in ponovni kontroli. Danes sme nositi JIS značbo približno 6.000 industrijskih izdelkov, za vzdrževanje in po-
boljšanje kontrolnih služb pa se dotirajo pomembni zneski. Pridobitev JIS značk je prostovoljna.
Pri izvozni robi je uvedena obvezna kontrola z več zakon-skimi določili, predvsem pa z zakonom o inšpekciji eksporta (EIL, 1957) za veliko število produktov. Aprila 1964 je zajemal ta zakon nad 500 izdelkov, med njimi: tako važne izvozne
zmagoslavje na tujem tržišču.
artikle kakor kamere, šivalne stroje, ure, tranzistorske sprejemnike, porcelan, igrače i. dr. Kontrolne naloge si deli šest državnih inšpekcijskih inštitutov z 264 pomožnimi mesti in 4400 uslužbenci. Nadzor se lahko nanaša na kvaliteto produkta, na embalažo in celo na ves proizvodni proces.
POOSTRENA ZAŠČITA VZORCEV
Še pred prilagoditvijo japonskih predpisov o oblikah, patentih, uporabnosti in- zaščitnih znakov š predpisi zahodnih industrijskih držav (1960;, so podvzeli še eden ukrep. Poostrili so zaščito vzorcev s Predpisom o kontroli izvoznega blaga (1949), prav tako pa tudi z Zakonom o uvozno-izvoznih transakcijah (1952) in z Zakonom o oblikovanju izvoznega blaga (1959), ki obvezuje izvozne družbe nekaterih branž na sporazume o industrijskem oblikovanju.
. Takšni sporazumi obstojajo danes med člani izvoznih družb za bombažna in kemična vlakna, tekstila iz svile in umetne svile,'porcelan, kadilske potrebščine, umetne bisere, vinske kozarce in še za nekatere izdelke. Za izvoz omenjenega blaga je
potrebno dovoljenje pristojnega centra za oblikovanje. Zaradi zaščite vzorcev lahko center odbije izvozno dovoljenje.
Potrebne Desing Centre so ustanovili v času od 1965 do 1959. leta in so se po pooblastilu države bavili kot inštituti s funkcijami kontrole in odobravanjem prodajnih dovoljenj. Ukvarjajo se tudi z nalogami razvoja, zadnje čase pa so posebno aktivni na proučevanju in svetovanju o medsebojnih odnosih. Z delovanjem teh ustanov je močno nazadovalo število' očitkov na kvaliteto izdelkov iz tekstilnega in keramičnega področja.
Pomemben člen v nizu ukrepov za poboljšanje kvalitete predstavlja ustanovitev Japonske zunanjetrgovinske organizacije JETRO (1958). Poleg prirejanja inozemskih razstav in opremljanja potujočih in plavajočih razstav služi budžet JETRO ( v fiksalnem letu 1966 bo znašal 11 milijonov dolarjev + 18,5 %) — predvsem raziskavi okusa in kupovalnih navad na različnih eksportnih področjih. Tako pridobljena spoznanja so bistvena za dobavo kvalitetno ffeoporečenega blaga. Prizadevanje JETRO so se razširila še na svetovalne usluge in priporočila, na pojačano kampanjo v zahodni Evropi in. v ZDA, na preverjanje prodajne mreže in izgradnjo servisnih postaj — ter niso bila nepomembna pri izboljšanju tržno-političnega instrumentarija japonskih firm.
' Razen »klasičnega« pospeševanja gospodarstva s pomočjo organizacije. JETRO in zastopstev posameznih združenj proizvajalcev ter izvoznikov na tretjih tržiščih so uvedli slično kakor v nekaterih drugih državah tudi na Japonskem davčne olajšave za izvoz. Obstojata .pa tudi sistem financiranja izvoza in sistem zavarovanja izvoznega kredita pa še razni zakoni za dvig konkurenčne sposobnosti_japonskih izdelkov. Ameriško-japonski trgovinski svet, ki zajema ca. 700 podjetij prognozira za 1966. leto okoli 500 milijonov dolarjev aktive na ameriškem trgu. Ameriški uvoz iz Japonske je nara-stel v letu 1964 za 18 °/0, 1965. leta za 36 %, za leto 1966 pa predvidevajo še 10 %.
Kot primer izenačevanja japonskih izdelkov z najboljšimi ostalimi navajajo zmago prvega japonskega dirkalnega avtomobila na svetovnem' prvenstvu, potem priporočilo mednarodne zveze za bombaž in združenih
Snujfiheo
tekstilnih industrij nacionalnim centrom, da zaradi poenostavitve dosedanjih nazorov in iz-' ključitve nesoglasij na področju industrijskega oblikovanja uvedejo Centre za oblikovanje po japonskem vzoru. K temu je vredno prišteti še vstop vseh združenj japonske industrije volne v mednarodno volnarsko zvezo, kar nalaga japonskim volnenim izdeikovm obvezno označbo MADE IN JAPAN. S t&m se je dotlej negativno zamišljen pojem izvoza — slično kakor nekoč »Made in Germany« — spremenil v pojem visoke kvalitete izdelkov.
K.
GLOBUS
Odkritje velikih količin
zemeljskega plina, tudi v angleških obalnih področjih Severnega morja, je vzbudilo v Veliki Britaniji vrsto špekulacij, saj bo ob izkoriščanju tega cenenega goriva, močno prizadeta angleška premogovna industrija, razen tega pa bodo morali omejiti dobave tekočega plina iz Alžira, ki so ga začeli uporabljati pred dobrim letom dni. Posledica bo tudi, da se bo moral poceniti plin od dosedanjih 5 penijev za termalno enoto na 3.50 penije za termalno enoto. Plin kot gorivo dobiva v svetu vedno večjo veljavo in trenutno odpade nanj že 17 % porabe celotne svetovne energije.
■» Da bi nemška jeklarska industrija ojačala svoje napore^ in v bodoče dosegla boljše rezultate v izvozu jeklarskih izdelkov, so v ZR Nemčiji sprejeli sklep o ustanovitvi štirih nemških prodajnih organizacij, ki bodo v bodoče, skrbele za boljšo koordinacijo in izkoriščanje železarskih kapacitet ter za hitrejši vzpon v izvozu. To kon-. cent raci j o prodaje v ZR Nemčiji je mogoče smatrati kot odgovor na odločitev v francoski jeklarski industriji, po- kateri se bo jeklarska industrija v naj-bližnjem času koncentrirala v samo treh' jeklarskih koncernih (Usinor, Lorran me in ‘Le Creusot).
PISMA
DOSLEJ SE VEDNO SLADI ODNOSI DO ZDRAVNIKOV
Na eni izmed zadnjih sej je UO podjetja razpravljal o problemu slabih odnosov pacientov članov našega kolektiva do zdravstvenega kadra v naši Zdravstveni ambulanti. Ko sem proučil vse razpoložljive podatke o tem problemu sem ugotovil, da gre v resnici le za malo število članov kolektiva, ki so imeli povsem neopravičeno nemogoč odnos do zdravnikov te ambulante) ki se trudijo, da bi bilo zdravstveno stanje vseh nas in svojcev najboljše. Bili so to le poedini primeri, ko so bili zdravniki ob različnih prilikah izpostavljeni neprimernim žaljivkam, očitkom in drugim izbruhom posameznikov ter celo grožnjam fizičnega obračunavanja ali povzročitev materialne škode. Menim, da smo bili vsi tisti, ki smo izbrali zdravniško pomoč ali nasvet pri naših zdravnikih, deležni izredno toplega sprejema in nege ter nu-
denja pomoči ob vsakem času, vremenu itd. Prepričan sem, da so redke delovne organizacije, ki imajo tako vsestransko delaven in sposoben kader zdravstvenih delavcev kot je to primer v naši delovni organizaciji.
Ko sem iskal vzroke za te napade posameznikov, ki pa jih vsi člani kolektiva obsojamo,
■ sem ugotovil, da vzroki za tak odnos ne obstojajo v slabi zasedbi predvsem zdravnikov splošne prakse, temveč v moralni pokvarjenosti posameznikov, ki so hoteli na škodo vseh ostalih članov kolektiva nesramno • izkoriščati današnje izredno humane in demokratične pravice zavarovancev.
Želeli so, da na povsem neupravičen način dosežejo bolniški stalež, določeno ,stopnjo invalidnosti itd. Drugi zopet žele opravičiti stalež preko drugega zdravnika izven naše zdravstvene ambulante za čas,
NI ZANIMANJA ZA DNEVNO LETOVANJE OTROK
Občinski sindikalni svet še je odločil, da za šoloobvezne otroke organizira v mesecu juliju in avgustu DNEVNO LETOVANJE OTROK NA GRIČKU (pri Petričku) pod stalnim nadzorstvom in ob strokovnem pedagoškem vodstvu. Za to letovanje se je občinski svet odločil spričo dejstva, da so šoloobvezni otroci v času letnih počitnic v glavnem prepuščeni sami sebi in preživljajo dobršen del svojih počitnic brez nadzorstva staršev, ki so zaposleni na svojih delovnih mestih.
Otroci naj bi dnevno odhajali k Petričku, kjer bodo postavljeni šotori in kuhinja, z zbornega mesta ria igrišču za gimnazijo. Pojeg organiziranega varstva bodo imeli otroci na razpolago tudi malico in toplo kosilo. Celotno letovanje se bo odvijalo po vnaprej določenem programu-. Povratek otrok bo
ob 18,30 uri na mesto odhoda, od koder se razidejo domov.
Organizacija letovanja bo potekala v sodelovanju z občinskim odborom Zveze prijateljev mladine.
Letovanje financira občinski sindikalni svet in je za vse šoloobvezne otroke brezplačno.
Kljub temu, da je to letovanje' otrok brezplačno in da je za vse otroke, ki_so v času šolskih počitnic prepuščeni sami sebi, priložnost-, da te počitnice v polni meri izkoristijo, odziv je bil silno majhen. Morda je temu vzrok kratek čas, ki je bil potreben za prijavo (od 25. — 29. 6. 1966), kljub temu, da so se naši sindikalni odbori potrudili, da o tem letovanju obvestijo vse člane kolektiva.
Morda bo podobna akcija imela več uspeha!
Franjo Panza
SLAB ZAČETEK V JULIJU
Prve vesti o izpolnjevanju plana v juliju so slabe, slabše od še tako skromnih pričakovanj. Marsičemu botrujejo težave z gradivom, okvare na opremi, vročina, motnje v zvezi z dopusti, glavni vzrok pa je brez dvoma v nas samih. Koncem meseca vedno napnemo vse sile, da so dnevni rezultati zadovoljivi, na začetku pa nam vedno zmanjka sape. Z enakomernim, vztrajnim prizadevanjem preko celega meseca, bi bilo izpolnjevanje plana brez dvoma komaj problem. Ne smemo pozabiti namreč, da se osebni dohodki nas vseh rešujejo z vsakodnevnim delom na izvršitvi planskih nalog in ne na sestankih pred mesečnim izplačilom in odločitev nam bo lahka.	E. V.
ko je pijančeval po gostilnah in pogosto zapravljal denar, ki bi moral biti na razpolago morda številni družini itd.
Zato sem prišel do zaključka, da ti izpadi niso vzrok le slabe zasedbe in preobremenje-
nosti naših zdravnikov temveč vedno in povsod izkoriščanje ia izigravanje pravil, ki jim na gredo.
Zato* bi rad pozval paciente ' naše Zdravstvene ambulante, da skušajo tudi sami pozitivno vplivati na izgrede posameznikov, s tem pa prispevati le nek delež k boljši atmosferi in odnosom pacient — zdravnik.
Pavlič Lojze
TOVARIŠ UREDNIK ALI JE TO PRAV?
»Delam v tovarni že 28 let kot orodjar v mehanični delavnici. Nisem izostajal od dela, niti pijančevali, vedno sem ob vsaki uri prišel na delo, če je bilo to potrebno za tovarno. Pri tem pa mislith, da sem zapostavljen. Morda je krivda, ker nisem pjri-ikupen, je pa resnica, da prilizovanja in laskanja res ne poz-, nam. Ali si zaradi tega lahko očitam, da ne delam prav? No, saj ne trdim, da sem brez napak, toda kdo pa sploh je brez (njih. Občutek, da si v ozadju ¡ni prijeten, vsak nov dogodek le še poveča bolečino, ni čudno, 'da to nekega dne prekipi, ponovno ugotovim, da sem za kakšno ugodnost zvedel spet enkrat prepozno.
Ugotavljam, da pozabljajo na starejše delavce, ki so v tovarni kljub vsemu pustili svojo mladost in res je, da ostajajo praznih rok vedno eni in isti. Nisem vedel, da bo tovarna dala nekaj socialno šibkih otrok na letovanje, zvedel sem to doma od žene, ki sploh ni nikjer zaposlena, ko pa_ sem se potem zanimal, čigavi so ti otroci, mi je bilo kar kmalu dosti. Nisem nikomur nevoščljiv, še posebno, če je to siromak. Zelo pa me boli, če vidim, da uživa ugodnosti socialno šibkih nekdo, ki velja za reveža k na papirju. Zato misliip, da bi bilo prav, da bi imena - socialno ogroženih, ki gredo na letovanje, bilo potrebno objaviti v obratih na oglasnih deskah, da vemo zanje vsi.
Nočem reči, da sem eden izmed socialno ogroženih ljudi v (tovarni, in ne pišem pisma zato. Ne vefjamem pa, da sem v finančno boljšem stanju kot mnogi drugi. Stanujem v bloku, žena je že 15 let bolna in potrebuje dietno hrano, sin pa hodi v šolo; razumljivo je, da nimamo vrtička in zavisimo izključno od nakupov. Denarja torej le ni na pretek.
Imam občutek, da nekateri nismo važni, ker nismo priljubljeni. Besede »socialno šibek« pa res ne razumem in mislim, da je še mnogi drugi pri nas ne. Na drugi strani pa mislim, da smo hekateri starejši delavci Vedno v ozadju in nekako pozabljeni in škof a j ne verjamem, da na nas pozabijo vedno po naključju. V treh desetletjih bi kak dan lahko tudi mi
imeli kot priznanje kakšen izlet ali podobno — zastonj.
Mislim, da bi v samih obratih lahko marsikaj spremenili, kajti prav na nas, ki nas največkrat potrebujejo, najraje tudi pozabijo. Omenim naj le vpisovanje za letovanje v Crik-venici. Dan in ura vpisovanja sta bila objavljena, ko pa se je vpisovanje šele pričelo, je bil mesec julij dejansko že oddan. Kdaj so se vpisali ljudje za letovanje v juliju in kdo jih je potemtakem vpisal?
v	Židan Albin
Pismo nas je opozorilo na male stvari, ki jih prezremo in gremo mimo njih, ostaja pa zavoljo tega sled, ki sčasoma prerašča v upravičeno prizadetost ljudi. Žal mi je za takšne stvari, vse prevečkrat pozabimo na človeka, ki je prispeval znaten delež tovarni. Prav v Emajlirat bomo skušali dati ustrezno mesto tudi tem članom kolektiva, ki so veliko prispevali, ki delajo v ozadju, pa o njih prav paradi tega, ker vedno vse hitro in prav opravijo, nikoli ne' govorimo. Namestnik vodje obrata, kjer je zaposlen tovariš Židan, pa nam je v pogovoru O-menil, da je.prav on, če ne najboljši delavec v tem oddelku, pa vsekakor med najboljšimi. Če ima tovariš Židan občutek, da se nanj redno pozablja, naj odgovorim, da nas je veliko in zato pozabljamo na posameznike, res pit je, da je bilo potrebno postaviti vprašanje vpisovanja letovanja v Crikvenici, kajti dejstvo je, da ni bilo tedaj vse tako, kot bi moralo biti.
Urednica
, Letos se prizna regres za letni odmor ne oziraje se na državo, če le član kolektiva dokaže, da je nekje letoval v času svojega letnega dopusta.

PRELEPA GORENJSKA
Dne 14. 6. 1966 se je z našim avtobusom odpravilo na izlet 30 sodelavcev računovodskega sektorja. Smer izleta je bila Celje — Brnik — Radovljica — Vitgar — Pokljuka — Ribno —> Celje.
Ob 5.30 uri je bil start izletnikov izpred upravnega poslopja. Vsi izletniki so zaskrbljeno gledali v oblačno nebo, ki je kazalo na deževno vreme, toda narava ni mogla preprečiti dobre volje. Čim je avtobus krenil se je v ozadju zaslišala prijetna pesem, ki je dala znak, da se je pričel prijeten izletniški dan izven vsako — dnevnega delovnega napora. Prvi postanek za nekaj minut je bilo letališče Brnik, kjer so se nekateri okrepčali s kavo, a drugi s kakšnim Šilcem žgane pijače. Točno po voznem redu se je nato krenilo preko Kranja v Radovljico, kjer so se izletniki okrepčali z zajtrkom v prijetnem gostišču. Po zajtrku vsi dobre volje se je krenilo preko Javornika im Jesenic v sotesko Vint-
gar. Vsem izletnikom bo ostala soteska —- ta prelepi biser Slovenije — in šumenje valov v trajnem spominu. Po prijetni hoji skozi sotesko so se izletniki odpeljali na Pokljuko. V zelo prijetnem hotelu je bilo kosilo, a po kosilu se je pelo in plesalo ter tudi žlahtne kapljice ni manjkalo. V prijetnem razpoloženju se je skupina v večernih urah odpravila proti domu, kjer se je med potjo ustavila na Ribnem v hotelu RIBNO, toda glej čudo, ko je skupina ne preglasno zapela slovensko pesem je isto opozoril natakar in upravnik, da naj ne pojejo slovensko, ker bodo drugače izgubili tuje goste ož. gosta, ki sta sedela pri eni mizi. Jasno je, da je izjava natakarja izzvala revolt med izletniki, ki so nato zapeli nekaj borbenih pesmi iz časa, ko so nas zatirali tujci ter nato zapustili hotel s tesnobo v srcu, da se še danes najdejo ljudje — hlapci tujcev, ki jim je več do deviz za eno turško kavo in kislo vo-
SPET TEČAJ V OKVIRI GOSPODINJSKEGA KROŽKA
Precej časa je že minulo od kar je v našem listu bilo prvič poročilo o dejavnosti gospodinjskega krožka, vendar mora tudi sedanji odbor krožka seznaniti naše članice, predvsem mladinke, da naša dejavnost še naprej sodeluje z vsemi organizacijami in vodstvom podjetja.
Naš gospodinjski krožek šteje sedaj 141 članic od teh je 91 mladink, vendar to število zdaleč ni zadovoljivo saj je v našem kolektivu zaposlenih 1300 žena.
Društvo LT »EMO« daje možnost sleherni naši ženi — mladinki, da se izpopolnjuje v sodobnem gospodinjstvu, toda ta odziv je negativen. 5. 7. 1966 se bo pričel kuharski tečaj v zelo urejeni kuhinji, toda za ta tečaj je bilo zelo malo zanimanja.
Želele bi, da se ponovno pričnejo zdrastvena predavanja, kot je bilo te že pred leti, enako tudi ginekološki pregledi. Prosim vse članice kolektiva predvsem članice društva LT, da se istih pri objavi tudi udeležijo, saj se mora vsaka izmed nas zavedati kaj pomeni družini zdrava žena in mati.
O dejavnosti krožka bi imela precej za poročati, saj smo od meseca decembra pa do meseca marca bile v stalni akciji.
katera koli organizacija nas je poklicala oziroma potrebovala pomoč.
Pripravljale smo razne zakuske, postregle vse družbene organizacije.% Posebno lepo smo pripravile mizo zadnji slavnostni seji UO, na simpoziju,- katerega je organizirala uprava podjetja, občnemu zboru ZB, mladine', gasilcev, na raznih sejah ODS in seveda tudi družabnem večeru LT in proslavi za
8.	marec.
Žal mi je, da gre zahvala pri vseh teh akcijah vedno enim in istim, ki so vedno pripravljene žrtvovati svoj prosti čas in to večidel celo noč.
Posebno zahvalo sp zaslužile pridne članice odbora tov. Vodeb A., Vajdič E., Avžner Fanika ter ostale članice Leskovšek V., Gruber D., Žagar E., Hartman Š., Koželj V.,- Mastnak F./ Stropnik I.
Vse to je le delček pridnosti naših žena, lahko pa bi bila aktivnost še bolj popolna, če bi sodelovale vse članice.
Zato apeliram in prosim, da se v bodoče, ko bo objavljeno zdravstveno predavanje vsaka izmed Vas tega Hudi udeleži in izpopolni svoje znanje.
Korošec Hedvika
do kot do prave domače slovenske pesmi.- Trdno smo prepričani, da se naši sodelavci ne bodo nikdar več ustavili v Ribnem in ob enem se priporoča upravniku hotela RIBNO, da da na pročelje hotela napis SLOVENCEM VSTOP PREPOVEDAN, ali pa SLOVENSKA PESEM PREPOVEDANA. Kljub temu pa se lahko mirno trdi, da je izlet v vseh ozirih zelo uspel in, da bo ostal pri izletnikih še dolgo y spominu na skupno preživete ure na biseru naše lepote — Gorenjskem.
POSODA Z MALICO BREZ POKROVA
Že nekajkrat se je v zadnjem času primerilo, da je bila dietna malica v nepokritih posodicah. Vzrok je — kot pravijo — iskati v malomarnosti ljudi, ki vračajo posode brez pokrovk, vendar naj bo tako ali tako, skrb za ustrezno servirano hrano ne -moremo pustiti vnemar in člani našega kolektiva ne smejo več dobiti malic v nepokritih posodah.
Lepi vtisi iz Crikvenice
Nekaj nepozabnih dni v Crikvenici...
Zbudil sem se ob 5. uri zjutraj. Hotel sem vedeti, kateri je ta dan, pa se ga nikakor nisem mogel spomniti. Končno mi je šinilo v glavo, da imam v iiočni omarici bloke za dnevni obrok. To je bila tudi rešitev, da raz-vozljam svojo uganko. S tem hočem' povedati kako morje sprosti človeka do tiste meje, da postane že otročji.
Za časa bivanja v našem domu v Crikvenici sem opazoval ljudi, ki sem jih vajen videti tudi v podjetju. Skorajda jih ni bilo moč prepoznati. Razigrani nasmejani in zadovoljni so prihajali na plažo, s polno vedrine, radosti in veselja. Prepričan sem bil, da ni nihče od njih pomislil kdajkoli na kakšen problem. In ko se takšen človek vrne domov, tako čil In
spočit veliko laže prime za kakršnokoli delo.
Z iskrenostjo lahko damo tudi vse priznanje vodstvu podjetja, ki se je zainteresiralo za zboljšanje pogojev bivanja v našem domu v Crikvenici. Za vse je poskrbljeno. Hrana je odlična, za žejne je pripravljena hladna pijača od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer. Malce težav je opaziti, kar je tudi potrdil upravnik doma tov. Mahne, le v kuhinji. Gotovo je eno, da za starejše ženske tako delo ni. Pri izboru bi bilo potrebno nujno paziti na to, da so vse mlajše, zdrave, docela sposobne prenašati veliko vročino.
Kar zadeva sobe so tako lepo urejene, da človek nima besed. Skratka, vse je pripravljeno in urejeno za prijetno bivanje in počitek. Jager Stefan

fit\ü]fh«c
SODELAVKE - VAS KO
OBLEČENA TUDI DOMA
Dnevna opravila gospodinje so zelo različna. Pospravljanje stanovanja, priprava hrane, pranje perila in druga opravila v domu, vse to zahteva primerno delovno obleko. Pri izbiri kroja moramo upoštevati, da so gibi morda prav pri gospodinjskem poslu najbolj različni, zato mora biti kroj obleke ali predpasnika svoboden, udoben in obenem lep na oko.
Najvažnejše pri delovni obleki je blago. Neekonomično in nepraktično je zadovoljiti se s staro izprano obleko in iz. nje napraviti predpasnik ali delov-, no obleko. Z delovno obleko za-varujmeo spodnjo obleko, zato je. prav ta izpostavljena vsem madežem, ki jih je mogoče dobiti pri tako različnem delu. Najpogosteje bomo prali delovno obleko, zato mora biti blago,
ki smo ga za to namenili, trdno, primerno za pranje in obstojnih barv. Najprimernejša je bombažna tkanina.
Predlagamo vam nekaj primerov praktičnih Oblek in predpasnikov. Temeljito čiščenje enega izmed prostorov stanovanja zahteva veliko časa. Da si ne prepotite obleke in je ne zaprašite, boste za ta namen oblekli haljo, ki vam bo rabila obenem za predpasnik (1., 3. skica). Lase si boste zavarovali pred prahom z rutico.
Tudi pri manjšem opravilu je potrebno zavarovati si obleko. -V trenutku si brez trudi oblečemo manjši predpasnik in pri delu se bomo počutili - sproščeni. Primeren je tudi za serviranje obedov in malic (skica 2).
Za pranje perila je potreben
večji predpasnik. Priporočamo vam prijeten kroj in morda ne bi bilo narobe, če bi imeli dva enako velika za menjavo (skica 4).
Vsakodnevno pospravljanje je gimnastika gospodinje. Kroj, ki vam ga priporočamo, je zelo primeren, ker je telo v njem zelo sproščeno in neovirano, obenem pa je spodnja obleka popolnoma zaščitena. Praktičen je tudi za delo ina vrtu (skica št. 5).
Če je obleka gospodinje prijetnih, poživljajočih barv in v kroju primerna, je to odsev celotnega gospodinjstva. Ne omalovažujte obleke za delo in izgine naj iz slehernega doma zgrešena miselnost) da je za delo doma vse dobro.
Obvestilo vsem sodelavkam, ki so se oglasile s pesmicami... Za vesele, hudomušne in, zbadljive verze iskrena hvala — vseh pa res ne moremo priobčiti naenkrat, sicer bomo skoraj izdali pesmarico. Prosimo Vas zato, da počakate na objavo še nekaj časa — tudi honorar bo šele tedaj.
Uredniški odibor
VESTE KAJ JE IKEBANA?
Pred letom je bila v Ljubljani razstava ikebane — to je japonska umetnost aranžiranja cvetlic. Osnovna značilnost te umetnosti je, namestiti čim bolj neverjetne oblike vejic ali cvetja v (ponavadi) široko posodo. Da je to cvetje — nikoli ni šopek, vedno le posamične cvetlice ali vejice — mogoče namestiti v široko vazo, si pomagajo s posebnimi svinčenimi vložki, ki imajo bodice in na te natikajo peclje.
Tako aranžirano cvetje doseže večji učinek kot šopek v vazi, kot smo do nedavna delali in še delamo pri nas. Vložke za v vaze — pravijo jim tudi ježki — pa lahko kupite pri Borcu za sprejemljivo ceno.
Poskusite tako prihodnjič aranžirati cvetje in upoštevajte pravilo: malo cvetja različnih dolžin v široko (morda keramično) skledo.	Eva
Spila in rima, to dobro vkup’ Štirna.
Se Špnli v rimi govriti ne • da,
klepetati, čvekati, o to pa
ja.
Odgovor dekletom, ženam
v rimi naj bo,
da lepe lahko so, o to pa to..
Spet se oglašam. Gotovo vaš zanima, kaj bom spet lepega povedala. Lepo se sicer samo hvali, grdo pa ... Najbolje je, tri pikice ... zmenili se bomo, ko bo voda bolj čista. Toda, znano je, da veliko rib in to posebno »ta velike«, najraje žive v kalni vodi. Za ribice v našem akvariju bi rekla, da jim je všeč tam, kjer so. Le včasih, katera premine. Verjetno od posebne bolezni, ki so ji naše babice pravile »ureki«. Ampak, bolje bi bilo, ko bi od »urekov« preminule slike v,oglasni deski v upravnem poslopju. Te slike so res stare in mislim, da bi bilo za kulturni razvoj dobro, ko bi večkrat dobile mlade. Morda sem v zmoti in je namen le-ta; da si jih temeljito ogledamo. Ampak zato, po mojem skrom-
13
TIČEK
DRAGA SPILA!
Že dolgo nisi se mi
oglasila,
mar res si name pozabila, tvoj članek veš sem si
prebrala,
o joj kako sem se Ti
nasmejala!
Ampak nisi prav se obrnila, ko si na obrat se naslonila, mladino rajši si oglej, pa nekaj tablet le prej
pojej
da ne bo potem ojej!
Si brala članek:
»Mladi v EMO« hm, če vabilo je prepozno potem vemo zakaj tako!
Ja komisije so že
komisije
a kaj ko srce jim
redkokdaj bije — le kateri komisiji gre
zahvala
za neizvršeno obljubo
mladinskemu klubu! Na take stvari bi jaz se obrnila
draga sestrica Spila, saj iz takih stvari lahko
sestavljaš vice pa lep pozdrav od sestre bodice!
nem mnenju, vseeno ni potreo-no mesece in mesece. Saj nekatere so lepe (slike seveda), le... Vsake reči, pa tudi lepe, je enkrat dosti. Hmm, nekateri so morda zelo srečni, ko tako dolgo visijo. Viseti pa menda ni ravno prijetno. To sklepam po tem, kako ubogi je bil razo-bešen pravilnik o novi analitični oceni. Visel je, ljudje so ga gledali, brali, kazali, se kregaii-in ga nato ... strgali. Ste videli, kako so ubogi listi, razcefrani žalostno glegali za svojimi deli, ki so končali svojo kratko življenjsko dobo bogve kje. Ne vem, morda je kdo nujno rabil papir za »nekam«, ali pa je to delo vneme, jeze in mogoče radosti?! Ljudje hočemo pokazati, kaj znamo in kaj lahko, samo, da tam, kjer skoraj ne bi bilo treba in nam to nič ne koristi. In to analitično oceno, so scefrali, od listov so ostali samo strgani ostanki...
Spila
Moram narediti ta pripis. Povedati vam moram, da ne bo zamere, da so slike v oglasni deski preminule. Sedaj, je črna tabla, upam, da ne bo taka, kot je na televiziji.
14
¿4naiUuc

¡< -
OB ODHODU
V MOSKVO
Pred dvemi leti je pozornost jugoslovanske športne javnosti pritegnil nenavaden dogodek o katerem: 50 se razpisali domala vsi časopisi. Polni vzhičen ja in občudovanja so reporterji poročali o hrabrem podvigu športnega letalca, ki ga. je zračni lok dvignil v višino nad 7000 m. pri tej vratolomni' vožnji je kot moška pest debela toča razbila kabino iz pleksi-str.kla in v trenutku obdala pilota z ledenim objemom. Neznosen hlad in udarci po rokah ga niso zmedli in kljub pomanjkanju kisika, ki se že pojavlja v teh višavah, ni izgubil prisotnosti duha. Uspelo mu je uravnati letalo in se spustiti na trdna tla. Na tem mestu se končuje večina reportaž o podvigu športnega letalca ing. Pukl Srečka. Toda zanj s tem še ni bila končana. neprijetna zgodba, ki se je pravkar odigrala v mrazu in viharju visoko pod nebom, po katerem so se še vedno podili nevihtni oblaki iz katerih so proti zemlji še kar naprej udarjale grozeče strele. Na zdravniško pomoč, ki jo je bil tako zelo potreben, je moral namreč čakati vse predolgo, če vemo, da so
poškodovane roke povzročale hude bolečine.
Kot je v takih primerih navada so vsi, ki so čutili do ing. Pukla kakršnokoli pripadnost, bili srečni, da se dogodek ni končal trar gično. Ponosni so bili nanj in z njim vred so se veselili zmage nad sproščenimi 'silami prirode. Vse to velja še prav posebno za njegove najožje sodelavce; ko so izvedeli, da je človek, ki so še včeraj skupaj z njim stali za laboratorijsko mizo izvršil hrabro dejanje, se jim je zazdelo kot da so tudi oni soudeležni pri tem. Vsakomur je godilo, da je ing. Pukl prav njihov delovni tovariš in da so prav oni tisti, s katerimi rešuje dnevne probleme, se pogovarja o strokovnih zadevah in ugane kakšno šalo.
Z enakimi občutki smo se poslovili od ing. Pukla pred dnevi ko se je odpravljal na svetovno prvenstvo . v akrobatski pilotaži v Moskvo. V popotno torbo smo mu dali naše najboljše želje. Rekli smo mu, da naj natanko tako kot pred dvemi leti pokaže svojo smelost in znanje, ko se bo ' daleč od nas meril z najboljšimi na svetu,
Oskar Hudales
Rokometaši Celja vzvezni ligi
V dolgih sedem letnih pripravah od tedanjih pionirjev do današnje generacije je rokometna ekipa CELJA končno uspela kot drugi slovenski predstavnik v borbi za vstop v zvezno rokometno ligo. V napornih pripravah, a še bolj napornih borbah v Slavonskem Brodu z ekipami iz Mostara, Bečeja in domačinov je ekipa CELJA dokazala v požrtvovalni in tehnično boljši igri premoč nad nasprotniki. Mlada ekipa iz Celja je pod vodstvom svojega trenerja in igralca Toneta Goršiča dokazala, da ji je mesto med kvalitetno elito rokometnih ekip Jugoslavije
Vsej športni publiki mora biti v čast in ponos izreden uspeh ekipe iz Celja.
Omenimo naj samo odločilno tekmo -z domačini, ki jih je pod-pirala 3000 glava množica vro-
JUBILEJNE IGRE BRATSTVA n ENOTNOSTI
čih navijačev svojih ljubljencev, toda igralci iz Celja niso izgubili živcev ter so tudi najhujšega konkurenta prepričljivo premagali z visokim rezultatom 12:8.
Igralcem, vodstvu kluba in seveda njihovemu neumornemu trenerju čestitamo na uspehu in želimo, da bi še v nadalje v borbah za točke želi mnogo uspeha in, da bi celjski športniki publiki nudili mnogo športnega užitka, a v dolžnost športne publike pa priporočamo, da bj v vseh pogledih podprli svoje zvezne ligaše v borbah za čim boljši plasman med roko-mentno elito Jugoslavije.
Vrstni red kvalifikacij je bil naslednji:
L ’ CELJE, 2. RADNIČKI, 3. BECEJ, 4. VELEŽ.	#* -
Kot vsako leto se je tudi to leto celjska mladina udeležila jubilejnih športnih iger, ki so bile to leto v Tuzli. Letošnjih športnih iger, se je razen lanskih udeležencev (Vinkovci, Zrenjanin, Tuzla in Celje) udeležila tudi eldpa Titograda tako, da so sedaj razen Makedonije zastopane vse republike.
Celjska ekipa je to leto štela čez 100 tekmovalcev od katerih so bili tudi trije iz naše delovne organizacije. Mi" smo odšli na pot že v soboto ob
8.30	uri in smo po 13 urni vožnji prispeli precej izmučeni od vožnje v Tuzlo.	^
Kot prvo se je po svečani otvoritvi pričelo tekmovanje v orodni telovadbi na katerem sta vsa prva mesta zasedla Šrot Edi in Munih Aleksander, oba iz naše delovne organizacije. Njuna telovadba je bila za razred boljša od ostalih tekmovalcev, samo slabo je, da mogoče vsi premalo cenimo športnike ravno v tej disciplini in jim ne priznamo njihovih uspehov in naporov, ki jih vlagajo, saj v večini svoj prošti čas porabijo za vadbo. Viden uspeh so tudi dosegli celjski atleti, ki so bili v moški konkurenci prvi, pri ženskah pa drugi. Vso grajo pa zaslužijo rokometaši Celja, saj so po končanih kvalifikacijah za zvezno ligo kljub obljubi, da bodo nastopili odpotovali domov tako, da smo ostali brez ekipe. Ekipo smo sicer sestavili iz košarkarjev in rezerv, kar pa je zadostovalo za zadnje mesto.
Nad samo organizacijo iger je bilo precej pripomb, saj so bila prenočišča precej oddaljena od športnih objektov. Drugo, kar se po mojem mnenju ne bi smelo na takšnem tekmovanju dogajati je pristransko sojenje sodnikov predvsem v korist domačinov, potem pa predvsem izoliranost vodstva od samih tekmovalcev. Ne bi rad obsojal vodstva celjske ekipe v kateri sem bil tudi sam, saj je bilo s strani organizatorja iger že vse tako urejeno.
Mislim, da sem dovolj opisal samo tekmovanje in organizacijo. Ne bi bilo pravično, ce bi to tekmovanje ocenjevali samo z uspehi. Cilj samih iger je predvsem v zbližan ju mladine iz raznih republik. Samo vzdušje je bilo zelo prijetno, predvsem na plesu, ki je bil na rokometnem igrišču in katerega so se udeležili vsi sodelujoči. Na zaključku smo se vsi skupaj težko ločili, pozabili smo na na-.
pake, ostal je še samo lep spomin na mesto premoga in soli v katerem smo skupaj preživeli nekaj dni.
Anton Bomšek
mladinci Olimpa
USPELI
V	tekmovanju za nogometni pokal CK ZMJ je mlado moštvo NK OLIMP uspelo, da se kvalificira v zaključno tekmovanje v naši republiki. Po treh zaporednih borbah v finalu s svojimi večnimi konkurenti mladinci CELJA so tokrat zasluženo zmagali mladinci OLIMPA in s tem dokazali, da so trenutno najboljša mladinska nogometna ekipa na področju NP Celje.
V	neizprosni borbi z mladinci ŽNK CELJE je moštvo iz Gaberja dokazalo z borbeno in srčno borbo svojo premoč ter premagalo svoje vrstnike iz Skalne kleti z rezultatom 4:2.
Mladincem NK OLIMP čestitamo k uspehu in jim želimo v finalnih borbah za naslov republiškega pokalnega prvaka mnogo uspeha.
GLOBUS
Proizvodnja strojev za pomivanje posode je v prvih devetih mesecih leta 1965 v Zvezni republiki Nemčiji znašala 84.380 p kom., kar predstavlja več kot 100% porast napram letu 1964. Od te količine je bilo izvoženih v prvih de- (i vetih mesecih 13.050 kom., p medtem ko je uvoz v ZR p Nemčiji v tem času znašal p 2.359 kom. Ti podatki pri- p čajo, da se poraba teh stro- P jev v zadnjem letu hitro p povečuje, ne nazadnje kot p rezultat že določenih bolj- p ših funkcionalnih rešitev v <» konstrukciji tega stroja. i1
V	79. LETU STAROSTI JE
V	SALZBURGU 6. JULIJA LETOS UMRLDR. ALBERT RIHA, NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC.
ùnOfticec
15
ZELENJAVA IN SADJE
za domačo zimsko shrambo
Jušna zelenjava v soli
Za mešano jušno zelenjavo uporabljamo razlinčo zelenjavo, in sicer por, zeleno z gomoljem in zelenjem, (ker je zelena močno dišeča, jo vzamemo manj kot druge zelenjave), peteršiljeve korenine z zelenjem vred, rumeno kolerabo, čebulo, paradižnike, nekaj zelenih paprik, po želji še fižolovo stročje brez zrnja. Od vsake zelenjave vzamemo približno enak del. Na 1 kg mešane zelenjave (očiščene) računamo 12—15 dkg soli.
Posamezno vrsto zelenjave očistimo, operemo, odcejeno zmeljemo z mesoreznico in dobro zmešamo z soljo. Pustimo nekaj ur, nato pa jo denemo v kozarce, dobro stlačimo, da ni vmes zračnih mehurčkov in zavežemo. Takoj postavimo v hladno shrambo k ostalim kon-servam. Počasi izgubi tako pripravljena zelenjava svojo barvo, ker je na svetlobi. Barva bo manj prizadeta, če kozarce zavijemo v temen papir.
Pri konserviranju s tako veliko količino zelenjave se ne razvije v mlečno kislino kisanje, ker to preprečuje sol. Pri vsakodnevni uporabi te zelenjavne juhe, omake, k rižu, zabeljeni kaši, ričetu in podobnem, jedi ne solimo med kuho, da je ne presolimo.
Peteršilj za zimo
Peteršiljevo zelenje, lahko pa tudi celo rastlino, osnažimo, operemo in odcedimo. Kadar konserviramo samo zelenje, ga * sesekljamo, vendar ne preveč na drobno. Celo rastlino pa lahko tudi zmeljemo. Na 1 kg zmlete mase, vzamemo 12— 15 dkg soli. Na dno kozarca denemo najprej sol, nato plast peteršilja, zopet sol, nato peteršilj itd. Zaključimo s soljo. Kozarec zavežemo in hranimo na hladnem. Tu velja pazljivost, kot pri jušni zelenjavi, da jedi ne presolimo.
Na ta način lahko koservira-mo še ostale dišavne rastline kot npr. zeleno, šetraj itd.
Zeleni paradižniki z zeljem
IV2 kg zelja,'l'/2 zelenih paradižnikov, 5 čebul, 15 dkg soli, 15—20 dkg sladkorja, ca. 2'k 1 vinskega^ kisa.
Zelje narežemo na rezance, paradižnike na tanke ploščice, čebulo na tanke rezine. Pripravljeno zelenjavo lahko zmešamo ali jo po plasteh zložimo posamezno v lončen lonec, vcčjcko-
ličine v lesene ikadice. Tako pustimo čez noč. Zelenjavo pred zdevanjem v kozarec solimo. Drugi dan tekočino odlijemo in zalijemo zelenjavo s kisom. Vinski kis zmešamo s sladkorjem, prevremo, po želji s poprom, koščki hrena, lovorovim listom in gorčičnim semenom. Kis ohladimo in hladnega zlijemo na zelenjavo. Začasno zapremo. Čez dva do tri dni kis odlijemo, ga ponovno prevremo in ohlajenega zopet zlijemo na solato. Sedaj položimo na zelenjavo najprej čist prtič, nato deščice in obtežimo. Da se solata ne pokvari, mora biti vedno v kisu. Če kis izhlgpi, ga dolijemo znova in to prevretega in ohlajenega.
Suho fižolovo stročje
Za sušenje pride v poštev le zelo mlado in nežno stročje dobrih sort,' ki so brez niti. Opran, otrebljen, za kuho pripravljen fižol kuhamo 5—10 minut v vreli vodi. Nato ga odcedimo in sušimo na lesah, na pekačih ipd., nabranega na niti. Razprostremo ga zelo tanko. Sušimo pri mili vročini (80 do 100" C). Razprostrtega večkrat premešamo. Sušiti se ne sme prepočasi, ker se fižol rad pokvari; posebno mu škoduje vlaga (jutranja in večerna rosa).
Pred kuhanjem suho fižolovo stročje namočimo za nekaj ur v vodo. Skuhamo ga v isti vodi. Uporabimo ga lahko kot solato, v omaki, za juhe, kot dodatek k enolončnicam in podobno.
Stročje, ki ga prej prekuhamo, ni dobrega okusa.
Sodelovali bomo na sejmih
V prihodnjih tednih bomo sodelovali na Skopskem sejmu od 29. julija do 7. avgusta, pa tudi na. sejmu gostinske opreme, ki bo tokrat od 24. avgusta do 4. septembra v Ljublja-ni.
Na Skopskem sejmu bomo razstavljali sicer večidel vse naše izdelke, poudarek pa bo tudi tokrat na razstavljanju toplotnih naprav. Predvidoma bo ob času sejma tudi simpozij s predstavniki montažnih podjetij za toplotne napra-
V C.
EMO — drugo mesto EMO :	CESTNO PODJETJE
12:1.
Ekipa EMO ponovno postavlja rekord prvenstva. Komaj se je začela tekma se je že rezultat glasil 5:0 v korist EMO. Moštvo EMO je tokrat igralo proti borbenim igralcem CESTNEGA PODJETJA enostavno brez' nepotrebnega preigravanja in doseglo zasluženo visoko zmago.
KLIMA : LIBELA 6:7.
Po vodstvu KLIME s 5:2 ni nihče dvomil v zmago KLIME, toda žoga je bila tudi tokrat okrogla ter prinesla po borbeni igri vseh igralcev LIBELE tudi zaslužen uspeh po nekaj zaporednih spodrsljajih.
Ostali rezultati:
PROSVETA :	KLUČAVNI-
ČAR — zopet visoka zmaga PROSVETE 9:0.
MERX : KOVINOTEHNA 0:7 LIK SAVINJA : IFA 0:5 MERX : KLUČAVNIČAR 3:0 PROSVETA : ZLATARNA 1:3 KOVINOTEHNA :
ŽELEZARNA	2:4
Po tej zmagi ŽELEZARNE je po vsej verjetnosti zaključena borba za prvo mesto, kajti oba konkurenta EMO in ŽELEZARNA imata v zadnjem kolu lahka nasprotnika in bosta po vsej verjetnosti osvojila obe možni točki in ibo tako po ogorčenih borbah osvojila ŽELEZARNA prvo mesto, a EMO DRUGO MESTO.
Rezultati XII. kola
CESTNO
PODJETJE : ŽELEZARNA 0:3 KLJUHAVNIČAR : KOVINOTEHNA	0:3
ZLATARNA : KLIMA	2:1
TKANINA : PROSVETA 5:2 IFA : UNZ	5:0
LIBELA : MERX	2:1
Igralci LIBELE so dokazali, da ni bila slučajna zmaga nad KLIMO ter po ogorčeni borbi dosegli tudi tokrat minimalno, a zato krepko zasluženo zmago.
LEBIČ — odličen EMO : LIK SAVINJA 1:0
V prejšnjem kolu smo ugotovili • izredno efikasno in lepo igro igralcev EMO, a v borbi z srčnimi igralci LIK-a jim kljub stalni premoči ni uspelo zadeti v črno več kot samo enkrat in to zopet na tej tekmi po najboljšem igralcu EMO Lebičem.
Res neverjetno se nam zdi kako lahko popolnoma isti igralci tako popustijo v nekaj dnevih. Priznati pa moramo, da "je razmočeno igrišče bolj odgovarjalo nasprotniku, ki se je ves tok igre branil z osmimi igralci, a v vratih je imel najboljšega
moža na igrišču, saj je vratar LIKA branil res odlično.
Zmaga EMO je kljub vsemu lep uspeh, čeprav bi lahko bila zmaga izdatno višja.
Čestitamo na borbenosti igralcem LIK-a.
ŽELEZARNA PRVA V XIII. kolu so bili doseženi naslednji rezultati:
LIK SAVINJA : CESTNO PODJETJE	2:0
UNZ : EMO	0:3
PROSVETA : IFA'	0:3
KLIMA : TKANINA	1:3
MERX : ZLATARNA	1:2
KOVINOTEHNA : LIBELA 8:5 ŽELEZARNA : KLUČAVNIČAR	3:0
Zmaga ŽELEZARNE nad KLIMO je ŽELEZARJEM prinesla v Sindikalnem tekmovanju prvo mesto, ki so ga igralci ŽELEZARNE tudi na račun nekaj kiksov EMO zasluženo osvojili.
. Zaostali rezultati:
UNZ : LIK SAVINJA 0:3 UNZ : MERX	0:3
IFA : CESTNO
PODJETJE	4:3
KLIMA : ŽELEZARNA 0:3 UNZ : TKANINA	0:3
CESTNO POD- >
JETJE : KOVINOTEHNA 0:3 Na koncu Sindikalne nogometne lige bi dodali, da je imenovano tekmovanje v celoti uspelo, saj je doseglo narekovani rekreacijski cilj. V imenu vseh ekip bi se skušali zahvaliti Občinskemu sindikalnemu svetu, sodniški organizaciji in končno tekmovalni komisiji, ki je vložila mnogo svojega prostega časa in se trudila, da je tekmovanje razen manjših pripetljajev odlično uspelo.
Ne smemo pa mimo zahvale vodstvom nogometnih klubov KLADIVAR, OLIMP in PARTIZAN Štore, ki so tekmovalni komisiji brez prigovora dajali svoje športne objekte v uporabo.
Nadalj* bi sa v Imenu igralcev EMO toplo zahvalili Sindikalni podružnici EMO„ katera je prispevala finančno pomoč skromne zakuske po odigranih tekmah.
Pripominjamo, da se bo v jeseni v istem sestavu odvijalo tekmovanje v malem nogometu in rokometu.
LESTVICA
1.	Železarna
2.	EMO
3.	Zlatarna
4.	Kovinotehna
5.	LIK Savinja
6.	Tkanina
7.	Prosveta
8.	IFA
9.	Libela 10 Klima
11.	Cestno
12.	Merx
13.	Ključavničar
14.	UNZ
13	12	1	0	52:7	25
13	10	3	0	63:15	23
13	9	2	2	27:11	20
13	8	3	2	43:15	19
13	7	1	5	23:21	15
13	6	2	5	30:33	14
13	5	2	6	41:35	12
13	6	0	7	32:30	12
13	4	1	8	30:50	9
13	4	0	0	28:29	8
13	2	3	8	18:33	7
13	2	0	11 6:47		4
13	1	0	12 7:51		2
PRI DELU SO SE POŠKODOVALI	T
Filmi, ki jih
KINO UNION:
od 15. do 18. 7. španski barvni film »NEVESTA V ČRNEM« od 19. do 20. 7. jugoslovanski film »TRI«
od 21. do 25. 7.
jugoslov-nemški barvni CS film »LABIRINT SMRTI« od 26. do 28. 7. jugoslovanski film »PO ISTI POTI SE NE VRAČAJ« od 29. 7. do 1966 ameriški barvni CS film »VRNITEV V MESTO PEYTON« od 30. do 31. 7. argent.-italijanski barvni film »LJUBEZEN NA KONCU SVETA«
KINO METROPOL:
od 14. do 15. 7. ameriški — kinoteka »SUŽENJ Z ZLATIMI ROKAMI« od 16. do 19. 7. — nemški film »BREZ POTNEGA LISTA V TUJI POSTELJI« od 20. do 23. 7. ameriški barvni CS film »MORILEC IZ SAN FRANČIŠKA« od 24. do 26. 7. ameriški barvni CS film »TRIJE NAREDNIKI«
bomo gledali
•d 27. do 29. 7.
francoski film »GOSTIJA ZVERI« od 30 do 31. 7. ameriški barvni CS film »PLAVI ANGEL«
KINO LETNI:
od 16. do 18. 7. mehiški barvni film »PESEM ZA KARABINKO« od 19. do 20. 7. ameriški barvni CS film »PET TEDNOV V BALONU« od 21. do 22. 7. ameriški barvni CS film »INVAZIJA VIKINGOV« od 23. do 24. 7. ameriški film »TAJNI PARTNER« od 25. do 26. 7. španski barvni film »LEPA LOLA« od 27. do 28. 7. sovjetski barvni film »HUZARSKA BALADA« od 29. do 30. 7. ameriški barvni CS film »SIN RDEČEGA GUSARJA« od 31. 7. do 1. 8. nemški barvni film »PESEM O PISANEM BALONU«
KRIŽANKA
									
1 : '	2		3	4	5	6	7	8	9
10		□	11						
12		13	□	14				□	
15			1fe	E	17		E	18	
	□	19		E	20	• ■	21	□	
22	23			24	□	25		□	
2Jo				r !V’	□	27		28	
	□	2.9		n	30				
31			□	32			□		u
	n	33			JU . ..		n	34		
VODORAVNO: 1. prevzeti brez volitev. 10. začetnici imena in priimka predsednika republike Tita, 11. mesto v Sibiru, 12. nadav, predplačilo, 14. protestno pismo, glasbeno znamenje, 15. pralni prašek, 17. nikalnica, 18. števnik, 19. glina, 20. predstavnik zahodne veje starih Slovanov, 22. Slez, 25. Idrij, -26. nemško »dim«, 27. skrajšano moško ime, 29. nikalnica, 30. tekočina iz kislega zelja (srbohrv.), 31. kratica za circa, okoli, približno, 32. večja morska riba, 33. znamka pralnega stroja, 34. etiopski, knez.
NAVPIČNO: 1. pletenka za vino, 2. Avari, 3. Ludolfovo število, 4. bodica, 5. sveta podoba, 6. spreten, vajen, 7. oče, 8. avtomobilska oznaka Trsta, 9. ljubitelj svetih podob, 13. mesto v Banatu, 16. trje žensko ime, 21. klicno zrno tajnocvetk, 23. ljudska pritrdilni-ca, 24. dva soglasnika, 28. orientalna osvežilna pijača, ki jo izdelujejo iz koruze, 30. pripadnik velikega slovanskega naroda, 32. kratica za Tovarniški komite. ,
— Slavi —
Fiat 750 poceni prodam. Naslov v uredništvu.
UGODNO PRODAM POHIŠTVO za spalnico in otroško sobo za dva otroka. Naslov v uredništvu Emajlirca.
Prodam FIAT 1100 — letnik izdelave 1954. Cena po dogovoru.
Lah Slava, stroškovno knjigovodstvo, tel. 296.
ZAHVALA
ISKRENO SE ZAHVALJUJEM SINDIKALNI PODRUŽNICI ZA DENARNO POMOČ, KI SEM JO PREJELA OB BRIDKI IZGUBI MOJE HČERKE KEBLIČ MILENE.
ISKRENA HVALA GODBI, NJENI DELOVNI ENOTI IN VSEM, KI STE JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI.
ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU IPOSEBEJ NAJLEPŠA HVALA.
KEBLIČ MICI
K drovske vesti
Novi člani kolektiva:
Kiker Emilija, Stoklas Marija, Ravnjak Olga, Šorn Marija, Skorja Olga, Ošlak Zofija, Šalej Marta, Kapi Terezija, Lapornik Antonija, Kodrun Marija, Ce-linšek Marija, Mohorko Milka, Fijavž Jožefa, Iršič Karolina, Mali Ivana, Ztipanc Helena, Petek 'Elizabeta, Fijavž Justina, Kresnik Veronika, Zalokar Mihaela, Pečnik Vida, Šabič Mu-harema, Verbič Stane, Zakošek Ignac, Kadilnik Maks, Zvonar Anton. — Želimo Vam obilo delovnih uspehov v naši sredini.
Izstopili so iz delovne organizacije:
Kerš Rudi, samov. napuslite v dela, Podsedenšek Alojz — samov. napustitev dela, Čre-pinšek Karl — samov. napustitev dela, Kolar Rudi — sporazumno, Kukovec Friderik — sporazumno, Jesenek Jožefa — sporazumno, Kobale Štefanija
inv.	upokojena, Rozman Alojzija — sporazumno, Vraničar Ha j da — v inozemstvo.
Poročili so se:
Šteful Dragotin, Komplet Viktor, Inkret Frančiška-Kom-plet; Povh Jožica-Maček, Gorjup Bogomir, Martonoši Štefanija-Krajnc. Na novi življenjski poti Vam želimo obilo sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Vinko Avgust — sin Robert, Žižek Jožica — sin Marjan, Popovič Vera — sin Darko.
Prisrčno čestitamo-
Pri delu se je poškodovalo 24 članov kolektiva. Vse poškodbe so bile lažje.
Persdlja Zinki je padla iskra v oko, Zdolšek Jurij se je urezal, Veber Franc pa se je udaril po levici, tudi Stefančič Avgust si je poškodoval levo roko, .Kompolšek Henriku pa je stisnilo prst na levici. Drobec v o-lko je padel Špes Ludviku, Sivka Adolf pa si je poškodoval nogo. Stebernak Janko in Bor-lak Marjan sta se urezala, Šu-hel Jože si je poškodoval nogo, Gaber Anton in Artnak sta se urezala v roki, Čretnik Branko si je poškodoval nogo, pravta-ko Kruleč Danica, v prst desnice pa se je urezal Oset Valter. Opekel se je Kamenik Konrad, prste je stisnilo Kovač Francu, v roki sta se urezala Kranjc Franc in Apat Mihael, Košec Miha pa si je poškodoval desno nogo. Kuser Terezija si je poškodovala levo koleno, Galjar Nikola pa se je opekel, v palec levice se je urezal Dobravc Bogomil, v stopalo leve noge pa Jovanovič Rado.
NA POTI NA DELO, OZIROMA DOMOV SO SE POŠKODOVALI:
V prometnih nezgodah so se poškodovali Rupnik Ivan (poškodba rok in noge), Plohl Milena (poškodovano ima nogo), Mošnik Ivanka (poškodba desnega kolena), medtem ko je Benedejčič Ema padla zavoljo omotice in si poškodovala desnico, Kugler Emilu pa je zdrsnilo kolo na posuti cesti (po- # škodba udov).

časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Ivo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje